Tabela 6.1: Prikaz razlik ploskosti levega in desnega stopala v generacijah
Število
Povprečje Clarkovega
kota
Standardni
odklon Minimum Maksimum F
Statistična značilnost
razlik
LCL
1983 112 41,277 13,4333 6,0 64,0
5,431 0,001
1998 32 39,906 10,6661 13,0 52,0
2011 101 34,581 12,5143 6,9 59,3
2016 82 36,744 12,6049 9,0 58,0
Skupaj 327 37,938 12,9552 6,0 64,0
DCL
1983 112 43,455 13,5772 7,0 68,0
6,605 0,000
1998 32 40,000 12,2895 8,0 56,0
2011 101 36,640 11,7851 3,9 60,0
2016 82 36,878 12,2811 5,0 58,0
Skupaj 327 39,363 12,9171 3,9 68,0
- 27 -
Graf 6.1: Povprečje Clarkovega kota levih in desnih stopal v generacijah
V tabeli št. 6.1 so prikazane meritve odtisa levega in desnega stopala Clarkovega kota iz obdobja prvega triletja 1983, 1998, 2011 in 2016. Iz tabele razberemo, da je izmerjena ploskost levega in desnega stopala najboljša leta 1983 izmed vseh generacij, hkrati pa je delež izmerjenega povprečja ploskosti desnih stopal vseh štirih generacij boljši kot levih stopal za 3,6% . Najslabši rezultati so zabeleženi leta 2011 in predstavljajo 16% slabše povprečje od prvega merjenja.
Meritve levih stopal so leta 1983, to je od izhodiščnega merjenja predstavljale 41,3 ̊ Clarkovega kota. Leta 1998 povprečje levega stopala doseže 39,9 ̊ Clarkovega kota, kar je za 3,3% slabši rezultat kot leta 1983. Leta 2011 je povprečje levega Clarkovega kota najmanjše in predstavlja le 34,6 ̊ in za 16,2 % slabši rezultat kot leta 1983 in za 13,3% slabši kot 1998.
Leta 2016 se je povprečje Clarkovega kota levih izboljšalo od leta 2011. Povprečje levih stopal je 36,7˚ in se je izboljšalo za 5,6%, a je še vedno slabše kot pri meritvah prvih dveh generacij. Od leta 1983 do leta 2016 se je poslabšalo za 4,5˚ Clarkovega kota, kar predstavlja za 11 % slabše povprečje. Lahko zaključimo, da se je ploskost levih stopal v 33 letih v prvih treh razredih osnovne šole Pirniče, povečala za 11 %.
0
- 28 -
Ugotovili smo tudi, da trend ploskosti levih stopal med učenci prve triade na naši osnovni šoli ne narašča iz generacije v generacijo, saj se je od leta 2011 do leta 2016 naraščanje prvega merjenja 1983 se je povprečje Clarkovega kota zmanjšalo za 6,8˚Clarkovega kota, kar predstavlja 15,7% slabši rezultat. Zadnje meritve 2016 so pokazale minimalno boljši rezultat kot leta 2011. Povprečje desnih stopal tokrat predstavlja 36,9˚ Clarkovega kota, kar je za 0,2˚
več kot 2011 in predstavlja 0,6 % slabši rezultat. V 33-ih letih se je ploskost desnega stopala pri naših merjencih poslabšala za 15,1%. Pri desnih stopalih lahko potrdimo, da ploskost stopal na naši šoli slabša iz generacije v generacijo.
Razlika med levimi in desnimi stopali skupaj znaša 3,6% . Razlika med levimi in desnimi stopali znaša leta 1983 5%, leta 1998 za 0,2%, leta 2011 za 5,6% in 2016 za 0,4%. Največjo razliko med stopali smo zaznali leta 2011 in je slabša od povprečja za 7,2 odstotnih točk, najmanjšo pa leta 1998 in predstavlja 3,4 odstotne točke.
Povprečje obeh stopal leta 1983 meri 42,4˚ Clarkovega kota in ga lahko uvrstimo med normalna stopala. Izdanih rezultatov lahko pritrdimo, da je imelo leta 1983 na osnovni šoli Pirniče večina otrok v prvem triletju normalna stopala.
Povprečje obeh stopal leta 1998 meri 40˚ Clarkovega kota in ga lahko uvrstimo med mejna stopala. Ugotovili smo, da je imela večina učencev drugega razreda mejna stopala. Meritev prvega in drugega razreda nismo imeli.
Povprečje obeh stopal leta 2011 meri 35,6˚ Clarkovega kota in ga lahko uvrstimo še v mejna stopala.
Povprečje leta 2016 znaša 36,8˚ Clarkovega kota in ga tudi lahko še uvrstimo med mejna stopala. Tako lahko potrdimo, da ima večina učencev zadnjih dveh generacij prvega triletja osnovne šole Pirniče mejna stopala.
