Tabela 6.5 : Statistične razlike med spoloma
Število
Graf 6.6: Ploskost obeh stopal glede na spol izmerjenih s Clarkovim kotom
Iz tabele 6.5 lahko razberemo, da je povprečje izmerjenega Clarkovega kota levega stopala pri dečkih 36,2˚, pri deklicah pa 39,8˚. Deklice imajo v povprečju boljše levo stopalo kot dečki za
33
- 38 -
9%. Povprečje obeh spolov levega stopala je 37,9˚ Clarkovega kota in ga uvrščamo med mejna stopala.
Povprečje desnega Clarkovega kota pri dečkih je 37,4˚, pri deklicah pa 41,4˚. Povprečje desnih stopal obeh spolov je 39,4˚ Clarkovega kota in ga uvrščamo med mejna stopala.
Deklice imajo v povprečju za 9,7% boljše desno stopalo kot dečki.
Deklice imajo boljše levo stopalo od povprečja levega stopala obeh spolov za 4,7%, dečki pa za 4,5% slabše. Deklice imajo boljše levo stopalo kot dečki od povprečja za 9,2 %.
Podatki nam torej nedvomno kažejo, da imajo deklice boljše levo in desno stopalo od dečkov za 9,4%.
Pri dečkih je razlika med desnim in levim stopalom 3,3%, pri deklicah pa za 4%. Zanimivo je, da imajo deklice boljše povprečje obeh stopal kot dečki, vendar je med njimi zaznana večja asimetrija stopal in sicer za 0,7 odstotne točke.
Cwikla-Nadolska (1998) je zaznala pojav asimetrije precej redkejših pri dekletih.
Iz dobljenih rezultatov lahko razberemo, da je razlika v ploskosti med levim in desnim stopalom pri dečkih in deklicah. Levo stopalo je nekoliko slabše pri obeh spolih. Pri deklicah je ploskost levega kot tudi desnega stopala manjša kot pri dečkih. Razlika v ploskosti med levimi in desnimi stopali pri dečkih je manjša kot razlika pri deklicah (za 0,4˚ Clarkovega kota).
Iz preglednice je tudi razvidno, da smo dobili najmanjši izmerjen kot levega stopala pri dečku (6,0˚), največji pa pri deklici (64,0˚). Pri desnem stopalu je bil izmerjen najmanjši kot pri deklici (3,9 ̊), največji pa pri dečku (68,0˚). Razlika med največjim in najmanjšim kotom je precejšnja in nam tudi potrjuje, da so deformacije stopal različne.
F vrednost (F = 6,480) za leva stopala je statistično značilna na ravni 0,011.
F vrednost (F = 8,097) za desna stopala je statistično značilna na ravni 0,005.
Ugotovili smo, da so razlike med spoloma tako pri levem kot desnem stopalu.
2. hipotezo, da ni razlik v ploskosti stopal med dečki in deklicami, zavrnemo.
Raziskava, ki so jo objavili v Europian Journal of Pediatrics (2013) je pokazala, da so razlike v ploskosti levega in desnega stopala pri dečkih in deklicah. V starosti od 4 do 6 let so imele deklice boljše desno kot levo stopalo, pri 7., 8. in 9. letih so imele boljše levo stopalo. Pri dečkih so izmerili večji delež levih normalnih stopal pri vseh merjenjih, razen pri 7. letih je bil delež enak desnemu stopalu. V povprečju vseh meritev imajo deklice več ploskih levih stopal, dečki pa desnih. (Woźniacka, 2012)
- 39 -
V več raziskavah je bilo izmerjeno, da imajo dečki bolj ploska stopala kot deklice. (Medja, 1994; Kosec, 1996; Turk, 2002; Strel idr., 2003; Klavs, 2006; Drenikova, 2008; Brodarič, 2011; Kočevar, 2011; Avguštin, 2016).
Jerman ( 2013) v svoji raziskavi ni našla statistično pomembnih razlik v ploskosti stopal med spoloma v drugi in tretji triadi, kar kaže, da se ploskost stopal s starostjo pri obeh spolih zmanjšuje, posebno pri dečkih. Do zanimivih rezultatov je prišla s pomočjo Clarkove metode Brvarjeva (2009), ki je ugotovila, da imajo dečki v povprečju boljše levo stopalo, deklice pa desno. S Čižinovo metodo pa je ugotovila, da med spoloma ni razlik. Razlik v ploskosti stopal med spoloma v svojih raziskavah niso potrdili tudi Potočnikova (2008), Bukovčeva (2007) in Pirševa (2007).
Nadolska, ki je opravila raziskavo primestnih otrok na Poljskem leta 1999, je v svoji raziskavi ugotovila, da je levo stopalo dečkov bolj mejno kot njihovo desno stopalo. Pojav asimetrije je precej redkejših pri dekletih.
