Oddelek za varstvo rastlin
Q- ENTRY - Vpeljava hitrih testov za identifikacijo karantenskih škodljivih organizmov, povzročiteljev bolezni in poškodb na rastlinah
Koordinatorka projekta: dr. Tanja Dreo (NIB) Vodja projekta na KIS: dr. Irena Mavrič Pleško Trajanje projekta: 1. 11. 2020–31. 10. 2023
Cilj projekta je razvoj in validacija hitrih in zanesljivih testov za določanje izbranih karantenskih škodljivih organizmov (KŠO) predvsem na osnovi tehnologije LAMP in/ali določanja DNA črtnih kod ter preizkus in vpeljava hitrih testov v prakso za potrebe inšpekcijskih nadzorov in programov preiskav za KŠO. V 2021 smo na KIS uvedli metodo direktnega PCR za identifikacijo pršic šiškaric. Zaradi izjemne enostavnosti in učinkovitosti metode jo bomo v nadaljevanju projekta uporabili še na ostalih skupinah.
V4-2026
Bolezni, škodljivci in sušni stres pri navadni bukvi v različnih scenarijih podnebnih sprememb
Koordinatorka projekta:
dr. Nikica Ogris (GIS) Vodja projekta na KIS: dr. Janja Zajc
Trajanje projekta: 1. 11. 2020–31. 10. 2023
V zadnjem času v Sloveniji opažamo hitro hiranje bukve (Fagus sylatica), ki je domnevno posledica podnebnih sprememb s sočasnim delovanjem različnih škodljivcev. Na KIS smo v letu 2021 analizirali vzorce zemlje obolelih bukev, tako da smo iz njih izolirali in identificirali škodljive organizme rodu Phytophthora ter opredelili njihovo vlogo pri propadanju bukve.
EVROPSKI PROJEKTI IN DRUGI MEDNARODNI PROJEKTI
Projekti Obzorje 2020
Preučevanje multifunkcijskega potenciala talnih mikroorganizmov pri pridelavi rastlin (EXCALIBUR)
Koordinator projekta: dr. Stefano Mocali (CREA, Italija) Vodja projekta na KIS dr. Jaka Razinger
Št. pogodbe: 817946
Program sodelovanja: H2020 - RIA
Trajanje projekta: 1. 6. 2019–30. 11. 2024
| 161 Cilj projekta je poglobiti znanje o ohranjanju in trajnostnemu izkoriščanju biotske raznovrstnosti tal in njenih sinergijskih učinkih ob uporabi mikrobnih vcepkov (mikrobiološki inokulumi) v hortikulturi. V okviru tega bodo po vsej Evropi v različnih nadzorovanih eksperimentalnih pogojih in na prostem na treh modelnih gospodarsko pomembnih pridelkih (paradižnik, jabolko, jagoda) preizkušeni novi večnamenski mikrobni vcepki in biološki efektorji tal. KIS se bo osredotočil na proučevanje izboljšane trajnostne pridelave jagod. Glavni dosežek – poleg izvedbe več lončnih poskusih v plastičnemu tunelu na KIS – je bil izvedba velikega poljskega poskusa v poskusnem sadovnjaku na Brdu pri Lukovici, kjer smo posejali in tretirali skoraj 2000 sadik jagod.
Projekti COST COST- CA16110
Nadzor nad humanimi patogenimi mikroorganizmi v sistemih rastlinske pridelave
Koordinator projekta: dr. Leo Van Overbeek (Univerza Wageningen, Nizozemska)
Vodji projekta na KIS:
dr. Janja Lamovšek in dr. Hans Josef Schroers Trajanje projekta: 6. 3. 2017–5. 3. 2021
Cilj projekta je ocena tveganja glede prisotnosti humanih patogenih bakterij v pridelavi zelenjave. V okviru projekta smo objavili raziskovalni članek o raznolikosti bakterij iz skupine Bacillus cereus na kmetijskih površinah, tudi v Sloveniji.
