Najpomembnejši dosežki na področju znanosti
Naslov dosežka: Biokemična sestava mlevskih frakcij navadne (Fagopyrum esculentum Moench) in tatarske ajde (Fagopyrum tataricum (L.) Gaertn.)
Vir (izvirni znanstveni članek):
SINKOVIČ, Lovro, KOKALJ, Doris, MEGLIČ, Vladimir. Milling fractions composition of common (Fagopyrum esculentum Moench) and tartary (Fagopyrum tataricum (L.) Gaertn.) buckwheat. Food Chemistry, ISSN 1873-7072. [Online ed.], 2021, vol. 365, art.
no.130459, str. 1-6
Opis dosežka: Izvirni znanstveni članek je bil leta 2021 objavljen v reviji Food Chemistry, ki ima visok faktor vpliva (IF = 7,514; 1. kvartil) in je v celoti rezultat dela članov programske skupine KIS Agrobiodiverziteta.
Namen raziskave je bil preučiti hranilno vrednost ajdovih zrn in mlevskih frakcij. Ovrednotili smo biokemično sestavo, antioksidativne lastnosti in mineralno sestavo celih zrn ter mlevskih frakcij (moka, otrobi, luščine) navadne in tatarske ajde, pridelane v Sloveniji med dvema pridelovalnima sezonama. Različne mlevske frakcije smo pridobili s tradicionalnim postopkom z mletjem na mlinski kamen. Analize so pokazale bistvene razlike med mlevskimi frakcijami ne glede na vrsto ajde.
Poljuden opis pomena dosežka: V Sloveniji ima pridelovanje in uživanje navadne in tatarske ajde že zelo dolgo tradicijo. V zadnjem času se njuna pridelava ponovno povečuje, saj potrošniki vse pogosteje posegajo po izdelkih iz ajde. Ajda ima velik potencial v živilski industriji kot bogat vir hranil in bioaktivnih spojin, zlasti pri prehrani brez glutena, za kar pa je ključno poznavanje njene sestave. Izdelki iz ajdove moke so znani in že priljubljeni po vsem svetu, vendar se nekateri proizvodi pri postopkih mletja ajde še vedno štejejo za stranski proizvod ali celo odpadek. Omenjena raziskava predstavlja visoko hranilno vrednost ajdovih zrn in njihovih frakcij. Pridobljeni rezultati so zelo pomembni za popularizacijo ajde kot zdrave hrane tako med potrošniki kot proizvajalci.
| 69 Razlike med navadno in tatarsko ajdo ter njihovimi mlevskimi frakcijami, pridobljenimi s tradicionalnim načinom mletja na kamen
Najpomembnejše znanstvene objave
SINKOVIČ, Lovro, KOKALJ, Doris, MEGLIČ, Vladimir. Milling fractions composition of common (Fagopyrum esculentum Moench) and tartary (Fagopyrum tataricum (L.) Gaertn.) buckwheat. Food Chemistry, ISSN 1873-7072. [Online ed.], 2021, vol. 365, art. no.130459, str. 1-6
JANOVSKÁ, Dagmar, JÁGR, Michal, SVOBODA, Pavel, DVOŘÁČEK, Václav, MEGLIČ, Vladimir, HLÁSNÁ ČEPKOVÁ, Petra. Breeding buckwheat for nutritional quality in the Czech Republic. Plants, ISSN 2223-7747, 22 Jun.
2021, vol. 10, iss. 7, str. 1-19
PATERLINI, Andrea, DORUSSEN, Delfi, FICHTNER, Franziska, RONGEN, Martin van, DELACRUZ, Ruth, VOJNOVIĆ, Ana, HELARIUTTA, Yrjö, LEYSER, Ottoline. Callose accumulation in specific phloem cell types reduces axillary bud growth in Arabidopsis thaliana. The new phytologist, ISSN 1469-8137, 2021, vol. 231, iss. 2, str. 516-523
SAVIĆ, Aleksandra, PIPAN, Barbara, VASIĆ, Mirjana, MEGLIČ, Vladimir.
Genetic diversity of common bean (Phaseolus vulgaris L.) germplasm from Serbia, as revealed by single sequence repeats (SSR). Scientia horticulturae, ISSN 1879-1018. [Online ed.], 15 Oct. 2021, vol. 288, [article no.] 110405, str.
