Poslovni izid UKC Ljubljana leta 2011 v primerjavi z letom 2010 je razviden iz spodnje tabele. Prav tako je izkaz prihodkov in od-hodkov obravnavan v prilogi Računovodskega poročila: obrazec 2 – Izkaz prihodkov in odhodkov.
Tabela 16: Pregled realiziranih prihodkov zdravstvenih programov leta 2011 v primerjavi s FN 2011 in realizacijo 2010 (v evrih).
IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV
Plan Realizacija Indeks
2010 2011 03 : 01 03 : 02
2011
01 02 03 04 05
I . SKUPAJ PRIHODKI 444.529.900 443.537.026 452.975.727 101,9 102,1
PRIHODKI ZZZS 418.147.800 412.629.274 419.863.978 100,4 101,8
- od tega OZZ 367.347.800 361.960.256 366.810.547 99,9 101,3
- od tega PZZ (Vzajemna, Adriatic, doplačila) 30.300.000 28.955.558 31.845.942 105,1 110,0 - od tega zdravila in lekarniške storitve (OZZ) 6.500.000 6.574.131 7.687.175 118,3 116,9 Financiranje specializacij, sekundarijev,
pripravnikov 14.000.000 15.139.329 13.520.314 96,6 89,3
Povečanje/zmanjšanje prihodka zaradi razlike med
obračunano in vkalkulirano amortizacijo 5.847.000 7.822.636 7.136.613 122,1 91,2
Drugi prihodki za zdravstvene in nezdravstvene
storitve 20.153.400 20.523.023 22.743.943 112,9 110,8
FINANČNI PRIHODKI 243.800 64.871 92.317 37,9 142,3
IZREDNI PRIHODKI 43.500 57.029 205.761 473,0 360,8
PREVREDNOTOVALNI PRIHODKI 94.400 2.440.194 2.933.116 3.107,1 120,2
II. SKUPAJ ODHODKI 444.529.900 443.926.461 457.365.249 102,9 103,0
POSLOVNI ODHODKI 444.464.600 443.807.387 457.202.710 102,9 103,0
Porabljeni material 136.577.700 133.756.415 141.760.295 103,8 106,0
Stroški storitev 48.129.100 50.105.729 53.237.484 110,6 106,3
Amortizacija 18.547.000 20.772.447 20.725.963 111,7 99,8
Stroški dela 232.794.300 230.756.125 232.096.723 99,7 100,6
Drugi stroški 457.700 593.500 601.587 131,4 101,4
Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala 7.958.800 7.823.170 8.780.658 110,3 112,2
FINANČNI ODHODKI 13.000 10.310 27.906 214,7 270,7
IZREDNI ODHODKI 52.300 101.338 87.867 168,0 86,7
PREVREDNOTOVALNI ODHODKI 7.426 46.766 629,7
III. RAZLIKA MED PRIHODKI IN ODHODKI -389.435 -4.389.522 1.127,2
52
3.5.1 Prihodki
Leta 2011 so bili prihodki UKC Ljubljana realizirani v višini 452.976 tisoč evrov in so presegli načrtovane za 1,9 odstotka, to je za 8.446 tisoč evrov. V primerjavi z letom 2010 so prihodki porasli za 2,1 odstotka, to je za 9.439 tisoč evrov. Pregled realiziranih prihodkov prikazuje zgornja tabela.
Največji delež vseh prihodkov (93 odstotkov) v višini 419.864 tisoč evrov smo ustvarili na podlagi sklenjenih pogodbenih dokumentov z ZZZS. V primerjavi z letom 2010 so prihodki, ki jih zagotavlja ZZZS, porasli za 1,8 odstotka, to je za 7.235 tisoč evrov.
Izkazani prihodki iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki zavzemajo 81 odstotkov vseh prihodkov, so bili leta 2011 366.811 tisoč evrov. V primerjavi s predhodnim letom so porasli za 1,3 odstotka, to je za 4.850 tisoč evrov, od načrtovanih pa so nižji za 0,1 odstotka, to je za 537 tisoč evrov. Tudi prihodki od prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja so leta 2011 v primerjavi s preteklim letom porasli za 10 odstotkov, to je za 2.890 tisoč evrov. S tem so presegli načrtovane za 5,1 odstotka, to je za 1.546 tisoč evrov.
