Perioperativna zdravstvena nega

Perioperativna zdravstvena nega je zdravstvena nega, zagotovljena pacientom pred, med in po kirurškem ali drugem invazivnem posegu. Izvajajo jo operacijske medicinske sestre (OPMS) na področju ambulantne kirurške oskrbe, v operacijskih dvoranah, na oddelkih za intervencijsko radiologijo, v mobilnih operacijskih enotah ter drugod, kjer se izvajajo kirurški in drugi invazivni posegi (Steelman, 2015). Perioperativna zdravstvena nega vključuje vse aktivnosti zdravstvene nege, povezane s kirurškim zdravljenjem, organizacijo in vodenjem perioperativne prakse. OPMS so članice multidisciplinarnega tima, ki vključuje

4

anestezijsko in operacijsko medicinsko sestro, zdravnike kirurge in anesteziologe ter druge člane tima (Blomberg et al., 2018). Timsko delo v operacijski dvorani je ključnega pomena za izvajanje učinkovite in varne zdravstvene oskrbe kirurškega pacienta ter zahteva koordinacijo specifičnih znanj vsakega posameznika z drugimi člani ekipe za dosego optimalno želenih rezultatov zdravljenja (Goodman & Spry, 2014).

Z namenom individualnega načrtovanja, izvajanja in vrednotenja perioperativne zdravstvene nege se v proces vključi paciente in/ali družinske člane (Blomberg et al., 2018).

Perioperativna zdravstvena nega vključuje znanja in spretnosti za delo z instrumenti, opremo in aparaturami (Catalano & Fickenscher, 2007). Naloge OPMS so tudi sposobnost racionalnega in učinkovitega ukrepanja v nepredvidljivih situacijah, zagotavljanje varnosti pacienta in osebja v operacijski enoti, razvijanje timskega pristopa k celostni zdravstveni negi pacienta, poznavanje etičnih in pravnih vidikov perioperativne zdravstvene nege, razvijanje in vzdrževanje visokega standarda strokovnosti zdravstvene nege v operacijski enoti ter razumevanje pomena neprekinjenega izobraževanja in raziskovalnega dela, usmerjenega v razvoj stroke (Arnautovič, 2005). Danes je perioperativna nega visoko specializirana veja zdravstvene nege s posameznimi subspecializacijami (Sutherland-Fraser et al., 2016).

Pomemben del perioperativne zdravstvene nege je zagotavljanje varnosti pacienta. Le-to pomembno izboljšujemo z uporabo Kirurškega varnostnega kontrolnega seznama (KVKS).

Namen KVKS je zagotoviti doslednost pri varnosti pacientov ter doseči in vzdrževati varnostno kulturo v operacijski dvorani z opomnikom najbolj kritičnih postopkov v operacijski dvorani, katerih opustitev lahko pripelje do zapleta, ter formalizacijo in strukturo komunikacije med anestezijsko in kirurško ekipo, med zdravniki, medicinskimi sestrami in ostalim prisotnim osebjem. Prvi del izvede član anesteziološkega tima ali OPMS (če bo pacient operiran v lokalni anesteziji). Pacient potrdi identiteto, privolitev na operativni poseg in anestezijo, vrsto in stran posega, ki mora biti tudi označena. Izvajalec prve faze preveri, ali ima pacient kakšne znane alergije, če pri pacientu obstaja tveganje za težko intubacijo ali aspiracijo ter če obstaja tveganje za veliko izgubo krvi zaradi pridruženih bolezni ali terapije, ki jo pacient prejema. Drugi del KVKS izvaja OPMS. Pred operacijo se na glas pove identiteto pacienta, vrsto operacije in stran, ki je predvidena za operacijo. Kirurg predstavi posebnosti (nerutinski postopki, implantati), trajanje operacije in pričakovano izgubo krvi.