Drugi mednarodni raziskovalni projekti
Klasifikacija vrste posevkov in zaznavanje sprememb v fragmentirani kmetijski pokrajini v Sloveniji
Koordinator projekta:
dr. Uroš Žibrat Št. pogodbe: 62656
Financer: Evropska vesoljska agencija (ESA) Trajanje projekta: 1. 9. 2020–31. 3. 2021
Glavni cilj tega projekta je bil razvoj postopkov za avtomatizirano detekcijo vrste pridelka in zaznavanje sprememb na kmetijskih površinah z uporabo podatkov daljinskega zaznavanja v časovni vrsti. Za razvoj metod smo uporabili podatke Sentinel-2 na celotni državi, na manjšem območju, velikosti 10 x 10 km, pa smo testirali dodatne vire satelitskih posnetkov. Satelitske podatke iz različnih virov (Sentinel-2, WorldView-3, Geoeye-1 in PlanetScope) smo primerjali in preizkusili z enakimi metodami, razvitimi za Sentinel-2. Sistem
162 |
zaznava poleg sprememb na poljinah (košnja in oranje) tudi šest glavnih vrst pridelkov (prezimna pšenica, prezimni ječmen, koruza, trajno travinje, travinje na njivi in metuljnice), ki predstavljajo 98 % nestalnih posevkov v Sloveniji.
Zgodnje odkrivanje rastlinskih škodljivcev z uporabo daljinskega zaznavanja (NemDetect)
Koordinator projekta:
dr. Uroš Žibrat
Št. pogodbe: GP/EFSA/ALPHA/2018/02
Financer: Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) Trajanje projekta: 6. 12. 2018–3. 2. 2023
Z metodami daljinskega zaznavanja in uporabo hiperspektralnih in multispektralnih kamer v zgodnjih fazah napada na rastlinah, raziskujemo dve ciljni skupini organizmov ogorčic (koreninskih šišk in krompirjeve ogorčice). V letu 2021 smo končali analize hiperspektralnih posnetkov gomoljev krompirja ter pričeli s pripravo znanstvene objave. Izvedli smo poljske poskuse v Belgiji in Angliji ter opravili slikanja z multispektralno kamero v časovni vrsti. Prav tako smo izvedli letalsko hiperspektralno slikanje v Belgiji v sodelovanju s podjetjem Aerovizija d.o.o. in Matevžem Lenarčičem.
Strokovno delo
Strokovne naloge s področja zdravstvenega varstva rastlin
V okviru programa strokovnih nalog s področja zdravstvenega varstva rastlin smo v letu 2021 izvajali programe preiskav in spremljanj določenih škodljivih organizmov, izvajali laboratorijske preiskave v okviru programov posebnih preiskav škodljivih organizmov, laboratorijske preiskave inšpekcijskih vzorcev, skrbeli za referenčne zbirke škodljivih organizmov, sodelovali na mednarodnem nivoju in nudili strokovno podporo UVHVVR s področja dela.
Naloge zdravstvenega varstva rastlin po javnem pooblastilu:
• priprava in izvajanje programov posebnih preiskav karantenskih škodljivih organizmov,
• naloge laboratorijskih preiskav,
• uradni in nacionalni referenčni laboratoriji,
• strokovna podpora UVHVVR.
| 163 Mikologija
V okviru raziskovalnega in strokovnega dela s področja mikologije smo se v letu 2021 ukvarjali s preučevanjem gliv povzročiteljic bolezni špargljev in kakija. Na sadikah in v nasadih špargljev smo identificirali veliko pestrost gliv rodu Fusarium, s predstavniki vrste F. proliferatum ter kompleksov vrst F. solani in F. oxysporum. V kompleksu vrst F. oxysporum smo ugotovili precejšnjo raznolikost in potrdili na sadilnem materialu in v nasadih za šparglje patogene vrste, najpogosteje F. nirenbergiae.