ZZZS že od leta 2009 izvaja vrsto stabilizacijskih ukrepov, katerih posledica je zniževanje cen zdravstvenih storitev. Sprejeti so bili ukrepi za vzdržnost zdravstvenega sistema, ki so bistveno vplivali na poslovanje bolnišnic. Vsi sprejeti ukrepi leta 2009 in leta 2010 so se nadaljevali tudi leta 2011, kot smo podrobneje obrazložili v poglavju 3.2.1.
Temu so sledili še novi ukrepi v letu 2011, ki so bili uveljavljeni z Aneksom št. 3 k Splošnemu dogovoru 2011. Tako so od aprila dalje znižana sredstva za plačilo dežurne službe v akutni bolnišnični obravnavi in od novembra dalje so znižana sredstva za delež administrativnega kadra, cene dializ I, II, III in dodatno so znižana sredstva za terciar I za 5 odstotkov. Za UKC Ljubljana je to samo leta 2011 dodatno znižanje sredstev za 930 tisoč evrov.
Tako kot pretekla leta smo tudi leta 2011 na ZZZS predlagali spremembo financiranja za podcenjene storitve. Od vseh naših predlogov smo pridobili le povečanje programa za eno delovno skupino revmatološke specialistično-ambulantne dejavnosti od oktobra dalje, kar pomeni 38 tisoč evrov dodatnih sredstev leta 2011. Kljub številnim dejavnostim, ki so potekale na ZZZS in Ministrstvu za zdravje za pravičnejše financiranje celotne pediatrične dejavnosti, nam ni uspelo pridobiti dodatnih sredstev.
Na podlagi določila iz splošnega dogovora in sklepa arbitraže iz leta 2010 ZZZS še naprej vztraja, da se podcenjenost sekundarnega dela akutne bolnišnične obravnave odpravi s prenosom sredstev za terciarno dejavnost. Takšen sklep je bil sprejet ob zaključeni arbitraži na Aneks št..3 in št. 4 k pogodbi, ki je bila konec februarja
2011. Tako so se sredstva za terciarno dejavnost znižala za 2,7 mio. evrov, kar pomeni zmanjševanje sredstev za nadaljnji razvoj zdravstvene dejavnosti v Sloveniji.
Kljub zaostrenim finančnim razmeram UKC Ljubljana leta 2011 ni omejeval izvajanja programa. Glavni razlog je bil skrajševanje čakalnih dob in povečanje dostopnosti do zdravstvenih storitev.
Zaradi tega je bila opravljena večja količina storitev, kar je bilo tudi delno dodatno financirano s strani ZZZS.
Prihodki z naslova opravljenih storitev, katerih plačnik je ZZZS, so se v primerjavi s predhodnim letom povečali za 2,2 odstotka.
V primerjavi s pogodbo in sprejetimi aneksi k pogodbi smo ob končnem letnem obračunu glede na določila splošnega dogovora, aneksov k splošnemu dogovoru ter realizacije programa pridobili še dodatna sredstva, in sicer:
• 1.540 tisoč evrov za programe, katerih realizacija se plača v celoti (porodi, OP srca, OBMP, PTCA),
• 3.670 tisoč evrov za programe, kjer se plača 20-odstotno preseganje planiranega programa (operacije kolkov, kolena, ortopedske operacije rame, operacije hrbtenice, koronografi-je, operacije ušes, nosu, ust in grla, operacije žolčnih kamnov, operacije kile in operacije na ožilju),
• 401 tisoč evrov za operacije rakavih pacientov, kjer je čakalna doba daljša od 30 dni,
• 489 tisoč evrov za ostali prekoračeni prospektivni program in program akutne bolnišnične obravnave z naslova prelivanja med bolnišnicami,
• 468 tisoč evrov za plačilo povečanja realizacije prvih obiskov v specialistično-ambulantni dejavnosti.
Del teh sredstev smo glede na predvideno realizacijo že upoštevali v rebalansu finančnega načrta.
V primerjavi z načrtovanim delovnim in finančnim načrtom je bilo realizirano manjše število transplantacij in bila je manjša poraba dragih bolnišničnih zdravil, ki so financirana posebej. S tega naslova nismo realizirali 4,0 mio. evrov prihodka, vendar tudi stroškov ni bilo.
