PLAN TERCIARNE DEJAVNOSTI

UKC Ljubljana izvaja terciarno dejavnost, ki je po določilih ZZZS razdeljena na terciar I in terciar II.

V terciarju I se izvaja program učenja, program usposabljanja za posebna znanja, program razvoja in raziskovanja, ter nacionalnih registrov bolezni in evidenc.

V letu 2018 ZZZS terciarnim zavodom ne financira več stroškov za klinični pouk dodiplomskih študentov ter učenje pripravnikov. Financiranje omenjenih vrst učenja je prenehalo s 1.7.2013 na podlagi določil Aneksa št. 2 k Splošnemu dogovoru. Visoko strokovno usposobljeni kader v UKC Ljubljana pa letno za to vrsto učenja skupno porabi približno 280.000 delovnih ur. V programu terciarja ostajajo tako podiplomski študij specializacij ter magisterijev in doktoratov. Za program učenja omenjenih vrst podiplomskega študija v letu 2018 načrtujemo 225.000 delovnih ur.

V UKC Ljubljana v letu 2018 načrtujemo 28 usposabljanj za posebna znanja (izobraževanj v tujini, ki presegajo 30 dni).

V letu 2018 se nadaljuje 186 terciarnih razvojno-raziskovalnih projektov v vrednosti 1.286.885,21 evrov, od tega je 74 terciarnih projektov, ki so bili izbrani na razpisu 2016 v vrednosti 374.469, 74 evrov in 112 terciarnih projektov, ki so bili izbrani na razpisu 2017 v vrednosti 912.415,46 evrov.

V letu 2018 je bilo na razpis za razvojno-raziskovalne projekte Terciar I oddanih 143 prijav v višini 7 mio evrov. Za razpis je določenih 3,34 mio evrov, zato bo izbor potekal po kriterijih Pravilnika o delu komisije za klinične raziskave.

V okviru terciarne dejavnosti I se izvaja program farmakovigilance in toksikološke dejavnosti, vzpostavljeno pa je tudi financiranje za vzpostavitev nacionalne kontaktne točke za redke bolezni.

V terciar II je vključeno delo subspecialnih laboratorijev, subspecialnih timov, interdisciplinarnih ekspertnih konzilijev ter izvedenost in težavnost zdravljenja nadpovprečno zahtevnih bolnikov, ki se v drugih bolnišnicah ne izvaja.

V UKC Ljubljana imamo 70 subspecialnih laboratorijev, ki opravljajo vrhunske storitve, 327 subspecialnih timov, ki opravljajo visoko specializirane posege in 255 interdisciplinarnih konzilijev, ki obravnavajo strokovno najzahtevnejše bolnike ter pripravljajo ekspertize in druga mnenja.

Predvidevamo, da bomo v letu 2018 zdravili več kot 9.000 nadpovprečno zahtevnih bolnikov, katerim bomo razliko med pridobljenimi sekundarnimi sredstvi in dejanskimi njihovimi stroški delno pokrili s sredstvi težavnosti terciarja II.

V terciarju II so tudi namenska sredstva za pokrivanje podcenjenosti specialistične zunajbolnišnične dejavnosti pediatrije, za afereze, razlika v ceni za implantacije umetne šarenice, zdravljenje možganske kapi s telemedicino, sredstva za financiranje programa diagnostičnih vzorcev tkiv in krvi v tujini ter sredstva za izvajanje storitve ekstrakorporalne fotofereze (ECP), sredstva za zdravljenje pacientov s perkutano vstavitvijo aortne zaklopke (TAVI), sredstva za zdravljenje z implantabilnim kardioverterjem – defibrilatorjem, sredstva za kirurško zdravljenje otrok s prirojeno srčno napako, program presejanja novorojencev za vrojene bolezni presnove s tandemsko spektrometrijo (MS/MS) ter sredstva za transport kritično bolnih novorojenčkov in dojenčkov. Odločanje o izvajanju diagnostičnih preiskav vzorcev tkiv in krvi v tujini je v pristojnosti UKC Ljubljana.

03 : 02 03 : 01

01 02 03 04 05

Ostali plačniki - bolniki 1.000 1.000 920 92,0 92,0

Ostali plačniki - ambulantni obiski 7.325 7.832 7.460 95,3 101,8

Plan 2018 Plan

2017

Realizacija 2017

Indeks

Posebej sta financirani terciarna zdravstvena dejavnost Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa ter terciarna stomatološka dejavnost.

Podroben pregled terciarne dejavnosti je prikazan v Prilogi MZ – Obrazec 6: Načrt terciarne dejavnosti 2018.

Druge raziskovalne dejavnosti

V letu 2018 se bodo v okviru raziskovalne dejavnosti UKC Ljubljana odvijale aktivnosti na področju raziskovalnih projektov in programov, na področju mednarodnega znanstvenega sodelovanja, evropskih programov, usposabljanja mladih raziskovalcev in izvajanja projektov financiranih iz terciarnih sredstev.

Raziskovalni projekti ARRS

Raziskovalne projekte (so)financira predvsem ARRS (Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS). Projekti so temeljni, aplikativni, podoktorski in ciljni.

Temeljni projekt je izvirno eksperimentalno oziroma teoretično delo, s katerim želimo pridobiti predvsem novo znanje o osnovah pojavov in zaznavnih dejstvih.

Aplikativni projekt je izvirno raziskovanje, ki ga izvajamo zato, da bi pridobili novo znanje, usmerja pa se predvsem k praktičnemu cilju ali namenu.

