Vir: Sumanth 1998, 64.
Produktivni ciklus pri nemo z M – merjenjem, naslednji korak je E – evalvacija/vrednotenje meritev oz. primerjava znotraj merjenega obdobja in med obdobji, nakar sledi P – planiranje in na kraju I – izboljšave. Cikluse nato ponavljamo in na ta na in postopoma izboljšujemo celovito produktivnost. Pri tem velja posebej izpostaviti zvezo med celovitim obvladovanjem produktivnosti in celovitim obvladovanjem kakovosti (TQM27). Med obema obstaja precejšnja podobnost. TQM uporablja izraz stalno izboljševanje, s emer je poudarjeno, da je izboljševanje stalen proces. Izboljšave ponavljamo z uporabo t.i. Demingovega PDCA28 ciklusa. Proces pravtako kot pri produktivnem ciklusu poteka v štirih fazah :
• P – Plan – Planiraj: ugotoviti kateri so klju ni problemi pri obstoje em procesu in planirati dejavnosti za izboljšave.
• D – Do – Izvrši: izvrši planirane dejavnosti.
• C – Check – Preveri: kvantitativno in analiti no potrdi, da je planirana izboljšava dosežena.
• A – Act – Ukrepaj: dokumentirati spremenjen proces.
27 Total Quality Management
28 Dr. W. Edward Deming, ameriški strokovnjak za kakovost, ki je razvil PDCA ciklus.
Merjenje produktivnosti
Ciklus managementa produktivnosti za nemo z merjenjem, pri emer lahko uporabimo koncept celovite produktivnosti (TPM29). TPM bazira na materialnem outputu in materialnih inputih. Materialno v tem primeru pomeni, da so elementi direktno merjeni ali kvantificirani. Nematerialni elementi, kot so kakovost, dobro ime, ki se nanašajo na okolje, niso vnesene v tem modelu. Matemati na formulacija takšnega na ina merjenja produktivnosti je slede a (Sumanth 1998, 67):
Input
TP30 celovita produktivnost,
O1 vrednost dokon anih enot outputa, FC input fiksni kapital, WC input delovni kapital, E input energija,
X input ostali stroški.
V nadaljevanju so tabelari no prikazani podatki za merjenje celovite in parcialne produktivnosti. Celovito produktivnost, kot smo navedli zgoraj, merimo s koli nikom celotnega outputa in celotnega inputa. Parcialno produktivnost pa merimo s koli nikom celotnega outputa in posameznega inputa. Merjenje se lahko izvaja za posamezno organizacijsko enoto ali pa za celotno organizacijo.
29 Total Productivity Model.
30 Total Productivity.
Tabela 2.5: Celovita in parcialna produktivnost po organizacijskih enotah
Vir: prirejeno po Sumanth 1998, 74–77.
V tabeli 2.5 so podatki treh delovnih enot organizacije. Za vsako enoto so navedeni podatki za etnega stanja, kar je ozna eno s periodo 0 in primerljive periode, ozna ene z 1. Indeks periode 0 je vedno 1, indeks na koncu obdobja pod periodo 1, pa se izra una kot koli nik vrednosti periode 1 in periode 0.
Zna ilnost TPM modela je, da ga lahko uporabimo tako za celovito kot tudi parcialno produktivnost in to na vseh nivojih organizacije. Z razli nimi nivoji mislimo delitev po vertikali, tako predstavlja prvi nivo korporacijo, drugi divizijo, tretji nivo je
Enota 1 Enota 2 Enota 3 Celovita produktivnost 0,803 0,841 0,971 1,157 1,962 2,318 Index Celovite produkt. 1,000 1,047 1,000 1,191 1,000 1,182 Produktivnost materiala 4,222 3,846 12,667 14,416 9,846 9,827 Indeks produktivnosti
materiala 1,000 0,911 1,000 1,138 1,000 0,998 Produktivnost kapitala 1,748 1,934 1,642 2,006 3,818 4,790 Indeks produktivnosti
kapitala 1,000 1,107 1,000 1,221 1,000 1,255
Produktivnost energije 19,000 17,708 12,533 12,496 54,026 54,779 Indeks produktivnosti
energije 1,000 0,932 1,000 0,997 1,000 1,014
Produktivnost ostale porabe 3,878 4,478 7,917 11,056 13,169 19,202 Indeks produktivnosti ostale
porabe 1,000 1,155 1,000 1,397 1,000 1,458
obrat, etrti nivo je oddelek, peti nivo delovni center, šesti nivo stroj in sedmi nivo delovna operacija.