Pričakujemo, da bomo na podlagi sklepov arbitraž za Aneks št.
3 in 4 dobili še plačilo za 150 preiskav PET CT in še dodatna sredstva v skupni višini 504 tisoč evrov za ortopedski program operacij kolena. Zaradi zakasnitve bodo ti prihodki vključeni v poročilo za leto 2012.
S pogodbo o financiranju pilotskega projekta Ukrepi za izboljšanje zdravljenja – biološka zdravila za leto 2011, ki smo jo sklenili z Ministrstvom za zdravje, smo pridobili dodatna sredstva za uvajanje novih bioloških zdravil v višini 1.223 tisoč evrov.
53
Tabela 17: Primerjava finančnih načrtov iz pogodbe 2010 in pogodbe 2011 (vključno z Aneksom 1, 2 in 3 k SD 2011) v evrih ter deležih posameznih dejavnosti v primerjavi s celotno dejavnostjo.
Zap.
št. DEJAVNOST POGODBA 2010 POGODBA 2011 PLAČANA
REALIZACIJA 2011
INDEKS POGODBA 11/10
EUR % EUR % EUR
1. AKUTNA BOLN. OBRAVNAVA 276.784.950 74,4 287.170.939 73,0 291.746.948 103,8
2. OSTALE BOLN. DEJAVNOSTI 23.186.380 6,2 26.360.847 6,7 23.867.055 113,7
3. NEAKUTNA BOLN. OBRAVNAVA 3.805.700 1,0 3.819.476 1,0 3.493.377 100,4
4. DOJEČE MATERE 306.500 0,1 256.733 0,1 275.552 83,8
5. SPREMLJEVALCI 11.350 0,0 13.313 0,0 10.797 117,3
6. SOBIVANJE STARŠA OB
HOSPITALIZIRANEM OTROKU 452.700 0,1 623.569 0,2 589.952 137,7
7. OSNOVNA ZDRAVSTVENA
DEJAVNOST 2.783.570 0,7 2.059.454 0,5 2.420.542 74,0
8. ZOBOZDRAVSTVENA DEJAVNOST 2.619.790 0,7 3.007.972 0,8 2.570.777 114,8
9. REŠEVALNI PREVOZI 3.652.550 1,0 4.090.223 1,0 4.073.300 112,0
10. LEKARNIŠKE STORITVE 476.404 0,1 486.805 0,1 1.448.015 102,2
11. SPEC.AMB.DEJAVNOST 38.043.380 10,2 41.898.216 10,7 42.353.396 110,1
12. FUNKCIONALNA DIAGNOSTIKA 8.542.260 2,3 10.710.664 2,7 10.812.850 125,4
13. DIALIZE 11.537.000 3,1 12.630.921 3,2 12.198.597 109,5
14. DRUGO*
SKUPAJ 372.202.534 100 393.129.133 100 395.861.158 105,6
Opomba: Pod Zap.št. 1 je pri akutni bolnišnični obravnavi upoštevan tudi terciar in nacionalni razpis.
ZZZS je leta 2011 zagotovil 13.520 tisoč evrov za plače zdravnikov specializantov, sekundarijev in pripravnikov. Glede na manjše število specializantov so se ta sredstva v primerjavi s preteklim letom znižala za 10,7 odstotka, to je za 1.619 tisoč evrov.
Glede na knjigovodska pravila o prikazovanju prihodkov javnih zavodov smo skupne prihodke za leto 2011 povečali za 7.137 tisoč evrov kot razliko med vračunano amortizacijo v cenah zdravstvenih storitev in obračunanim stroškom amortizacije. Ta znesek smo prenesli iz časovnih razmejitev.
Drugi prihodki za zdravstvene in nezdravstvene programe, ki so predstavljeni v spodnji tabeli, so v primerjavi s predhodnim letom porasli skupaj za 10,8 odstotka, to je za 2.221 tisoč evrov. S tem so presegli načrtovane za 12,9 odstotka, to je za 2.591 tisoč evrov.
Prihodki za izvajanje zdravstvenih storitev, katerih plačnik ni ZZZS, so se povečali za 6,9 odstotka, najbolj so porasli prihodki samoplačniške dejavnosti in plačila programov, ki se izvajajo za druge plačnike (podjetja, bolnišnice, zdravstveni domovi, medicinska fakulteta OI) ter doplačila za zdravstvene storitve.