1-9
70 |
ZHANG, Kaixuan, HE, Ming, FAN, Yu, ZHAO, Hui, GAO, Bin, YANG, Keli, LI, Faliang, TANG, Yu, GAO, Qiang, LIN, Tao, QUINET, Murielle, JANOVSKÁ, Dagmar, MEGLIČ, Vladimir, KWIATKOWSKI, Jacek, ROMANOVA, Olga, CHRUNGOO, Nikhil K., SUZUKI, Tatsuro, LUTHAR, Zlata, GERM, Mateja, WOO, Sun Hee, GEORGIEV, Milen I., ZHOU, Meiliang. Resequencing of global Tartary buckwheat accessions reveals multiple domestication events and key loci associated with agronomic traits. Genome biology, ISSN 1474-760X. [Online ed.], 12 Jan. 2021, vol. 22, article no. 23, str. 1-17
PIPAN, Barbara, MEGLIČ, Vladimir, SINKOVIČ, Lovro, ŠUŠTAR VOZLIČ, Jelka. V sortno listo Republike Slovenije se vpiše sorta navadnega fižola (Phaseolus vulgaris L.) z odobrenim imenom KIS Amand, registrska številka sorte PHN063: Odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, številka: U34320-38/2021-4, z dne 6. 4. 2021. Ljubljana, 2021: RS Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 2 str.
VERBIČ, Janko. V sortno listo Republike Slovenije se kot ohranjevalna sorta vpiše sorta z odobrenim imenom Gorički, rastlinska vrsta: Navadni sirek (Sorghum bicolor (L.) Moench), registrska številka sorte SRS013: Odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, številka: U34320-89/2019-4, z dne 8. 4. 2021. Ljubljana, 2021: RS Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 2 str.
VERBIČ, Janko. V sortno listo Republike Slovenije se kot ohranjevalna sorta vpiše sorta z odobrenim imenom Matija, rastlinska vrsta: vrtni mak (Papaver somniferum L.), registrska številka sorte PPS003: Odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, številka: U34320-90/2019-4, z dne 6. 4.
2021. Ljubljana, 2021: RS Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 2 str.
| 71 Sodelovanje na projektih
PROJEKTI ARRS
Mednarodni projekti, financirani s strani ARRS
Ohranjanje raznolikosti vinske trte (Vitis sp.) v spreminjajočem okolju mediteranskega prostora (MedVitis)
Koordinator projekta:
Aliki Kapazoglou (Hellenic Agricultural Organisation-Demeter, Grčija)
Vodja projekta na KIS:
dr. Barbara Pipan Št. pogodbe: 631-17/2017/3 Program
sodelovanja:
H2020 - ERA-NET ARIMNet2 Trajanje projekta: 1. 4. 2018–31. 3. 2022
V letu 2021 smo zaključevali z opisi zbranih slovenskih genskih virov iz rodu Vitis znotraj WP2 in WP3 po O.I.V. deskriptorjih. Začeli smo s statistično obdelavo pridobljenih podatkov ter z vizualizacijo rezultatov, vključno z izbrano fotodokumentacijo. V sklopu WP4 smo pričeli z ekstrakcijo DNA izbranih genotipov iz Slovenije, Maroka ter Grčije ter nadaljevali z genotipizacijo le-teh.
V novembru smo organizirali letni sestanek projekta, ki je bil zaradi Covid-19 situacije izveden v hibridni obliki.
N4-0147
Genska raznolikost vrst Brassica za trajnostno pridelavo rastlin (BrasExplor)
Koordinatorka projekta:
dr. Anne-Marie Chèvre (INRAE) Vodja projekta na
KIS:
dr. Vladimir Meglič Trajanje projekta: 1. 9. 2020–31. 8. 2023
V sklopu BrasExplor smo v letu 2021 nadaljevali z zbiranjem genetsko raznolikih divjih in gojenih oblik ter začeli z identifikacijo ključnih genov za posamezne lastnosti. Rezultati kažejo na posebnosti slovenske dednine predvsem glede časa cvetenja ter dormance. Poleg tega smo začeli z naborom in analizo podnebnih podatkov za posamezne lokacije, od koder izvira nabran material, kar bo uporabljeno za primerjalne in korelacijske študije.