Med ugotovljenimi glivami, ki povzročajo bolezni kakija, je Plurivorisphaerella nawae nesporno nevarna za vse sorte, saj povzroča pegavost listov in odpadanje plodov. Poleg te štejemo med škodljive patogene glive, ki se pojavljajo v nasadih pri nas, predvsem tiste iz rodov Diaporthe, Alternaria, Colletotrichum in Pestalotiopsis. Med identificiranimi vrstami rodu Diaporthe so prevladovale vrste D. eres, D. foeniculina in D.
amygdali.
V programu posebnih preiskav smo skupaj z Zavodom za gozdove Slovenije spremljali morebitno navzočnost fitoftorne sušice v gozdu, parkih in na drugih javnih zelenih površinah. Oomiceta Phytophthora ramorum se v gozdovih ne pojavlja in v Sloveniji ni razširjena. Potrdili smo jo le v enem od parkov na nedavno posajenem okrasnem sleču, najdba pa je bila ustrezno obravnavana in širjenje bolezni preprečeno.
Bakteriologija
Na področju bakteriologije smo sodelovali pri koordinaciji in izvajanju EU programov preiskav za številne karantenske bakterijske povzročitelje bolezni in nekatere druge škodljive organizme. V letu 2021 smo izvajali preiskave na krompirjevo rjavo (Ralstonia solanacearum) in obročkasto (Clavibacter michiganensis ssp. sepedonicus) gnilobo, krompirjeve bolhače (Epitrix spp.), krompirjevo veščo (Tecia solanivora), koruzno bakterijsko uvelost (Pantoea Sodelavci: dr. Janja Zajc, mag. Metka Žerjav, dr. Hans-Josef Schroers,
Aleksandra Podboj Ronta
Sodelavci: dr. Janja Lamovšek, dr. Irena Mavrič Pleško, dr. Barbara Gerič Stare, David Snoj, Barbara Grubar, Aljoša Beber, Marko Mechora, Jernej Lončar, Blaž Ferjan
164 |
stewartii), bakterijski ožig fižola (Curtobacterium flaccumfaciens pv.
flaccumfaciens), bakterijski ožig aktinidij (Pseudomonas syringae pv.
actinidiae) ter bakterijski ožig oljk (Xylella fastidiosa). V okviru vsakoletnega nacionalnega programa smo opravljali zdravstvene preglede tudi na prisotnost hruševega ožiga (Erwinia amylovora).
V letu 2021 smo na programih preiskav opravili 747 zdravstvenih pregledov, odvzeli 169 vzorcev in pregledali okoli 634 ha površin. V sklopu strokovne podpore smo v sodelovanju z drugimi javnimi zavodi preučili možnosti obvladovanja črne žilavke, bolezni, ki jo povzroča bakterija Xanthomonas campestris pv campestris (Xcc). Skupaj smo pripravili priporočila za obvladovanje črne žilavke pri vzgoji sadik in zeljnih glav. Iz vse Slovenije smo analizirali 25 vzorcev kapusnic s sumom na bakterijo Xcc in njeno prisotnost potrdili na 20 vzorcih. Analiza nukleotidnega zaporedja ohranjenih genov gyrB in rpoD je pokazala, da je v Sloveniji verjetno najbolj razširjen patovar campestris in ne ostali patovarji (npr. raphani), ki lahko na listih povzročajo podobna bolezenska znamenja in na splošno povzročajo manj gospodarske škode.