Prihodki MZ so se v primerjavi s predhodnim letom znižali, ker je bilo zagotovljenih manj sredstev za draga zdravila.
Prihodki nezdravstvenih programov so se v primerjavi s preteklim letom povečali za 15,8 odstotka. Med nezdravstvenimi programi smo v primerjavi s predhodnim letom zabeležili največji porast prihodkov z naslova izvajanja raziskovalne dejavnosti, donacij in prihodkov za izvajanje storitev, ki jih opravljamo po sklenjenih pogodbah.
54
Tabela 18: Drugi prihodki za zdravstvene in nezdravstvene storitve s prikazom prihodkov tržne dejavnosti (označeno z zeleno).
DRUGI PRIHODKI
ZA ZDRAVSTVENE IN NEZDRAVSTVENE STORITVE
Plan Realizacija Indeks
2010 2011 03 : 01 03 : 02
2011
01 02 03 04 05
ZDRAVSTVENI PROGRAMI 11.751.200 11.430.705 12.215.131 103,9 106,9
- nadstandardna dejavnost 738.900 842.119 748.645 101,3 88,9
- ministrstva 1.820.300 1.667.056 1.387.423 76,2 83,2
- konvencije 1.279.400 1.585.716 1.645.697 128,6 103,8
- doplačila 388.600 286.454 348.681 89,7 121,7
- samoplačniki (hospital, ambulante) 2.338.300 2.037.511 2.712.100 116,0 133,1
- samoplačniške ambulante 548.000 733.672 705.461 128,7 96,2
- ostali plačnikI (podjetja,bolnišnice,ZD,MF,IO) 4.637.700 4.278.177 4.667.125 100,6 109,1
NEZDRAVSTVENI PROGRAMI 8.402.200 9.092.318 10.528.811 125,3 115,8
Nadomestila za stroške dela 766.900 1.048.474 709.209 92,5 67,6
- mladih raziskovalcev 741.900 1.022.190 677.723 91,3 66,3
- refundacije-ministrstva 25.000 26.284 31.486 125,9 119,8
Donacije 1.648.700 1.698.387 2.157.977 130,9 127,1
- za izobraževanje 1.555.500 1.605.513 2.033.688 130,7 126,7
- za tekoče poslovanje 93.200 92.874 124.290 133,4 133,8
Raziskovalna dejavnost 2.038.300 2.305.958 3.134.163 153,8 135,9
Drugo - javna služba 1.247.800 1.263.941 1.570.287 125,8 124,2
- storitve po pogodbah 744.300 664.706 951.481 127,8 143,1
- dotacije, subvencije, predh.obd 365.900 453.869 460.556 125,9 101,5
- prisotnost pri porodu 71.600 71.817 80.804 112,9 112,5
- kontrola kakovosti 66.000 73.549 77.446 117,3 105,3
Prodaja na trgu 2.700.500 2.775.558 2.957.176 109,5 106,5
- stanovanjska in druge najemnine 677.800 667.030 722.173 106,5 108,3
- kotizacije, seminarji, simpoziji, tečaji, strok.
srečanja 177.400 194.717 268.530 151,4 137,9
- prodaja hrane 863.200 851.698 863.575 100,0 101,4
- prodaja materiala in odpadkov 1.000 2.381 3.129 312,9 131,4
- testiranje preparatov in študije 311.100 436.127 484.568 155,8 111,1
- drugo (specializacije, laktovid, idr. prodaja) 670.000 623.605 615.200 91,8 98,7
Skupaj TRG (javni in nejavni-zasebni viri) - predlog 11.845.300 11.477.109 12.900.238 108,9 112,4
55
Tabela 19: Struktura odhodkov od prodaje blaga in storitev na trgu leta 2011.
Podskupine dejavnosti na trgu iz
javnih in nejavnih-zasebnih virov PRIHODEK Stroški
materiala Stroški storitev Amortizacija Stroški dela Presežek prihodkov Samoplačniške ambulante 4.763.447,05 1.625.407,71 391.546,07 248.528,81 2.298.272,43 199.692,04
Samoplačniški hospital 2.095.033,95 740.689,26 338.173,89 53.719,77 869.187,35 93.263,68
Nadstandard osn.zdrav.dej.