72 |
Diverzifikacija ekološke pridelave za povečanje odpornosti (DIVERSILIENCE)
Koordinatorka projekta: dr. Åshild Ergon (Norveška naravoslovna univerza, Norveška)
Vodja projekta na KIS: dr. Vladimir Meglič Trajanje projekta: 1. 12. 2021–31. 8. 2024
Projekt se je začel ob koncu 2021 in bo prispeval k boljšemu, bolj trajnostnemu in učinkovitejšemu koriščenju genske raznolikosti v okviru treh raziskovalnih ciljev: izkoriščanje genske raznolikosti vrst za izboljšanje odpornosti in prilagajanja novih sort ekološki pridelavi; ustvarjanje novih populacij in mešanic, ocenjevanje njihove agronomske vrednosti ter optimizacija metod za razvoj ekološkega heterogenega materiala; in oblikovanje inovativnih binarnih in večvrstnih posevkov s pomočjo poskusov na kmetijah in ocenjevanje njihove agronomske vrednosti.
Bilateralni projekti
Bilateralno sodelovanje BI-BA/19-20-009
Znanstveno-raziskovalno sodelovanje med Republiko Slovenijo in Republiko Srbsko – BIH
Koordinator projekta:
dr. Peter Dolničar Trajanje projekta: 1. 1. 2020–31. 12. 2021
V letu 2021 je v okviru bilaterale potekalo testiranje izbranih genotipov krompirja za toleranco na vročinski in sušni stres in vitro in ex vitro. Opravili smo analizo proteinov povezanih s stresom. V letu 2021 je potekal obisk dr.
Dolničarja in slovenskih kolegic s KIS na Univerzi v Beogradu, kjer smo pregledali rezultate in vitro poskusov in se dogovorili za nadaljnje delo.
Seznanili smo se z in vitro razmnoževanjem nekaterih starih genotipov in novih srbskih križancev krompirja. Na izbranih slovenskih genotipih krompirja smo ob daljšem študijskem obisku dr. Jasmine Oljače na KIS v Ljubljani opravili detekcijo R genov proti PVY in krompirjevi plesni z uporabo molekulskih markerjev.
| 73 Bilateralno sodelovanje BI-HU/19-20-003
Znanstveno-raziskovalno sodelovanje med Republiko Slovenijo in Madžarsko
Koordinator projekta: dr. Vladimir Meglič Trajanje projekta: 1. 1. 2019–31. 12. 2022
Žita in stročnice so osnovna živila z visoko prehransko vrednostjo, na katero vplivajo številni dejavniki kot so sorta, način pridelave, vremenske razmere v pridelovalni sezoni, pojav različnih bolezni itd. Cilj predlaganega projekta je pridobiti znanja o vplivu pridelave in predelave žit ter stročnic (pšenica, ajda in fižol) na nivoju kvalitativnih lastnosti v povezavi z žlahtnjenjem novih sort. V letu 2021 smo na Akademiji kmetijskih znanosti v Martonvasarju na Madžarskem vrednotili genske vire stročnic glede na kvalitativne lastnosti zrn in prehranske lastnosti.
Bilateralno sodelovanje BI-BA/19-20-009
Znanstveno-raziskovalno sodelovanje med Republiko Slovenijo in Republiko Srbsko – BIH
Koordinator projekta:
dr. Vladimir Meglič Trajanje projekta: 15. 1. 2019–31. 12. 2022
Stročnice (Fabaceae) so najbolj razširjena družina na področju Jugovzhodne Evrope, območje Zahodnega Balkana pa je bogato tako z lokalnimi kot divjimi populacijami številnih vrst zrnatih stročnic, ki se uporabljajo v prehrani.
Končali smo z evalvacijo grahorja, Lathyrus sp., na poskusnem polju v Jabljah in opisali zbrane genske vire. Evalvacija genskih virov grahorja je bila tudi del uspešno končane magistrske naloge.
Bilateralno sodelovanje BI-RS/20-21-015
Znanstveno-raziskovalno sodelovanje med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo
Koordinator projekta: dr. Vladimir Meglič Trajanje projekta: 1. 1. 2020–31. 12. 2021
Cilj projekta je zbiranje in evalvacija grahorja, Lathyrus sp., in listnega ohrovta, Brassica oleracea L. convar. acephala (DC.), kot vrsti, ki sta že skoraj popolnoma izginili iz pridelovanja, pa tudi oživiti načine in namene uporabe ter ohraniti in spodbuditi pridelovanje. S partnersko organizacijo IFVCNS smo v letu 2021 vzpostavili skupno zbirko poljščin in zelenjadnic, vključili nove genske vire ter dodali njihove opise in karakteristike.