Preučevanje mikrobnih okužb na OVR
| 165 Virologija
V letu 2021 smo zaključili tri naloge na področju virologije. V šestih letih smo vzorčili in testirali 95 vzorcev oljk z molekularnimi metodami na okužbo z ArMV (arabis mosaic virus), CLRV (cherry leaf roll virus), CMV (cucumber mosaic virus), OLYaV (olive leaf yellowing-associated virus) in SLRSV (strawberry latent ringspot virus). Vzorci so izvirali iz matičnih, kolekcijskih in pridelovalnih nasadov. Prvič smo v Sloveniji potrdili okužbo oljk s CMV, OLYaV in SLRSV. Zaključili smo tudi triletno vzorčenje in testiranje češenj in nekaterih drugih vrst iz rodu Prunus. Skupno 50 vzorcev češenj, po en vzorec višnje in slive in dva vzorca japonske češnje (Prunus serrulata) smo z molekularnimi metodami testirali na navzočnost LChV-1 (little cherry virus 1), LChV-2 (little cherry virus 2), CVA (cherry virus A) in štirih virusov iz rodu Robigovirus, ki okužujejo češnjo. Potrdili smo okužbo z LChV-1 in LChV-2 in prvič v Sloveniji tudi okužbo s CVA in dvema robigovirusoma, in sicer s CGRMV (cherry green ring mottle virus) in CNRMV (cherry necrotic rusty mottle virus).
Na stročnicah smo v okviru strokovnih nalog prvič v Sloveniji potrdili okužbo s tremi potivirusi, SMV (soybean mosaic virus), PSbMV (pea seed-borne mosaic virus) in ClYVV (clover yellow vein virus). Na soji pa smo poleg SMV s serološkimi metodami potrdili tudi okužbo z BPMV (bean pod mottle virus). V okviru programov preiskav smo spremljali nekatere, virusom podobne organizme, in sicer rose rosette virus in njegovega prenašalca Phyllocoptes fructiphilus, ToLCNDV (tomato leaf curl New Delhi virus) in ToBRFV (tomato brown rugose fruit virus).
Nematologija
Na področju nematologije smo v okviru programa preiskav spremljali krompirjeve ogorčice (Globodera rostochiensis in Globodera pallida), borovo ogorčico (Bursaphelenchus xylophilus) ter ogorčice koreninskih šišk vrst Meloidogyne luci, M. chitwoodi in M. fallax. V sklopu programa preiskave borove ogorčice opravili vizualne preglede zdravstvenega stanja na skupno 490,8 ha površin gozda in drugih javnih zasajenih površinah. Za analizo na prisotnost borove ogorčice je bilo vzorčenih in analiziranih Sodelavci: dr. Mojca Viršček Marn, dr. Irena Mavrič Pleško, dr. Janja
Lamovšek, Barbara Grubar, Aljoša Beber, Tanja Kokalj
Sodelavci: dr. Saša Širca, dr. Barbara Gerič Stare, dr. Gregor Urek, Maja Starovič, Tadej Galič, dr. Nik Susič
166 |
skupno 86 vzorcev lesa in 40 vzorcev hroščev žagovinarjev. Molekularne analize smo opravili na 20 vzorcih izločenih ogorčic, medtem ko smo morfološke analize ogorčic opravili na 10 vzorcih. V dveh vzorcih je bila ugotovljena sorodna vrsta B. mucronatus, v 15 vzorcih smo določili Bursaphelenchus sp. (prisotne so bile samo ličinke, v enem vzorcu ogorčice družine Aphelenchidae. Vsi analizirani vzorci v letu 2021 so bili negativni na borovo ogorčico B. xylophilus. Sodelavci GIS so opravili vzorčenja Monochamus v pasteh na 18 lokacijah, skupno 144 vzorcev. 21 vzorcev od 144 je bilo neprimernih in za te vzorce analiz nismo izvedli. Skupno je bilo opravljeno 123 morfoloških analiz (od 144 planiranih), in poleg tega še 8 molekularnih analiz.
Preučevanje nematod na OVR, primer rumene krompirjeve ogorčice V sklopu preiskave krompirjevih ogorčic smo po celi Sloveniji skupno vzorčili 300 vzorcev zemlje, pobranih na njivskih površinah zasajenih s krompirjem. 220 vzorcev smo vzorčili sodelavci KIS-OVR, 80 vzorcev pa sodelavci KIS-SUP. Poleg rednega odvzema talnih vzorcev je bilo opravljenih 134 vizualnih pregledov zdravstvenega stanja krompirišč na skupno 140 ha površine. Vsi analizirani vzorci v letu 2021 so bili na krompirjeve ogorčice G. rostochiensis in G. pallida negativni. V več vzorcih smo ugotovili ogorčice rodu Heterodera spp. in Punctodera spp.. V treh vzorcih, ki so bili pobrani na njivi jedilnega krompirja na Gorenjskem v bližini Tržiča, smo ugotovili nevitalne ciste Globodera spp., kar nakazuje na sum prisotnosti krompirjevih ogorčic na temu območju. Program preiskave je bil izveden v celoti v okviru načrtovanega. V sklopu preiskave M.