(Ginekološka kl.) 469.291,68 0,00 393.063,56 0,00 47.543,24 28.684,88
Nadstandard bolnišnična dejavnost 4.397,28 0,00 0,00 2.198,64 2.198,64 0,00
Nadstandard ambulantna dejavnost 2.230,34 2.230,34 0,00 0,00 0,00 0,00
Nadstandard zobozdravstvena
dejavnost 272.725,30 272.725,30 0,00 0,00 0,00 0,00
Samoplačniki zdravila in lekarniške
storitve 1.214.813,53 874.665,74 0,00 0,00 218.666,44 121.481,35
Samoplačniki zobozdravstvena
dejavnost 2.744,83 0,00 796,00 109,79 1.729,24 109,79
Samoplačniki reševalni prevozi 8.646,66 2.075,20 0,00 1.988,73 4.236,86 345,87
Druge najemnine 255.564,03 73.746,73 31.804,14 10.495,71 1.988,81 137.528,64
Stanovanjske najemnine 466.608,59 132.252,70 213.480,61 63.791,61 38.419,33 18.664,34
Opravljene storitve po pogodbah 656.037,93 11.674,92 18.164,66 12.760,18 587.196,66 26.241,52
Opravljene raziskovalne naloge na
trgu 295.442,99 1.597,68 3.029,77 4.085,56 286.729,98 0,00
Prodaja hrane 863.575,08 598.657,63 23.212,70 54.154,23 101.193,01 86.357,51
Kotizacije, seminarji, simpoziji,
tečaji, strok. srečanja 268.530,44 7.263,82 13.022,24 6.109,07 231.394,09 10.741,22
Specializacije 40.294,03 769,46 118,20 340,48 37.742,23 1.323,66
Prisotnost pri porodu 80.803,86 76.493,22 290,64 682,79 105,05 3.232,15
Testiranje preparatov in klinično
preizkušanje zdravil 484.568,38 90.797,43 218.979,81 6.114,00 55.025,73 113.651,41
Kontrola kakovosti 77.446,19 1.956,02 3.180,53 1.332,80 67.879,00 3.097,85
Drugi prihodki od prodaje proizvodov
in storitev 578.035,49 8.574,21 3.550,54 237,82 543.036,29 22.636,63
Skupaj UKCL 12.900.237,63 4.521.577,37 1.652.413,36 466.650,00 5.392.544,36 867.052,54
UKC Ljubljana je za razmejevanje odhodkov poslovanja med javno službo in tržno dejavnostjo sprejelo sodilo, da se v primeru, kjer se ti dve dejavnosti prepletata, upošteva delitev odhodkov glede na pravila izračunavanja cen storitev po posameznih vrstah prihodkov.
Pri primerjavi prihodkov in odhodkov vseh področij tržne dejav-nosti je bilo izkazanih 867 tisoč evrov presežka, največ pri sa-moplačniških ambulantah (200 tisoč evrov) in nestanovanjskih najemninah (138 tisoč evrov). Pri tem je treba poudariti, da so te dejavnosti pokrivale tudi režijske stroške ter tako delno zmanjšale tovrstne stroške javne službe.
Finančni, izredni in prevrednotevalni prihodki so bili leta 2011 re-alizirani v skupni višini 3.231 tisoč evrov.
Prevrednotevalni poslovni prihodki, ki predstavljajo 0,6-odsto-tni delež v celo0,6-odsto-tnih prihodkih, so bili leta 2011 doseženi v višini 2.933 tisoč evrov. Največji znesek v višini 2.614 tisoč evrov pred-stavlja odprava obračunanih stroškov dela z naslova dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času v dežurstvu zaradi umika tožb zaposlenih ter odpisa zamudnih obresti iz preteklih let.
56
Stroški dela 50,7%
Pogodba z ZZZS - PZZ (vzajemna, Adriatic, doplačila) 7,0 %
Pogodba ZZZS - zdravila in lekarniške storitve (ozz) 1,7 %
80,9 %
5,1 % 7,0 %
Pogodba z ZZZS - OZZ 80,9 %
Financiranje specializacij, sekundarijev in pripravnikov 3,0 %
Drugi prihodki za zdravstvene in nezdravstvene storitve 5,1 %
Povečanje/zmanjšanje prihodka zaradi razlike vkalkulirano amortizacijo, finančni, izredni in prevrednotevalni prihodki 2,3 % Graf 1: Struktura realiziranih prihodkov UKC Ljubljana leta 2011.