Anesteziolog predstavi pacientove dejavnike tveganja, ki lahko vplivajo na samo obravnavo

5

kot so npr. alergije, okužbe, pridružene bolezni, in potrdi, da je pacient prejel antibiotično profilakso (če je to potrebno). Umita OPMS potrdi preverjene in preštete kirurške instrumente ter sterilnost materiala (Trotovšek, 2019b). OPMS mora poznati položaj pacienta med operacijo ter poznati nevarnosti položaja in jih čim bolj zmanjšati. Kirurška ekipa sodeluje med postavljanjem pacienta v položaj, vendar se vedno pred začetkom še enkrat preveri varnost položaja za pacienta (Blomberg et al., 2015). Zadnji del KVKS se izvede, preden pacient zapusti operacijsko dvorano, izvajalec je OPMS. Preveri se, ali je operativni poseg pravilno zapisan, ali sta štetje in kontrola obvezilnega materiala in instrumentov točna ter ali so odvzeti tkivni vzorci označeni pravilno. V primeru težav z opremo se to evidentira in preveri, ali so bili izvedeni pravilni ukrepi. Kirurg in anesteziolog podata navodila glede pooperativne oskrbe pacienta. Preveri se, ali je določena enota, na katero bo pacient premeščen po operativnem posegu, ter ali je ta enota obveščena (Trotovšek, 2019b).

V intraoperativni fazi poznamo dve tradicionalni vlogi OPMS: krožečo OPMS in umito OPMS (Steelman, 2015). Umita OPMS je članica operacijskega tima, ki deluje v sterilnem območju in katerega člani so še: kirurg operater, kirurg asistent (lahko specializant). Krožeča OPMS pa deluje izven sterilnega območja, kjer delujejo še: zdravnik anesteziolog, anestezijska medicinska sestra in bolničar (Goodman & Spry, 2014).

Umita OPMS sodeluje neposredno s kirurgom in drugimi člani operacijske ekipe v sterilnem območju. Med operativnim posegom na učinkovit in varen način upravlja s kirurškimi instrumenti, obvezilnim in drugim potrebnim materialom ter ima nadzor nad aparaturami.

Vloga umite OPMS zahteva poznavanje in razumevanje vsakega koraka operativnega posega, prav tako pa določene sposobnosti predvidevanja. Instrumente ima razporejene na delovni mizi (Mayo mizica) tako, da jih lahko poda kirurgu na varen in učinkovit način (Steelman, 2015). Prav tako je zadolžena za izbiro primernega instrumentarija za operativni poseg v sodelovanju s krožečo OPMS, pripravo sterilnega operativnega polja in sterilne delovne površine z instrumenti in drugimi pripomočki za operativni poseg, vzdrževanje integritete sterilnosti operativnega polja in kirurške ekipe med operativnim posegom, poznavanje specifik posameznega kirurškega posega ter potreb kirurga med posegom. Med kirurškim posegom nadzoruje ves porabljen material, kot so zloženci, tamponi, igle, rezila, instrumenti ter v sodelovanju s krožečo OPMS izvaja kirurško štetje. Na koncu operativnega posega pripravi obvezilni material in oskrbi kirurško rano. Če so med operacijo odvzeti

6

vzorci tkiva, tekočine, punktati itd., pravilno ravna z odvzetimi vzorci ter jih odda krožeči OPMS. Po končani kirurški obravnavi pomaga in sodeluje pri transportu in predaji pacienta iz operacijske dvorane (Goodman & Spry, 2014).