chitwoodi in M. fallax smo sodelavci KIS poleg rednega odvzema talnih vzorcev med vegetacijsko dobo opravili 4 vizualne preglede zdravstvenega stanja gostiteljskih rastlin v zaprtih prostorih ter 8 pregledov skladišč jedilnega krompirja. Vzorčili smo (KIS-OVR in KIS-SUP) skupno 80
| 167 vzorcev zemlje ter korenin gostiteljskih rastlin, ki so bili pobrani iz 39,2 ha kmetijskih površin po Sloveniji. Opravili smo 80 ekstrakcij ogorčic ter 40 molekularnih analiz na prisotnost M. chitwoodi in M. fallax. Vse opravljene analize so bile negativne na ogorčice vrste M. chitwoodi in M. fallax. V enem vzorcu korenin paradižnika so bile ugotovljene ogorčice rodu Meloidogyne, ki niso pripadale vrstam M. chitwoodi in M. fallax.
Entomologija
V letu 2021 smo nadaljevali z izvajanjem preiskav naslednjih karantenskih škodljivcev: kitajski in azijski kozliček (Anoplophora chinensis in Anoplophora glabripennis), rdečevratni kozliček (Aromia bungii), vrsta Anthonomus eugenii, krompirjevi bolhači (Epitrix cucumeris, E. similaris, E.
subcrinita, E. tuberis), japonski hrošč (Popillia japonica), afriški plodov zavijač (Thaumatotibia leucotreta), Conotrachelus nenuphar, jabolčne muhe (Rhagoletis pomonella), vrste Thaumatotibia leucotreta in krompirjeve vešče (Scrobipalpopsis solanivora). Za potrebe uradnega potrjevanja semenskega krompirja smo spremljali tudi dinamiko naleta pravih listnih uši (Aphididae).
Na osnovi sproti pridobljenih vzorcev smo ugotavljali, kdaj je na določenem krompirišču večja nevarnost okužb z virusi ter preko službe za uradno potrjevanje semenskega in sadilnega materiala kmetijskih rastlin, redno obveščali pridelovalce. Poleg spremljanja virusonosnih vrst listnih uši v nasadih krompirja smo listne uši vzorčili tudi neposredno na gojenih rastlinah in drevninah v sklopu terenskih opazovanj. Spremljali smo tudi nalet koruznega hrošča na več lokacijah po Sloveniji. Na vseh nadzorovanih lokacijah so se tekom rastne dobe koruze lovili hrošči. Skupno smo na vseh 42 lokacijah na feromonske vabe ulovili 53305 samcev. Povprečni letni ulov na pozitivno vabo je bil 1269 hroščev.
Ugotavljali smo tudi navzočnost oz. razširjenost marmorirane smrdljivke (Halyomorpha halys) ter plodove vinske mušice (Drosophila suzukii) pri nas. V okviru preučevanja biotičnega varstva rastlin smo iskali domorodne entomopatogene ogorčice (EPN), domorodne vrste parazitoidov plodove vinske mušice (Drosophila suzukii) in drugih škodljivih žuželk.
Sodelavci: mag. Špela Modic, Eva Praprotnik, Primož Žigon, Marko Mechora, dr. Jaka Razinger
168 |
Naloge laboratorijskih preiskav
V okviru laboratorijskega dela smo v letu 2021 izvajali laboratorijske preiskave rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov na uradnih vzorcih. Predmet omenjenih preiskav so bili škodljivi organizmi s seznamov Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/2072, vzorci pa so bili odvzeti v okviru programov preiskav ali inšpekcijskega nadzora.