Tabela 2.6: Celovita in parcialna produktivnost za organizacijo
Organizacija skupaj
Perioda 0 Perioda 1
Skupaj Output 171.850 208.641
Input
loveško delo 14.280 16.712
Material 18.950 22.610
Fiksni kapital 61.600 61.769
Delovni kapital 5.787 5.334
Energija 6.740 8.255
Ostala poraba 18.900 16.696
Input Skupaj 126.257 131.376
Celovita produktivnost
Celovita produktivnost 1,361 1,588
Index Celovite produkt. 1,000 1,167
Parcialna produktivnost
Produktivnost lov. dela 12,034 12,485
Index produktivnosti lov.dela 1,000 1,037
Produktivnost materiala 9,069 9,228
Indeks produktivnosti materiala 1,000 1,018
Produktivnost kapitala 2,550 3,109
Indeks produktivnosti kapitala 1,000 1,219
Produktivnost energije 25,497 25,275
Indeks produktivnosti energije 1,000 0,991
Produktivnost ostale porabe 9,093 12,496
Indeks produktivnosti ostale porabe 1,000 1,374 Vir: prirejeno po Sumanth 1998, 78.
Splošen model celovite produktivnosti
TPM pomeni pomemben napredek pri merjenju produktivnosti, vendar pa kasneje razvit splošen model celovite produktivnosti (CTPM31) pomeni še ve ji napredek pri merjenju produktivnosti. Model vklju uje tudi nematerialne faktorje, kot jih navaja Sumanth (1998, 83):
• Faktorji, ki se nanašajo na kupce – kakovost izdelkov, zanesljivost, kakovost storitev, konkuren ne cene, polno razumevanje za kupce, zvestoba kupcev.
• Faktorji v zvezi s trgom – ugled na trgu, imidž organizacije, zasi enost trga.
• Faktorji, ki izražajo odnos do družbe – vedenje skupnosti, poseljenost, odnos do okolja.
31 Comprehensive Total Productivity Model
• Faktorji, ki ozna ujejo proces – pravo asnost, procesni as, u inkovitost procesa, zmogljivost procesa.
• Faktorji v zvezi z zaposlenimi – zadovoljstvo z delom ali delovna morala, pove evanje pla in prejemkov, izboljšanje produktivnosti, varnost zaposlitve, lojalnost zaposlenih, fluktuacija zaposlenih.
CTPI indeks splošne celovite produktivnosti,32
TPI indeks celovite produktivnosti33 (merjeni materialni output in input), IFI indeks nematerialnih faktorjev34 (merjeni nematerialni output in input), TPVi vrednost celovite produktivnosti,35
IFVi vrednost nematerialnih faktorjev,36 t asovna perioda meritev,
0 bazi na perioda.
TI
TPV =TO , kjer je:
TPV vrednost celovite produktivnosti37 TO materialni outputi,38
TI materialni inputi.39
32 Comprehensive Total Productivity Indeks.
33 Total Productivity Indeks.
34 Intengible Factor Indeks.
35 Zotal Productivity Value, v asovni oz. bazi ni periodi
36 Intangible Factor Value, v asovni oz. bazi ni periodi
37 Total Productivity Value
38 Tangible Outputs.
39 Tangible Inputs.
Vrednotenje produktivnosti
Imamo dve osnovni obliki vrednotenja, ki jih imenujemo vrednotenje I in vrednotenje II. Pri obliki vrednotenja I primerjamo med sabo dve asovni periodi. e npr. primerjamo Januar s celokupno produktivnostjo 1,250 in februar z 1,375, potem lahko izra unamo procent spremembe (PVTP40) po spodnji ena bi (Sumanth 1998, 87).
.
Pri obliki vrednotenja II pa primerjamo planirano, z delno celovito produktivnostjo v dolo eni asovni periodi. Poglejmo na primeru, da je organizacija planirala produktivnost za februar 1,410, produktivnost za februar pa je kot vemo bila, 1,375.
Izra un poteka po zgornji ena bi, s tem da je sedaj delitelj planirani indeks (Sumanth 1998, 88). Na primeru vidimo, da eprav se je produktivnost v februarju pove ala za 10 %, je glede na zastavljene cilje prenizka za 2,5 %.
Planiranje produktivnosti
V tej fazi se planira produktivnost oz. se postavljajo cilji za naprej. V našem primeru je bila planirana produktivnost za februar 1,410. To je bil zastavljeni cilj, ki pa ga kot smo videli na primeru, nismo dosegli. Potreba po planiranju produktivnosti je v tem, da lahko sledimo zastavljenim ciljem, se preverjamo in izvajamo izboljšave.
Podrobneje se v samo planiranje ne bomo spuš ali. Omenimo samo, da se planiranje izvaja na kratki rok in dolgi rok. Pri kratkoro nem planiranju je asovna perioda krajša od enega leta, pri dolgoro nem pa je daljša od enega leta, v glavnem 3–5 let.
Izboljšanje produktivnosti
Za izboljšanje produktivnosti obstaja 70 metod, ki so grupirane v pet skupin (Sumanth 1998, 94). V našem primeru navajamo samo skupine in število metod znotraj skupine (tabela 2.7). Najobširnejši sta skupini ki se nanašata na tehnike, ki bazirajo na tehnologiji in tehnike, ki bazirajo na zaposlenih.