74 |
Usposabljanje mladih raziskovalcev
Proučevanje kvantitativne odpornosti proti krompirjevi plesni, povezane z genom rpi-smira2 / r8 pri krompirju (Solanum tuberosum L.)
Mentor: dr. Vladimir Meglič Mlada raziskovalka: Eva Blatnik
Trajanje projekta: 1. 10. 2017–30. 9. 2021
Svetovno pridelavo krompirja močno ogroža oomiceta, Phytophthora infestans, povzročitelj krompirjeve plesni. Znano je, da je gen Rpi-Smira2/R8 povezan z visoko odpornostjo, vendar mehanizem delovanja in izražanja še nista povsem raziskana. Glavni cilj doktorske disertacije je razvoj R8 rastlin, ki jih bomo izpostavili različnim izolatom P. infestans ter spremljali odpornostni odziv.
Zaradi različnega genskega ozadja R8 rastlin pričakujemo, da bo le-to vplivalo na izražanje gena R8 in s tem na variabilen nivo odpornosti posameznih rastlin.
Preučevanje kvantitativnih in kvalitativnih lastnosti in analiza odziva na abiotski stres izbranih kmetijskih rastlin na podlagi fizioloških parametrov Mentor: dr. Vladimir Meglič
Mlada raziskovalka:
Ana Vojnović
Trajanje projekta: 1. 10. 2019–30. 9. 2023
Mlada raziskovalka v okviru raziskovalnega projekta s pomočjo fizioloških, metabolitskih in spektralnih analiz preučuje odziv kmetijskih rastlin, predvsem krompirja, na različne rastne razmere in vrste stresa. Z uporabo različnih metod bo identificirala za stres značilne lastnosti in spremembe pri rastlinah in vpeljala nove metode vrednotenja – hitre fenotipizacije.
Kompozitne populacije navadnega fižola – analiza genetskega in genomskega potenciala ter vpliv interakcij v heterogenem materialu in binarnih posevkih
Mentorica: dr. Barbara Pipan Mlada
raziskovalka:
Eva Plestenjak
Trajanje projekta: 1. 10. 2021–30. 9. 2025
Kandidatka se bo v sklopu raziskovalne naloge usmerila v podrobnejšo analizo kompozitnih genskih virov navadnega fižola s pristopi populacijske genetike (fenotipsko/ocenjevanje agronomske vrednosti in analiza genetskega ozadja) ter na genomskem nivoju s pristopi sekvenciranja nove generacije. Proučevala bo tudi lastnosti in vpliv ter interakcije posameznih komponent v heterogenem materialu in binarnih posevkih (interakcija genomov fižola in koruze).
| 75 CILJNI RAZISKOVALNI PROGRAMI (CRP)
CRP projekti, v katerih nastopa KIS kot nosilec V4-1806
Vzpostavitev sistema uporabe dna markerjev za genetsko identifikacijo pri preverjanju sortne pristnosti in čistosti pomembnejših vrst žit in križnic kot osnova za kakovostno pridelavo semenskih posevkov ter varno in kakovostno pridelano hrano in krmo
Koordinator projekta: dr. Vladimir Meglič Trajanje projekta: 1. 11. 2018–31. 10. 2021
S pomočjo projekta smo razvili in vzpostavili sistem za genetsko identifikacijo rodu/vrste/sorte z uporabo DNA markerjev pri agronomsko pomembnih vrstah žit in križnic, prilagodili obstoječe postopke uradnega potrjevanja oziroma metode preverjanja sortne pristnosti in čistosti ter ugotavljanja dovoljenega deleža netipičnih rastlin (samoprašnih v primeru hibridnih sort) in rastlin druge sorte v semenskih posevkih in v partijah semena ter pripravili metodološke dokumente in informacije za vzpostavitev baz podatkov o alelnih profilih sort, ki so vpisane v sortno listo in se njihov material prideluje oz. uradno potrjuje v Sloveniji.