Tudi v Srbiji so opravili raziskavo pri 5015 merjencih s pomočjo različnih metod pri otrocih od 6. do 14. leta in ugotovili, da imajo deklice manj ploska stopala kot dečki. (Džordević, Jorgić, Aleksandrović, Stanojevič, & Paravlić, 2015)
V Bosni so na 1105 učencih od 1. do 5. razreda ugotovili, da ima 42% deklic in 36% dečkov zdrava stopala (Nikšić, 2014). V primerjavi z našo raziskavo je razlika pri nas med spoloma za 3,6 odstotnih točk večja.
Prav tako so v raziskavi, ki so jo opravili na vzorcu 835 ameriških otrok ugotovili, da so dečki so bolj nagnjeni k ploskim stopalom. Vzrok so našli v njihovi večji teži in deformiranim razvojem medialnega loka stopala (Pfeiffer, Kotz, Sluga, idr., 2008).
Raziskava tajvanskih otrok je pokazala 28% razširjenost ploskih stopal, od tega 35% pri dečkih in 20% pri deklicah (Chen idr., 2009). Delež razlike med spoloma je pri nas manjši za 5,6 odstotnih točk.
Študija 1851 kongovskih otrok je pokazala, da imajo dečki bolj ploska stopala kot deklice (Echarri, & Forriol, 2003).
Jovović, Čanjak (2010) sta pri osnovnošolcih v Nikšiču ugotovila, da ima več dečkov 2.
(težjo) stopnjo ploskih stopal kot deklic, deklice pa več 1. stopnjo. V povprečju obeh stopenj ploskosti, deklice prehitijo dečke.
Zanimiva je tudi raziskava, ki so jo opravili v osnovni šoli v Krakowu od 4. do 9. leta otrokove starosti in nam predstavi, da so razlike med spoloma; do 6. leta imajo deklice boljša stopala, pri 7. letih jih prehitijo dečki in pri 8. in 9. letih imajo zopet boljša stopala deklice. V povprečju vseh omenjenih let imajo deklice boljša stopala kot dečki (Woźniacka, 2013).
- 40 -
Na razlike v ploskosti stopal med spoloma ima najbolj verjeten vpliv ima hitrejši razvoj deklic in večja teža dečkov. Raziskava Završnika in Pišota (2005) kaže, da je odstotek normalno prehranjenih deklic 86%, dečkov pa 78%. Deklice se rodijo nekoliko lažje in manjše kot dečki in to načeloma vzdržujejo vse do odraslosti. Le v puberteti za kratek čas prehitijo dečke (Pažon, 2012).
Gorenc (2012) je v svoji raziskavi ugotovila, sicer na relativno majhnem vzorcu, da deklice v predšolskem obdobju prehitijo dečke z vidika kvalitete hoje. Deklice hitreje usvojijo križno hojo. Kosinac (1999) in Bala (2006) v svojih raziskavah ugotavljata, da so dečki boljši v eksplozivnosti, hitrosti, koordinaciji, deklice pa v gibljivosti in ravnotežju. Ravnotežje pa je ključnega pomena za razvoj hoje (Cemič in Gorenc, 2004).
Telesni razvoj deklic je tudi hitrejši od dečkov. Deklice imajo večjo samodisciplino, samozavest in organiziranost pri dejavnostih. Deklice tudi več plešejo razne plese, posebno balet, preskakujejo, skačejo gumitvist, trenirajo gimnastiko, ritmično gimnastiko, medtem ko je igra dečkov bolj statična; sestavljanje iz lego koc, igra z avtomobili, igra v peskovniku, računalniki (dečki 47%, deklice 28,8%) (Avguštin, 2016). Pažon (2012) je v svoji raziskavi med 9 let starimi otroki ugotovila, da se deklice manj ukvarjajo s športnimi dejavnostmi na dan kot dečki. Deklice so se tudi bolj pripravljene igrati deške igre kot obratno (Marjanovič, 2005).
Pri meritvah športno vzgojnega kartona so razlike med spoloma na meji statistične značilnosti v prid deklic (Kasagič, 2008). Razlike med spoloma pri drugih športnih rezultatih sicer obstajajo, vendar so te zelo majhne in statistično nepomembne.
Številni avtorji so raziskovali vpliv spola v zvezi z različnimi dimenzijami stopala in različnih starostnih skupin. Pri deklicah se prej zaključi rast stopala (okoli 13. leta) kot pri dečkih (od 15. do 18. leta) in je tudi manjše. Deklice imajo v povprečju za 2 do 3 milimetra manjšo peto kot dečki. Stopalo dečkov je v enakem starostnem obdobju večje od deklic. Pri starosti 10 let dosežejo deklice 90% končne dolžine, medtem ko dečki le 82% končne dolžine stopala (Kouchi, 1998).
Višina loka se povečuje z naraščajočo starostjo, pri deklicah bolj kot pri dečkih (Echarri, &
Forriol, 2003; Pfeiffer, 2006).
Tudi, če primerjamo vse študije, izvemo, da so dečki bolj nagnjeni k ploskim stopalom ne glede na ostale faktorje (višina, teža, okolje), kar pomeni, da je spol vezan na neodvisen vpliv ploskosti stopal. Iz vseh raziskav torej sklepamo, da še ni popolnoma ugotovljeno, zakaj imajo deklice boljša stopala kot dečki.
- 41 -