Podoktorski projekt je temeljni ali aplikativni projekt, ki ga izvaja en raziskovalec za katerega velja, da je od zagovora njegovega doktorata poteklo manj kot tri leta.

Ciljni raziskovalni projekt (CRP) se izvaja v javnem interesu za doseganje ciljev nacionalnega razvoja in so tematsko usmerjeni na podlagi ministrstev in drugih predlagateljev, ki so pristojni za posamezna področja javnega interesa.

V letu 2018 je načrtovano, da bo delo potekalo na že odobrenih 34 raziskovalnih projektih, od tega bo 24 temeljnih, 7 aplikativnih, 2 ciljna raziskovalna projekta (CRP) in 1 podoktorski projekt. Na razpis ARRS za nove projekte, katerih začetek financiranja predviden v mesecu juliju oz oktobru 2018, se je prijavilo 18 kandidatov, v II. fazo ocenjevana je bilo izbranih 10 raziskovalcev.

Raziskovalni programi ARRS

Raziskovalni programi, ki jih financira ARRS, predstavljajo zaokroženo področje raziskovalnega dela, za katerega se pričakuje, da bo aktualno in uporabno v daljšem časovnem obdobju, za katere mora obstajati državni interes, opredeljen v nacionalnemu raziskovalnemu in razvojnemu programu.

V letu 2018 bo agencija financirala predvidoma 21 raziskovalnih programov, 12 programom bo UKC Ljubljana nosilna RO.

Evropski raziskovalni projekti

V UKC Ljubljana potekajo evropski raziskovalni projekti v okviru okvirnega programa EU za raziskave in inovacije (Horizon 2020), v okviru Okvirnega programa Evropske unije (EU-FP7), v okviru raziskovalnega programa IMI 2, financiranega s strani Evropske komisije in Evropske farmacevtske industrije EFPIA, v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Norveškega finančnega mehanizma (NOR/EGP FM), mednarodnega znanstvenega sodelovanja ministrstev, njihovih delovnih teles in raziskovalnih svetov (ERA NET Transcan, PerMed) ter v okviru različnih panožnih medicinskih združenj (ESRA).

UKC Ljubljana sodeluje v evropskih raziskovalnih projektih kot konzorcijski partner, pri enem projektu pa kot podizvajalec (subcontractor).

V letu 2018 se bo nadaljeval okvirni program Horizon 2020, ki predstavlja največji raziskovalni in inovacijski program Evropske Unije v obdobju 2014–2020, s proračunom blizu 80 milijard evrov.

V UKC Ljubljana se bo v letu 2018 sofinanciralo predvidoma 28 evropskih raziskovalnih projektov.

Klinično preizkušanje zdravil in medicinskih materialov

V letu 2018 se nadaljuje delo na 10 pogodbah, sklenjenih letos in predhodna leta. V letošnjem letu je bilo do sedaj sklenjenih 6 pogodb. Načrtujemo, da bo v letu 2018 sklenjenih še več pogodb, načrtujemo tudi fazo I.

Za vsa klinična preizkušanja zdravil, vključno z raziskavami o biološki uporabnosti in bioekvivalenci, ki se načrtujejo in izvajajo, se o njih tudi poroča v skladu z načeli dobre klinične prakse. Klinično preizkušanje zdravila mora ustrezati sodobnim znanstvenim dosežkom. Biti mora znanstveno utemeljeno in vodeno po etičnih načelih. Izvaja se lahko samo, če so bile pričakovane koristi pri zdravljenju preizkušanca oziroma bolnikov primerjane s predvidljivim tveganjem in je bilo ugotovljeno razmerje prepoznano kot ugodno. Vsi podatki o kliničnem preizkušanju zdravila se morajo zapisovati, obdelovati in shranjevati tako, da je njihova verodostojnost zagotovljena, pri čemer ostane zagotovljena zaupnost podatkov preizkušancev. Zagotoviti je treba vse razpoložljive neklinične in klinične podatke o zdravilu v kliničnem preizkušanju.

Usposabljanje mladih raziskovalcev v letu 2018

ARRS (agencija) (so)financira podiplomski študij mladim raziskovalcem z namenom, da se v raziskovalni organizaciji obnovita raziskovalni in pedagoški kader, da se poveča raziskovalna zmogljivost skupin za izvajanje raziskovalnih programov in projektov in da se poveča kadrovski potencial za potrebe drugih uporabnikov iz javnega in zasebnega sektorja.

Z vključitvijo mladih raziskovalcev v raziskovalne programe in projekte, se pod mentorskim vodstvom naučijo samostojnega raziskovalnega dela ter pridobijo znanstveni naziv.

V letu 2018 se bo v UKC Ljubljana usposabljalo predvidoma 11 mladih raziskovalcev financiranih s strani agencije, nekaj pa jih bo zaradi podaljšanja statusa brez financiranja.

Število novih mladih raziskovalcev v letu 2018 ne moremo predvidevati, ker je dodelitev mentorskih mest vezana na raziskovalne programe.

Priloga 2: Terciarni projekti

Priloga 3: Seznam predvidenih usposabljanj za posebna znanja

Priloga 4: Raziskovalni programi, financirani iz virov Javne agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS) Priloga 5: Raziskovalni projekti, financirani iz virov Javne agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS) Priloga 6: Načrt prilivov iz naslova EU raziskovalnih projektov v letu 2018

Priloga (MZ) – Obrazec 6: Načrt terciarne dejavnosti 2018