V4-2007
Razvoj metod in vzpostavitev sistemov uradnega preizkušanja ekoloških sort in heterogenega materiala izbranih poljščin in zelenjadnic
Koordinator projekta: dr. Vladimir Meglič Trajanje projekta: 1. 11. 2020–31. 10. 2023
V Sloveniji še nimamo razvitih metod in sistema uradnega preizkušanja ekoloških sort in ekološkega heterogenega materiala. V sklopu projekta razvijamo metode uradnega ekološkega preizkušanja ekoloških sort in ekološkega heterogenega materiala izbranih poljščin in zelenjadnic za namene registracije (VPU metode), preizkušanje primernosti sort za pridelavo v ekološkem kmetijstvu, za izdelavo opisnih in priporočenih sortnih list (PPS metode). Začeli smo z vzpostavijo sistema uradnega ekološkega preizkušanja za namene registracije sort (VPU sistem) in po njihovi registraciji (PPS sistem).
76 | V4-1815
Zmanjšanja sušnega stresa in povečanja rodovitnosti tal z uvajanjem ohranitvene (konzervacijske) obdelava tal v trajnostno poljedelstvo
Koordinator projekta: dr. Denis Stajnko (UM) Vodja projekta na KIS: dr. Aleš Kolmanič Trajanje projekta: 1. 11. 2018–31. 10. 2021
Cilj projekta je preučiti in raziskati najbolj perspektivne, trajnostne in stroškovno učinkovite prakse ter orodja pri gospodarjenju z njivami in travinjem ter njihov vpliv na skladiščenje ogljika v tleh. Delo KIS je preučiti vplive konvencionalnega sistema na rodovitnost tal v trajnih poskusih IOSDV. V letu 2021 se je projekt zaključil s predstavitvijo pridobljenih rezultatov.
V4-2001
Možnost izboljšanja produktivnosti in zmanjšanja odvisnosti od uporabe kemičnih fungicidov v kmetijstvu z uporabo plinske plazme
Koordinatorka projekta:
dr. Ita Junkar (IJS) Vodja projekta na
KIS:
dr. Aleš Kolmanič Trajanje projekta: 1. 11. 2020–31. 10. 2023
Cilj projekta je kritična presoja o možnostih zmanjšanja odvisnosti od uporabe fungicidov in/ali drugih razkužil v kmetijstvu in prehrambni industriji z uporabo plinske plazme. Delo bo potekalo na semenih izbranih poljščinah in zelenjadnicah ter na jagodičju in pridelkih izbranih zelenjadnic. V letu 2021 je delo potekalo na sklopu preučitve možnosti razkuževanja in dekontaminacije mikotoksinov na zelenjadnicah ter na jagodičju in pridelkih izbranih zelenjadnic ter preučevanju vpliva na kaljenje in razvoj rastlin.
V4-2006
Analiza semenarstva zelenjadnic v Sloveniji in vzpostavitev semenarjenja hibridnih in nehibridnih sort na modelu zelja (Brassica oleracea var.
capitata L.) Koordinatorka projekta:
dr. Katarina Rudolf Pilih (BF-UL) Vodja projekta na KIS: dr. Kristina Ugrinović
Trajanje projekta: 1. 11. 2020–31. 10. 2023
Namen projekta je prispevati h krepitvi semenarstva zelenjadnic v Sloveniji.
Sodelavci KIS smo v 2021 pripravili prvo oceno porabe semena zelenjadnic v Sloveniji in navodila za beleženje tehnoloških in cenovno-stroškovnih parametrov, potrebnih za oceno ekonomskih kazalnikov pri pridelavi semena zelja.
| 77 V4-2021
Zasnova, testiranje in priprava rezultatsko usmerjenega kmetijsko-okoljskega ukrepa “Pisan travnik” na naravovarstveno pomembnih (NVP) traviščih v Sloveniji
Koordinator projekta: dr. Mitja Kaligarič (UM) Vodja projekta na
KIS:
dr. Branko Lukač Trajanje projekta: 1. 11. 2020–30. 4. 2023
Cilj projekta je preizkusiti rezultatsko usmerjen naravovarstveni ukrep »Pisan travnik«, s katerim želimo izboljšati uspešnost doseganja naravovarstvenih ciljev. Pripravili bomo pregled različnih načinov upravljanja glede na tip travnika in regionalno razdelitev Slovenije. V lanskem letu smo izvedli anketo in poskus prepoznavanja rastlinskih vrst. Z namenom ugotavljanja kakovosti krme na biotsko pestrih travnikih smo na sodelujočih kmetijah zbrali vzorce krme, v katerih smo določili hranilno vrednost s pomočjo NIR spektroskopije in vsebnost P in K.