Krožeča OPMS deluje izven sterilnega območja operativnega posega. Njena vloga je kompleksna ter zajema številne zadolžitve in naloge. Vodi zdravstveno nego pacienta v operacijski dvorani, pomaga vzdrževati varno in udobno okolje za pacienta in zdravstveno osebje ter usklajuje potrebe drugih članov operacijskega tima (Gillespie & Ridchardson-Tench, 2009). Med drugim so njene zadolžitve tudi, da varuje pacientovo dostojanstvo in zasebnost, pripravi operacijsko dvorano in pri tem upošteva specifičnost posameznega posega in želje kirurga (v sodelovanju z umito OPMS), pripravi, vzdržuje in upravlja s tehnično opremo pred, med in po operativnem posegu, zagotovi zadostno zalogo operativnega materiala za operativni poseg, ki mora biti v minimalni potrebni količini, natančno in čitljivo izpolni dokumentacijo perioperativne zdravstvene nege. Kirurgu pomaga pri namestitvi pacienta v operativni položaj, po potrebi namesti pacientu nevtralno elektrodo, manšeto za bledo stazo itd. ter sodeluje pri čiščenju in dezinfekciji operativnega polja. Pred posegom nudi pomoč oziroma asistira umiti OPMS pri pripravi delovnih površin, z odpiranjem sterilnih setov, kirurških instrumentov in druge potrebne opreme in pripomočkov. Med operativnim posegom zagotavlja operacijski ekipi potreben sterilni material (instrumenti, zloženci, šivalni material, tamponi) z odpiranjem sterilnih paketov ter pri tem stalno preverja integriteto ovojnine in rok sterilnosti. Nadzoruje ves porabljen material kot so zloženci, kirurški tamponi, instrumenti (v sodelovanju z umito OPMS) in ga beleži na dokumentacijo perioperativne zdravstvene nege. Opazuje ter spremlja operativni poseg in operacijsko ekipo v sterilnem območju delovanja ter tako pomaga pri vzdrževanju varnega in udobnega delovnega okolja za pacienta in operacijsko ekipo. Ob morebitni nevarnosti ali nepravilnosti, ki bi lahko vplivala na pacienta in operacijsko ekipo, hitro in ustrezno ukrepa. Vsako odvzeto tkivo ustrezno shrani in ga označi ter pripravi potrebno dokumentacijo. Krožeča OPMS predstavlja vez med operacijsko ekipo in drugimi zdravstvenimi delavci izven operacijske dvorane (npr. rentgenski inženir, mavčar, kirurgi drugih vej kirurgije). Prav tako nudi pomoč pri transportu in predaji pacienta iz operacijske dvorane (Fabjan et al. 2005).

7

2 NAMEN

Namen tega diplomskega dela je predstaviti delo operacijske medicinske sestre pri operativni obravnavi opeklin.

Cilji diplomskega dela so:

 predstaviti operativno obravnavo opeklin in vlogo operacijske medicinske sestre;

 razložiti pridobivanje in obdelavo kadavrskih kožnih presadkov;

 opisati vlogo medicinske sestre pri odvzemu kožnega presadka mrtvega darovalca.

8

3 METODE DELA

Diplomsko delo temelji na deskriptivni metodi. Izveden je bil pregled znanstvene in strokovne literature. Iskanje literature je potekalo med marcem 2020 in oktobrom 2021.

Iskanje literature je potekalo preko portala Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani.

Pregledane so bile podatkovne baze CINAHL, PubMed, COBISS. Literatura je bila iskana tudi z iskalnikom Google Scholar. Uporabljeni so bili iskalni nizi: nurse AND burn wound, perioprative AND burn wound, burns AND skin bank, nurse AND burn woudn, opekline IN operacijska medicinska sestra, odvzem kože IN medicinska sestra. Večina iskane literature je objavljena po letu 2010, vendar je bila iskana tudi starejša literatura. Članki in knjige so bili iskani v angleškem in slovenskem jeziku. Literatura je bila pridobljena tudi v sodelovanju s Kliničnim oddelkom za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline. Uporabili smo 44 enot literature.

Omejitve, ki so bile uporabljene pri iskanju člankov so bile:

 članek mlajši od 2010;

 znanstveni članek;

 objavljen v strokovni reviji;

 angleški jezik;

 slovenski jezik.

9

4 REZULTATI

V nadaljevanju so predstavljeni rezultati, ki smo jih pridobili s pomočjo pregleda domače in tuje literature. Glede na namen in postavljene cilje smo zbrane rezultate vsebinsko uredili po poglavjih.