Diagnosticirali smo tudi druge rastlinske škodljive organizme, za katere je laboratorij pooblaščen. Opravili smo 851 analiz v okviru programa preiskav in več kot 1.000 drugih analiz.
KIS je bil s strani UVHVVR imenovan kot nacionalni referenčni laboratorij (NRL) za več vrst škodljivih organizmov rastlin:
• NRL za nematode;
• NRL za viruse, viroide in fitoplazme: virusi in viroidi poljščin, sadnega drevja in vinske trte (partner konzorcija);
• NRL za insekte in pršice: insekti in pršice na kmetijskih in okrasnih rastlinah (partner konzorcija);
• NRL glive in oomicete: glive na poljščinah, vrtninah in sadnih rastlinah, oomicete na vseh rastlinah (partner konzorcija).
V okviru sodelovanja z EU referenčnimi laboratoriji (EURL) smo aktivno sodelovali na več delavnicah, ki so jih na daljavo organizirali EURL-ji (2 x EURL za viruse, viroide in fitoplazme; 1x EURL za glive in oomicete).
Sodelovali smo v več medlaboratorijskih primerjalnih preskusih: morfološka identifikacija japonskega hrošča Popillia japonica, molekularna identifikacija Bactrocera zonata, morfološka in molekularna identifikacija oomicete Phytophthora ramorum, detekcija in identifikacija krompirjevih ogorčic Globodera rostochiensis in G. palida.
V sklopu EURL za nematode smo opravil medlaboratorijski test detekcije in identifikacije krompirjevih ogorčic Globodera rostochiensis in G. palida. V testu smo preverili metode, ki smo jih vključili v postopek akreditacije po standardu SIST EN ISO/IEC 17025: MET-NEM-018 Detekcija krompirjevih ogorčic Globodera rostochiensis in G. pallida; MET-NEM-019 Morfološka identifikacija krompirjevih ogorčic Globodera rostochiensis in G. pallida;
MET-NEM-020 Molekularna identifikacija krompirjevih cistotvornih ogorčic. Analize smo izvedli in o njih poročali v decembru 2021, rezultate uspešnosti bomo prejeli predvidoma spomladi 2022.
| 169 V okviru mikologije smo v letu 2021 uvedli več novih diagnostičnih metod za detekcijo karantenskih gliv, in sicer metode za morfološko in molekularno identifikacijo Phyllosticta citricarpa skladno z diagnostičnim standardom EPPO PM7/17 (3) ter diagnostično metodo za detekcijo Phytophthora ramorum na osnovi PCR v realnem času skladno z EPPO PM7/66. V okviru entomologije pa smo vpeljali način molekularnega DNK črtnega kodiranja (DNA barcoding) za potrebe identifikacije težko določljivih žuželk, pre-imaginarnih stadijev žuželk ali vzorcev, ki so v slabem stanju.
Za potrebe diagnosticiranja škodljivih organizmov smo vodili tudi stalne zbirke protiteles, patogenov in testnih rastlin, ki služijo kot podpora diagnostiki. Vzdrževali smo tudi referenčne zbirke različnih skupin škodljivih organizmov. Konec leta 2021 je bilo v naših zbirkah shranjenih 100 izolatov različnih virusov, 22 izolatov različnih viroidov, 6000 osebkov žuželk Coleoptera (Halticinae, Chrysomelidae, Carabidae), 50 populacij rastlinsko parazitskih ogorčic rodov Globodera in Meloidogyne, 540 izolatov različnih drugih vrst rastlinsko parazitskih ogorčic, 96 izolatov različnih gliv in 97 izolatov oomicet.