V4-2022
Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in povečanje vezave C v tla z ohranitveno obdelavo tal (ReC-Till)
Koordinatorka projekta:
dr. Marjetka Suhadolc (BF-UL) Vodja projekta na KIS: dr. Branko Lukač
Trajanje projekta: 1. 11. 2020–31. 10. 2023
Emisije TGP in vezava ogljika v tla so odvisni od celostnega sistema upravljanja in naravnih dejavnikov v agroekosistemu. V letu 2021 smo v okviru dolgoletnih poljskih poskusov ovrednotili učinke obdelave tal z vidika kakovosti tal, biodiverzitete, okoljskega odtisa in produktivnosti. Cilj projekta je izboljšanje kmetijskih tehnologij za vezavo ogljika v tla in zmanjšanje emisij TGP.
78 |
EVROPSKI PROJEKTI IN DRUGI MEDNARODNI PROJEKTI Projekti iz programa obzorje 2020
Povečanje učinkovitosti in konkurenčnosti ekološke pridelave poljščin (ECOBREED)
Koordinator projekta: dr. Vladimir Meglič
Št. pogodbe: 771367
Program sodelovanja: H2020 - RIA
Trajanje projekta: 1. 5. 2018–30. 4. 2023
Cilj projekta je povečati učinkovitost in konkurenčnost pridelovanja ekoloških semen pšenice, krompirja, soje in ajde ter prenesti znanje na žlahtnitelje in pridelovalce ekoloških semen. V okviru projekta bodo razvite metode, strategije in infrastruktura za ekološko pridelavo, sorte z izboljšano odpornostjo na stres, višjo učinkovitostjo in kakovostjo ter izboljšane metode za pridelavo visoko kakovostnega ekološkega semena.
Kolektivni pristop raziskav in inovacij za trajnostni razvoj v visokogorju (HIGHLANDS.3)
Koordinator projekta: dr. Fernando Ruiz Peyré (Avstrijska akademija znanosti)
Vodja projekta na KIS:
dr. Vladimir Meglič
Št. pogodbe: 872328
Program sodelovanja: H2020–MSCA-RISE Trajanje projekta: 1. 1. 2020–31. 12. 2023
Namen projekta je spodbujanje vključujočega trajnostnega razvoja v visokogorju (ISDH). Projektna skupina bo izvedla skupne raziskave in inovacije, ki temeljijo na vplivih, da bi zgradila skupno vizijo ISDH in izboljšala zmogljivosti raziskovalcev, menedžerjev, uporabnikov in oblikovalcev politik.
Znanje bo izmenjano v osmih zaporednih raziskovalnih in inovativnih sejah (R
& IS), vsaka pa se bo osredotočila na določen vidik trajnostnega visokogorskega razvoja. R & IS bodo vključevali kolektivno učenje, skupne raziskave in krepitev zmogljivosti za zbiranje, analizo in modeliranje podatkov. Podatki, zbrani na ISDH, bodo shranjeni v spletni interaktivni platformi, ki bo prenesena v obstoječa gorska omrežja.
| 79 Inteligentne zbirke genskih virov stročnic za evropske agroživilske sisteme (INCREASE)
Koordinator projekta: dr. Roberto Pappa (Univerza v Ankoni, Italija) Vodja projekta na KIS: dr. Vladimir Meglič
Št. pogodbe: 862862
Program sodelovanja: H2020 - RIA
Trajanje projekta: 1. 5. 2020–30. 4. 2025
Projekt bo izboljšal upravljanje in uporabo genskih virov stročnic. Da bi se spoprijeli s tem izzivom, bomo razširili njihovo uporabo in usmerili potrebe uporabnikov glede dostopnosti, kakovosti in količine razpoložljivih informacij.
Projekt se bo osredotočil na štiri glavne stročnice: čičerika, navadni fižol, leča in volčji bob. V letu 2021 smo v poljskih poskusih vrednotili preko 1000 akcesij navadnega fižola in lupine ter razmnoževali seme za poskuse v letu 2022.