Graf 2: Struktura realiziranih odhodkov UKC Ljubljana leta 2011.
57
Porabljeni material 31,0 % Stroški storitev 11,6 % Amotrizacija 4,5 %
Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala 1,9 % Finančni, izredni, prevrednotevalni odhodki 0,0 %
Drugi stroški 0,1 % 50,7 %
31,0 % 11,6 % 4,5 %
3.5.2 Odhodki
Leta 2011 so bili odhodki UKC Ljubljana 457.365 tisoč evrov in so v primerjavi z letom 2010 porasli za 3 odstotke, to je za 13.439 ti-soč evrov. S tem smo presegli načrtovane odhodke za 2,9 odstot-ka. V primerjavi s preteklim letom so se znižali stroški amortizacije za 0,2 odstotka. Stroški dela so se kljub večjemu številu zaposle-nih v primerjavi s preteklim letom (v povprečju za 120 zaposlezaposle-nih) povečali le za 0,6 odstotka. Kljub temu so stroški dela nižji od načrtovanih za 0,3 odstotka, to je za 698 tisoč evrov. Struktura realiziranih odhodkov je razvidna iz spodnje slike.
3.5.2.1 Materialni stroški
Materialni stroški so bili leta 2011 141.760 tisoč evrov; v primer-javi z letom 2010 se je poraba povečala za 6 odstotkov, to je za 8.004 tisoč evrov. Stroški materiala so podrobneje prikazani v spodnji tabeli. Poraba zdravstvenega materiala je porasla za 7,3 odstotka, to je za 8.578 tisoč evrov. Stroški zdravstvenega mate-riala so tako za 5,5 odstotka, to je za 6.549 tisoč evrov, višji od načrtovanih. Pri tem je treba upoštevati, da je UKC Ljubljana leta 2011 zdravil za 1,4 odstotka več pacientov kot v preteklem letu.
Največji delež (37 odstotkov) stroškov zdravstvenega materiala predstavljajo stroški zdravil, ki so v primerjavi s preteklim letom porasli za 6,1 odstotka, to je za 2.707 tisoč evrov. S tem so pre-segli načrtovane za 4,3 odstotka, to je za 1.950 tisoč evrov. Veči-na preseganja gre Veči-na račun dragih zdravil. Vzrok visokih stroškov zdravil je tudi posledica obravnave več in zelo težkih pacientov ter na novo odkritih obolenj in zaradi naraščanja potreb po zdra-vljenju z dragimi biološkimi zdravili. Stroške povečujejo tudi nova zdravljenja bolezni, pri katerih napredek diagnostike omogoča zgodnje odkrivanje in preživetje. Nujnost predpisovanja dragih zdravil je izkazana tudi z dodatnimi sredstvi, ki jih zagotavlja MZ in ZZZS s financiranjem v obsegu realizacije.
Poleg zdravil so k povečanju stroškov zdravstvenega materiala v primerjavi s preteklim letom v absolutnem znesku prispevali iz-delki, ki se vgrajujejo v telo. Ti so v primerjavi s preteklim letom porasli za 13,2 odstotka, to je za 2.104 tisoč evrov.
Stroški krvi in krvnih sestavin so se povečali zaradi povečanih po-rabljenih količin. Večjo realizirano porabo v primerjavi s preteklim letom v znesku 147 tisoč evrov, to je 6,6 odstotka, beležimo tudi pri izotopih, ki jih uporablja Klinika za nuklearno medicino. Pove-čanje teh stroškov je povezano s povečanimi storitvami na novi aparaturi PET-CT.
V primerjavi s preteklim letom smo uspeli znižati stroške stoma-tološkega materiala (za 6,3 odstotka, to je za 32 tisoč evrov) ter razkužil in dezinficiensov (za 7,9 odstotka, to je za 63 tisoč evrov).
Ti stroški tudi ne presegajo načrtovanih.