40 Percent Variation Total Productivity.
Tabela 2.7: Tehnike za izboljšanje produktivnosti
Skupina tehnik Zna ilne tehnike Število tehnik
v skupini
Bazirajo na tehnologiji
Ra unalniško podprto konstruiranje CAD
Ra unalniško podprta izdelava CAM Robotika
Laserska tehnologija
21
Bazirajo na materialu Management zalog
Planiranje materialnih potreb MRP 7
Bazirajo na osebju
Nagrada za storilnost (individualna) Nagrada za storilnost (skupinska) Delavska participacija
Krivulja u enja
26
Bazirajo na proizvodu Vrednostna analiza
Raznolikost izdelkov 7
Bazirajo na procesu Oblikovanje dela
Terminiranje 9
Vir: prirejeno po Sumanth 1998, 94.
Faza izboljšanja produktivnosti vsebuje dva koraka. V prvem izberemo ustrezne tehnike iz nabora ponujenih. V drugem koraku razvijemo plan izboljšav v katerega vklju imo tehnike za izboljšanje produktivnosti. Podrobneje se ne bomo spuš ali v samo izvedbo izboljšav.
2.3 Proizvodna funkcija
V zvezi s proizvodno funkcijo predstavljamo najprej nekaj alternativnih definicij, ki jih lahko najdemo v literaturi. Po prvi definiciji je proizvodna funkcija matemati no izraženo razmerje med fizi nimi outputi in inputi v proizvodnem procesu. Najbolj na splošno lahko re emo, da proizvodna funkcija opredeljuje velikost outputa v odvisnosti od velikosti razli nih inputov. Proizvodna funkcija je torej tehni ni izraz za odnos med maksimalnim outputom, ki ga je mogo e proizvesti in inputi, ki so potrebni za ta output.
Vselej je dolo ena za dano stopnjo razpoložljivega tehni nega znanja (Rebernik 1995, 75).
Drug primer definicije opredeljuje proizvodno funkcijo kot odnos med velikostjo proizvoda in kombinacijo proizvodnih faktorjev, ki so sodelovali (in se porabili) pri njegovem nastanku. Kaže kvantitativno odvisnost proizvoda od proizvodnih faktorjev (Bajt 2002, 249). Tretji primer definicije opredeljuje zvezo med vloženimi proizvodnimi
dejavniki in proizvodi kot opis produkcijske funkcije. Prikazuje maksimalen proizvod (Q), ki ga je možno proizvesti z dolo eno kombinacijo proizvodnih dejavnikov pri dani tehnologiji.41
Pojem produkcijske funkcije torej na eni strani vklju uje tehnološko zvezo med proizvodnimi dejavniki in proizvodi in s tega vidika ozna uje, da so proizvodni dejavniki fizi no produktivni in se fizi no transformirajo v proizvod. Na drugi strani pa vklju uje oceno, da gre za maksimalno zvezo med proizvodnimi dejavniki in proizvodi.
To pomeni, da produkcijska funkcija predstavlja, da podjetja u inkovito kombinirajo proizvodne dejavnike in jih uporabljajo tako, da z danimi proizvodnimi dejavniki dosežejo maksimalni rezultat (Prašnikar 1999, 116).
Na produkcijsko funkcijo lahko gledamo tudi kot na izražanje odnosa med redkimi resursi organizacije (npr., njenimi inputi) in outputom, ki je rezultat uporabe teh resursov. V matemati ni obliki lahko produkcijsko funkcijo izrazimo kot:
)
X1…..Xk – inputi uporabljeni v produkcijski funkciji
Vedeti moramo, da dolo en odnos med inputi in outputom obstaja le za dolo eno asovno obdobje. Z drugimi besedami, Q ni merilo nakopi enega outputa v asu.
Zavedati se moramo dveh klju nih predpostavk. Prva predpostavka je proizvodna tehnologija, saj vsaka inovacija v proizvodnji povzro i spremembe v odnosu med danimi inputi in outputom. Druga predpostavka je, da uporaba kateregakoli inputa ali kombinacije inputov, ki so vklju eni v posamezno funkcijo, dajo maksimalni output.
Sedaj lahko postavimo celotnejšo definicijo produkcijske funkcije (Keat 2000, 244):
»Produkcijska funkcija predstavlja odnos med inputi in maksimalno koli ino, ki je lahko proizvedena v danem obdobju pri dani tehnologiji.«
2.3.1 Analiza proizvodne funkcije na kratek rok
Pri analizi proizvodne funkcije obravnavamo inpute, ki jih delimo na fiksne in na variabilne, kateri izmed proizvodnih dejavnikov se v danem asovnem trenutku izkažejo kot fiksni in kateri kot variabilni, je vprašanje tistega asovnega momenta. V našem primeru bomo predpostavili, da je kapital fiksen proizvodni dejavnik (input) in da je delo variabilni proizvodni dejavnik (input). V zvezi s proizvodom obravnavamo slede e kategorije:
• koli ina (Q),42
41 S tehnologijo razumemo akumulirano znanje družbe o razli nih metodah spreminjanja proizvodnih dejavnikov v proizvode.
42 Quantity
• celotni proizvod (TP),43
• mejni proizvod (MP),44
• povpre ni proizvod (AP).45