V okviru priprav za pridobivanje akreditacije po sistemu EN ISO-IEC 17025:2017 smo OVR izvedli dve notranji presoji, in sicer presojo skupine za virologijo in presojo skupine za nematologijo in pričeli odpravljati neskladnosti, ugotovljene ob notranjih presojah, kar je vključevalo tudi prenovo nekaterih dokumentov SOP in MET. Izdali smo tudi več dokumentov za aparature (APA dokumenti). V juniju 2021 smo izvedli vodstveni pregled, v začetku novembra 2021 pa je potekalo ocenjevanje za področji nematologija in virologija s strani SA.
Geografski informacijski sistem na področju varstva rastlin in daljinsko zaznavanje
Geografski informacijski sistem (GIS)
Z ustrezno GIS podporo smo sodelovali pri načrtovanju ukrepov, izdajanju in izvajanju odločb Uprave za varno hrano, veterino in varstvo rastlin ter prikazu prostorskih vsebin na portalu FITO-GIS. V okviru nalog povezanih z informacijskim sistemom (GIS) smo za potrebe fitosanitarne inšpekcije in izvajanja nadzora pri ukrepih za preprečevanje širjenja in obvladovanja zlate trsne rumenice pripravili za tisk 51 kart žarišč in pripravili seznam naslovnikov v žariščih. Prav tako smo za isti namen pripravili seznam
170 |
naključno izbranih vinogradnikov po posameznih območnih uradih FSI.
Hkrati smo sodelovali pri oblikovanju predloga razmejitev, okuženega območja in varovalnega pasu pri nadzoru zlate trsne rumenice ob spremembi EU zakonodaje. Za potrebe dokončnega oblikovanja predloga novo razmejenih območij smo naredili GIS analizo vzorčenj v letu 2021. Največ aktivnosti je bilo v letu 2021 namenjenih podpori na področju nadzora in obvladovanja rumenic vinske trte (Flavescence dorée), kjer smo sicer sodelovali pri izdaji petih odločb. Skupno je bilo v letu 2021 razmejeno več kot 110 žarišč. Za razmejena žarišča smo pridobili podatke ali ocenili število trt v razmejenih gerkih ali parcelah. Obseg dela je pri ostalih preiskavah variiral v običajnih okvirih. Z obdelavo podatkov in prikazom smo sodelovali pri nekaterih programih preiskav.
Daljinsko zaznavanje
Obseg strokovno raziskovalnega dela na področju zaznavanja na daljavo se je v zadnjih letih vseskozi večal. Tako smo v letu 2021 izvedli več kot 70 letov z brezpilotnim letalnikom z multispektralno kamero. Večino dela je bilo opravljeno v okviru raziskovalnih projektov kot so Acquavitis, Ecobreed, ARRS projekt »Nove prakse za blaženje abiotskega in biotskega stresa koruze v luči klimatskih sprememb«, Excalibur ter drugih. V sodelovanju z Aerovizija d.o.o. smo z ultra lahkim letalom in našima hiperspektralnima kamerama izvedli več snemanj. V okviru projekta Acquavitis smo izvedli dvoje snemanj izbranih vinogradov na italijanski in slovenski strani meje. Prav tako smo v okviru EFSA projekta Nemdetect posneli več njiv krompirja v Belgiji, kjer smo s hiperspektralnim snemanjem preizkušali možnost detekcije karantenskih ogorčic v krompirju. V okviru zgoraj omenjenega ARRS projekta smo posneli izbrane posevke koruze. V letu 2021 smo v rastlinjaku s hiperspektralnima kamerama posneli več lončnih poskusov.
Agrometorološki informacijski sistem
Nadaljevali smo s pregledom delovanja agrometeoroloških postaj, ki jih vzdržuje in upravlja KIS in po potrebi opozarjali na napake v delovanju postaj ter jih sproti odpravljali. Delo, ki smo si ga začrtali v okviru geografskega informacijskega sistema na področju varstva rastlin in daljinskega zaznavanja, smo v celoti opravili.
| 171
Tržna dejavnost
V letu 2021 smo nadaljevali z biološkim preskušanjem učinkovitosti fitofarmacevtskih pripravkov. Na temelju dobre poskusne prakse (GEP) smo izvedli več kot 20 poskusov za različne naročnike.
172 |