Tudi stroški nezdravstvenega materiala so se v primerjavi s prete-klim letom povišali za 2,9 odstotka, to je za 243 tisoč evrov. Na-črtovane stroške nezdravstvenega materiala smo tako presegli za 0,4 odstotka, to je za 35 tisoč evrov. V tej skupini smo v primerjavi s preteklim letom uspeli znižati stroške: prehrane oziroma živil (za 0,7 odstotka, to je za 19 tisoč evrov), materiala za pranje in čišče-nje (za 6,7 odstotka, to je za 55 tisoč evrov) ter stroške v skupini ostalih nezdravstvenih materialov (za 40,3 odstotka, to je za 138 tisoč evrov). Te stroške smo prav tako uspeli zadržati pod plani-ranimi. Tudi stroški vzdrževanja in popravil so pod načrtovanimi, čeprav presegajo lanskoletno realizacijo za 2,6 odstotka, to je za 16 tisoč evrov. Porabo nezdravstvenega materiala smo omejevali v največji možni meri. Ta naloga je bila zapisana v vseh programih racionalizacije.
Tudi pri stroških energentskih virov nismo presegli načrtovanih, saj smo za 1,1 odstotka, to je za 91 tisoč evrov, pod planom. Prav tako so ti stroški od lanskoletnih nižji za 2,2 odstotka, to je za 178 tisoč evrov.
Za nabavljene količine materiala smo leta 2011 uspeli pridobiti za 1.310 tisoč evrov popustov, kar je za 95,1 odstotka, to je za 639 tisoč evrov, popustov več kot v preteklem letu.
2 Odpis surovin in materiala, stroški za strokovno literaturo in knjižnico, časopisi, uradni listi in priročniki, presežki/primanjkljaji surovin, materiala in drobnega inventarja, stroški materiala iz prejšnjih obračunskih obdobij.
58
Tabela 20: Stroški materiala v UKC Ljubljana leta 2011 v primerjavi s FN 2011 in s preteklim letom (v evrih).
STROŠKI MATERIALA
Plan Realizacija Indeks
2011 2010 2011 03 : 01 03 : 02
01 02 03 04 05
SKUPAJ STROŠKI MATERIALA 136.577.700 133.756.415 141.760.295 103,8 106,0
STROŠKI ZDRAVSTVENEGA MATERIALA 120.052.500 118.024.077 126.601.708 105,5 107,3
gotova zdravila 45.465.600 44.708.392 47.415.149 104,3 106,1
farmacevtske kemikalije in droge 317.000 340.442 408.283 128,8 119,9
kri in krvne sestavine 8.117.200 7.845.086 8.354.552 102,9 106,5
zavojni in šivalni material 1.783.400 1.789.450 1.915.158 107,4 107,0
stomatološki material 544.600 503.710 472.030 86,7 93,7
izdelki, ki se vgrajujejo v telo 17.142.800 16.003.231 18.107.704 105,6 113,2
diagnostična sredstva, ki se ne vnašajo v telo 6.083.100 6.446.664 6.984.258 114,8 108,3 medicinski material za enkratno uporabo 18.957.900 18.682.862 20.276.754 107,0 108,5
laboratorijski material 1.039.100 1.002.251 1.112.119 107,0 111,0
pribor za večkratno uporabo 846.900 813.395 885.030 104,5 108,8
dializni material 4.952.100 4.853.721 5.000.724 101,0 103,0
rentgenološki material 10.924.300 10.862.199 11.232.179 102,8 103,4
izotopi 2.006.700 2.220.666 2.367.302 118,0 106,6
razkužila in dezinficiensi 805.700 800.331 736.943 91,5 92,1
medicinski plini 351.800 431.786 594.060 168,9 137,6
drugi zdravstveni material 714.300 719.891 739.463 103,5 102,7
STROŠKI NEZDRAVSTVENEGA MATERIALA 8.548.400 8.340.184 8.583.446 100,4 102,9
živila, jedila gotova prehrana 2.612.800 2.586.679 2.567.300 98,3 99,3
splošno potrošni material 1.177.600 1.150.693 1.256.717 106,7 109,2
material za pranje in čiščenje 843.000 814.807 759.903 90,1 93,3
pisarniški material 1.352.700 1.447.642 1.511.663 111,8 104,4
bolniško perilni material in tekstilni material 700.000 512.322 710.689 101,5 138,7
tehnični material 931.400 867.936 939.233 100,8 108,2
rezervni, nadomestni deli, mat. za popravila in
vzdrževanje 681.700 616.495 632.675 92,8 102,6
drugi nezdravstveni material 249.200 343.612 205.266 82,4 59,7
STROŠKI ENERGETSKIH VIROV 7.976.800 8.063.688 7.885.588 98,9 97,8
stroški porabljene vode 1.105.400 1.193.476 987.365 89,3 82,7
stroški mestne pare in kuriv 3.887.700 3.885.029 3.854.047 99,1 99,2
stroški porabljene električne energije 2.862.500 2.854.437 2.955.992 103,3 103,6
stroški porabljene ostale energije 121.200 130.746 88.183 72,8 67,4
PREJETI POPUSTI 0 -671.534 -1.310.447 195,1
59
Graf 3: Struktura realiziranih stroškov porabljenega materiala v UKC Ljubljana leta 2011.