Povečanje produktivnosti in prilagodljivosti pomembnih kmetijskih rastlin na podnebne spremembe v Evropi in Srednji Aziji
Koordinatorka projekta:
dr. Nasya Tomlekova (Inštitut za zelenjavo »Marica«, Bolgarija)
Vodja projekta na KIS:
dr. Vladimir Meglič Št. pogodbe: RER5024
Financer: Mednarodna agencija za atomsko energijo Trajanje projekta: 1. 3. 2020–28. 2. 2024
Cilj projekta je uporaba mutacij v žlahtnjenju žit in stročnic za doseganje višjih pridelkov, izboljšane kakovosti in boljše prilagodljivosti rastlin na neugodne okoljske razmere. V sklopu projekta se je v letu 2021 članica ekipe KIS udeležila IAEA tečaja žlahtnjenja in uporabe mutantov v procesu žlahtnjenja, poleg tega pa smo bili uspešni tudi na IAEA natečaju za nabavo laboratorijske opreme, ki bo dostavljena v prvi četrtini 2022.
Izboljšanje ravnotežja C na ekoloških kmetijah brez živine za sekvestracijo ogljika iz zraka (EUKI)
Koordinator projekta:
Werner Vogt-Kaute (Naturland, Nemčija) Vodja projekta na
KIS:
dr. Aleš Kolmanič Št. pogodbe: 81278120
Financer: Nemško združenje za mednarodno sodelovanje (GIZ) GmbH
Trajanje projekta: 1. 9. 2021–31. 12. 2023
Splošni cilj projekta je ublažitev podnebnih sprememb z izboljšanjem vsebnosti humusa v tleh na ekoloških kmetijah brez živinoreje. Dolgoročni cilj, ki presega
80 |
časovne okvirju projekta, je povečati vsebnosti humusa na izbranih kmetijah v povprečju za 0,5 % z izvajanjem različnih ukrepov in dobrih praks za povečanje vsebnosti humusa. Aktivnosti na projektu, kot so usposabljanja, delavnice, demonstracijski poskusi in obiski na terenu, bodo privedle do povečanja znanja med vsemi deležniki, vključno s kmeti, svetovalci in drugimi akterji.
Ohranjanje prioritetnih travniških habitatnih tipov v Sloveniji z vzpostavitvijo semenske banke in obnovo in situ (LIFE FOR SEEDS) Koordinatorka
projekta:
Katarina Denac (DOPPS) Vodja projekta na
KIS:
dr. Branko Lukač Št. pogodbe: LIFE20 NAT/SI/000253
Financer: LIFE
Trajanje projekta: 1. 9. 2021–31. 12. 2026
V projektu nameravamo shraniti 12.000 vzorcev semen 300 rastlinskih vrst iz treh habitatnih tipov (3180, 6210 in 6230) in jih shraniti v dveh semenskih bankah (IC Jablje) in NR Ormoške lagune. V okviru projekta bomo s sodelovanjem projektnih partnerjev na njihovem območju (TNP, KPG in NRP) obnovili več deset hektarjev travišč zavarovanih travniških habitatnih tipov. V prvih štirih mesecih smo pripravljali protokole za nabiranje in skladiščenje semen.
RAZISKOVALNI PROJEKTI EVROPSKIH STRUKTURNIH IN INVESTICIJSKIH SKLADOV
Projekti Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR)
Razvoj raziskovalne infrastrukture za mednarodno konkurenčnost slovenskega RRI prostora (RI-SI-ELIXIR)
Koordinator projekta: dr. Brane Leskošek (MF-UL) Vodja projekta na
KIS:
dr. Jelka Šuštar-Vozlič Št. pogodbe: C3330-19-952060
Operacija: Razvoj raziskovalne infrastrukture za mednarodno konkurenčnost slovenskega RRI prostora – RI-SI-2 Trajanje projekta: 1. 6. 2018–31. 8. 2021
Vzpostavili smo delovanje visoko zmogljive IKT opreme, ki smo jo pridobili v okviru projekta ter tako omogočili vzpostavitev povezav do osrednjega nacionalnega podatkovnega vozlišča za področje ved o življenju ter obdelavo visokogostotnih podatkov. Potekala so tudi izobraževanja in usposabljanja za
| 81 uporabo bioinformatskih orodij, analiz in storitev.