Povprečje vseh generacij levega in desnega stopala meri 38,6˚ Clarkovega kota in ga uvrščamo med mejna stopala.
- 29 -
Izračunali smo tudi, da se je povprečje Clarkovega kota ploskosti obeh stopal od prvega do zadnjega merjenja, to je v obdobju 33 let zmanjšalo za 5,6˚ in pokaže 13,2% slabši rezultat kot leta 1983, to je pred 33-imi leti.
Meritve levih stopal so slabše od desnih v vseh štirih generacijah. Kljub temu smo zaznali večji porast ploskih desnih kot levih stopal. Ploskost desnih stopal se je v primerjavi z levimi povečala za 4,1 odstotne točke Clarkovega kota. Razlika med levimi in desnimi stopala je znašala v izhodiščnem merjenju 5% v prid desnih stopal, pri zadnjem pa samo še 2,7%. Iz rezultata lahko sklepamo, da bolj narašča ploskost desnih kot levih stopal.
Največji padec Clarkovega kota in s tem posledično naraščanje ploskih stopal smo zaznali med obdobjema 1998 in 2011. Lahko predvidevamo, da je kriva uvedba devetletke, saj so bili učenci izpostavljeni več urnemu sedenju na dan ko prejšnje generacije. Padec trenda ploskosti stopal od leta 2011 do 2016 lahko pripisujemo boljšemu osveščanju staršev in priporočil zdravstvenih delavcev, da naj bo otrok čim več časa bos, odsvetovanju ortopedskih obuval, če to ni res potrebno in večji organizaciji športnih aktivnosti v šoli in zunaj nje.
Morda je k temu pripomogla tudi interesna dejavnost Zdrav življenjski slog, ki jo financira Evropska unija. V to dejavnost so vključeni skoraj vsi učenci prvih treh razredov in poteka dve uri tedensko po pouku. In morda tudi to, da ima veliko otrok v predšolskem obdobju
»poganjalčke«, to so kolesa, ki se poganjajo brez pedal in se poganjajo naprej tako, da se odrivajo od tal s sprednjimi deli stopal. Pri tem razvijajo ravnotežje in krepijo mišice stopal.
Zanimivo je tudi to, da so bili učenci prve generacije vključeni v celodnevno šolo, kjer so imeli vsak dan rekreativni odmor, kasnejše generacije pa tega niso imele, čeprav je bilo večina otrok vključenih v popoldansko varstvo.
Kljub temu, da so meritve zadnje generacije ploskosti stopal zabeležile nekoliko boljši rezultat kot v predzadnjem obdobju, so še vedno slabše v primerjavi s prvo in drugo generacijo.
Ugotovili smo, da ploskost stopal ne narašča iz generacijo v generacijo.
Ugotovili smo že, da ploskost desnih stopal v časovnih obdobjih manj narašča kot ploskost levih stopal. Clarkov kot desnih stopal je v primerjavi z levim boljši za 2˚. Ploskost levih stopal je za 3,6% večja od desnih.
Iz dobljenih rezultatov iz zgornje tabele lahko tudi razberemo, da so razlike med levim in desnim stopalom v vseh časovnih obdobjih. Največja razlika med povprečjem izmerjenega Clarkovega kota med levimi in desnimi stopali je bila izmerjena leta 2011, (2˚), kar
- 30 -
predstavlja za 5,6% boljše desno stopalo, najmanjša pa leta 1998 za 0,2%, (0,1˚), še vedno v prid desnih stopal.
V tabeli št. 6.1 lahko razberemo tudi najmanjši in največji izmerjen Clarkov kot v različnih časovnih obdobjih. Ugotovili smo, da je velika razlika med največjim in najmanjšim izmerjenim Clarkovim kotom. Najmanjši kot desnega stopala je 3,9˚ in smo ga zabeležili leta 2011, največji kot pa 68 ̊, tudi izmerjen pri desnem stopalu, in sicer leta 1983. Pri odtisu levega stopala smo dobili nekoliko boljši rezultat pri najmanjšem kotu, 6˚, leta 1983, največji pa je 64 ̊ istega leta in je manjši kot pri desnem stopalu.
Ugotovili smo tudi, da je ploskost levega stopala v vseh štirih časovnih obdobjih slabša kot ploskost desnega stopala. Dokazali smo statistično značilno razliko med generacijami pri levih stopal (0,001). F vrednost za ploskost levega stopala je 5,431.
Prav tako lahko potrdimo tudi statistično značilnost razlik med generacijami našega vzorca pri desnih stopalih (0,000).
F vrednost za ploskost desnega stopala je 6,605 in je statistično značilna na ravni 0,000.
S pomočjo tabele, ki jo najdemo v prilogi, smo izračunali smo tudi odstotek mejnih, normalnih in ploskih stopal v posamezni generaciji.
Tabela 6.2: Stopnje ploskosti levega in desnega stopala glede na generacije
Ploskost levega stopala
- 31 -
Graf 6.2: Delež mejnih, ploskih in normalnih levih stopal v posameznih obdobjih
Tabela 6.2 in grafični prikazi nam pokažejo, koliko mejnih, normalnih in ploskih stopal pripada posameznim generacijam. Pri desnih stopalih smo leta 1983 zabeležili največji delež normalnih stopal, to je 64,3% , sledijo mejna stopala 20,5% in 15,2% ploskih desnih stopal.
1998 se je odstotek mejnih desnih stopal povzpel na 28,1%, prav tako se je povečal delež ploskih desnih stopal na 18,8%. Delež normalnih ploskih stopal se je zmanjšal na 53%.
Leta 2011 se je delež desnih ploskih stopal povzpel na 37,6% in ploskih desnih na 22,8%.
Normalna desna stopala so se zmanjšala na 39,6%. Leta 2016 se je delež mejnih stopal zmanjšal na 34,1%, prav tako se je zmanjšal delež normalnih stopal na 34,1%, delež ploskih desnih stopal pa se je povečal na 31,7%.
Delež mejnih desnih stopal se je v 33-ih letih povečal za 39,9%, prav tako se je povečal delež ploskih stopal za 52%. Delež normalnih desnih stopal se je v enakem obdobju zmanjšal za 47%.
0,00%
10,00%
20,00%
30,00%
40,00%
50,00%
60,00%
70,00%
1983 1998 2011 2016
Levo mejno stopalo Levo normalno stopalo levo plosko stopalo
- 32 -
Graf 6.3: Stopnje ploskosti desnih stopal po generacijah v odstotkih
Pri levih stopalih smo dobili precej drugačne rezultate. Leta 1983 predstavljajo največji delež normalna stopala 59,8%, sledijo ploska stopala, ki predstavljajo 21,4% in mejna stopala, to je 18,8%. Leta 1998 smo zaznali največji delež levih normalnih stopal, to je 62,5% in predstavlja višji delež kot leta 1983. Mejna leva stopala so se zmanjšala na 12,5% in predstavljajo najmanjši delež mejnih stopal med vsemi obdobji. Ploska leva stopala so se povečala na 25%. Leta 2011 zaznamo najvišji delež ploskih levih stopal, to je 37,6%, mejnih stopal je 29,7% , normalnih levih stopal pa 32%. Leta 2016 so meritve nekoliko boljše kot leta 2011, saj se je trend večanja ploskih levih stopal obrnil v pozitivno smer in znaša 28%, kar je za 25% boljši rezultat kot leta 2011ali za 9,6 odstotnih točk manjši delež ploskih levih stopal. Mejna leva stopala so se povečala za 11,8 odstotnih točk in predstavljajo 41,5%.
Delež normalnih levih stopal se je zmanjšal na 30,5%.
Ugotovili smo, da so razlike v ploskosti stopal pri mejnih, normalnih in ploskih stopalih med generacijami in znotraj posameznih obdobij.
Največjo razliko smo zaznali med mejnimi stopali leta 1998, saj je desnih za 55% več kot levih. Leta 2011 je največja razlika med ploskima stopaloma, levih je za 39% več kot desnih.
Delež mejnih levih stopal se povečal v 33-ih letih za 22,8 odstotnih točk. Med 1998 in 2011 0,00%
- 33 -
Delež mejnih levih stopal se je v 33. letih povečal za 55%. Delež normalnih levih stopal se je v enakem obdobju zmanjšal za 49%. Delež ploskih levih stopal se je povečal za 23,6%.
Slabšanje ploskosti stopal iz generacije v generacijo smo zasledili le pri normalnih in ploskih desnih stopalih, čeprav nam danes vse meritve kažejo precej slabši rezultat kot leta 1983.
Večji delež mejnih stopal smo zaznali pri desnem stopalu, razen pri zadnji generaciji, leta 2016. Večji delež normalnih stopal smo izračunali tudi pri desnih stopalih, razen leta 1998.
Večji delež ploskih stopal pa smo zaznali pri levih stopalih, razen v zadnjem obdobju, leta 2016.
1. hipotezo, da ni razlik v ploskosti stopal med posameznimi generacijami, zavrnemo.
Iz grafa lahko razberemo, da narašča ploskost mejnih in ploskih stopal, medtem ko se odstotek normalnih stopal zmanjšuje iz generacije v generacijo.
Postavi se domneva, da bo v prihodnjih generacijah več ploskih desnih stopal kot levih, saj ploskost desnih stopal bolj narašča. Večina današnjih raziskav navaja, da je desno stopalo bolj zdravo kot levo. Bo v prihodnje tudi tako? Na naši šoli na podlagi naše raziskave obstaja možnost, da ne.