Projekti evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) Priprava priročnikov oziroma splošnih in specifičnih standardnih operativnih postopkov za ex situ ohranjanje rastlinskih genskih virov Koordinatorka
projekta:
dr. Zlata Luthar (BF-UL) Vodja projekta na
KIS:
dr. Jelka Šuštar-Vozlič Št. pogodbe: 2330-20-000010 Trajanje projekta: 19. 2. 2020–19. 3. 2021
Zaključili smo pripravo operativnega priročnika, ki je potreben za enotno izvajanje nalog rastlinske genske banke ter pripravili navodila za upravljanje zbirk trav, metuljnic in drugih krmnih rastlin, krompirja, vrtnin, jagodičja ter vinske trte, ki jih vzdržujemo v okviru rastlinske genske banke.
Vpeljava pridelave ohranjevalnih semenskih mešanic za obnovo degradirane travne ruše na območju Športnega centra Pokljuka
Koordinator pilotnega projekta:
dr. Vladimir Meglič Trajanje projekta: 18. 10. 2019–17. 10. 2021
Namen pilotnega projekta je bil, da se s sodelovanjem vseh deležnikov, kmetov, upravljavcev ter uporabnikov zavarovanih območij ter strokovnjakov pri saniranju degradiranih travnih ruš na območju Športnega parka Pokljuka pridobi nova strokovna znanja o postopkih saniranja travnih površin v visokogorju.
Projekt se je konec leta 2021 uspešno zaključil z zaključno konferenco in ogledom obnovljenih degradiranih površin Športnega parka Pokljuka.
Zrnate stročnice – pridelava, predelava in uporaba Koordinator EIP projekta: FKBV-UM Vodja projekta na KIS: dr. Aleš Kolmanič Trajanje projekta: 19. 12. 2018–18. 04. 2022
Cilji projekta so prenos novejših tehnik v pridelavo soje in nekaterih drugih zrnatih stročnic, razviti prototip za toplotno obdelavo stročnic s temperaturnimi in postopkovnimi protokoli, optimiziranje krmnih obrokov z vključenimi zrnatimi stročnicami in širiti pomen stročnic v humani prehrani. V letu 2021 so potekali poljski poskusi, predstavitve ter delavnice in priprava treh publikacij, ki bodo objavljene v letu 2022.
82 |
Pregled, inventarizacija in monitoring rastlinskih genskih virov, ki so pomembni za prehrano in kmetijstvo in se ohranjajo in situ na kmetijskih gospodarstvih
Koordinatorka projekta: dr. Jelka Šuštar-Vozlič
Št. pogodbe: 2330-19-000093
Trajanje projekta: 21. 6. 2019–19. 6. 2022
Na osnovi izdelanega modela, ki smo ga razvili v prvi fazi projektne naloge, smo izvajali monitoring avtohtonih rastlinskih genskih virov na kmetijskih gospodarstvih na izbranih lokacijah v Sloveniji, ki se razlikujejo po poseljenosti, intenzivnosti pridelave, talno-klimatskih značilnostih in prisotnosti različnih vrst kmetijskih rastlin. V prvem delu smo se osredotočili predvsem na področje Haloz, v nadaljevanju pa bomo monitoring izvajali tudi na področju Slovenskih goric in Zgornjega Posočja.
Vzpostavitev vzdrževalne selekcije čebulnic za pridelavo zdravega semena slovenskih sort česna in šalotke
Koordinator EIP projekta:
GRM Novo mesto Vodja projekta na
KIS:
dr. Peter Dolničar
Trajanje projekta: 22. 11. 2019–21. 11. 2022
V letu 2021 smo nadaljevali z množenjem brezvirusnega materiala česna sorte Ptujski spomladanski v in vitro in rastlinjaku KIS. Brezvirusne rastline česna smo že posredovali tudi partnerju GRM Novo mesto, kjer so pričeli z razmnoževanjem in vitro. Pri sortah česna Ptujski jesenski in Anka smo opravili termo in kemoterapijo ter opravili določevanje prisotnosti virusov s PCR. Prvi rezultati kažejo, da smo pridobili brezvirusne rastline česna pri sorti Anka, s katerimi bomo pričeli z razmnoževanjem brezvirusnega materiala in vitro. Pri sorti Ptujski jesenski smo ozdravili rastline vseh virusov razen enega. Zato bomo nadaljevali z eliminacijo virusov. Sodelovali smo pri zasnovi tehnoloških poskusov s česnom na polju pri kmetih.