RTG in dializni material 11,3 %
drugi zdravstveni material 6,5 %
nezdravstveni material 6,0 % energetski viri 5,5 %
gotova zdravila 33,1 %
kri in krvne sestavine 5,8 % medicinski material za enkratno uporabo 14,2 %
izdelki, ki se vgrajujejo v telo 12,7 % diagnostična sredstva 4,9 %
60
3.5.2.2 Stroški storitev
Stroški storitev so bili leta 2011 53.237 tisoč evrov in so glede na leto 2010 porasli za 6,3 odstotka. Iz strukture stroškov je razvidno, da zavzemajo medicinske storitve v vseh stroških storitev 44,1-odstotni delež; poraba medicinskih storitev se je v primerjavi s preteklim letom povišala za 5,6 odstotka, to je za 1.242 tisoč evrov. Te storitve izvajajo zunanji izvajalci, kot so inštituti Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, laboratorij Onkološkega instituta Ljubljana in Inštitut za transfuzijsko medicino. Vključujejo pa tudi delo prek podjemnih pogodb in s. p.-jev ali d. o. o.-jev. V primerjavi s preteklim letom so se povišali stroški teh storitev pri vseh izvajalcih, razen pri Onkološkem inštitutu. Pri tem izvajalcu beležimo upad stroškov za 15,7 odstotka, to je za 182 tisoč evrov, v primerjavi s preteklim letom. To pomeni, da so stroški za 22,7 odstotka, to je za 286 tisoč evrov, pod načrtovanimi.
Tudi stroški nezdravstvenih storitev so v primerjavi z letom 2010 porasli za 6,8 odstotka, to je za 1.890 tisoč evrov. S tem so za 10,2 odstotka, to je za 2.761 tisoč evrov, višji od načrtovanih.
V tej skupini so se leta 2011 v primerjavi s preteklim letom v skladu z zastavljenimi cilji znižali naslednji stroški: študentsko delo (za 24,5 odstotka, to je za 296 tisoč evrov), stroški avtorskih honorarjev (za 14,1 odstotka, to je za 80 tisoč evrov), stroški zavarovanj (za 0,3 odstotka, to je za 2 tisoč evrov), telefonski stroški (za 0,2 odstotka, to je za 2 tisoč evrov) ter stroški ostalih storitev (za 5 odstotkov, to je za 183 tisoč evrov).
V največji meri so se v primerjavi s preteklim letom povišali stroški tekočega vzdrževanja (za 16,1 odstotka, to je za 936 tisoč evrov).
S tem so za 23,5 odstotka, to je za 1.285 tisoč evrov, višji od načrtovanih. Deloma je povečanje stroškov tekočega vzdrževanja posledica tako servisiranja medicinskih aparatov in opreme, ki jim je leta 2011 potekla garancija, kot tudi zahtev dobaviteljev o preventivnem servisiranju (ti imajo tudi pooblaščene servise).
V nasprotnem primeru proizvajalec ne odgovarja za pravilno delovanje, doziranje medikamentiva in pravilno izmerjene podatke, ko so aparati priklopljeni na pacienta. Večje potrebe po tekočem vzdrževanju so tudi posledica:
• iztrošenosti strojne in električne opreme (zaradi starosti naprav je zelo težko pridobiti rezervne dele),
• nepredvidenih stanj ali vremenskih vplivov (veter ali izlivi vode),
• priprav na inšpekcijske preglede, ki se izvajajo v skladu z zakonom in so bili v prejšnjih letih manj pogosti (potrebno servisiranje strojne in električne opreme, ki jih v največji meri izvede zunanji pooblaščeni izvajalec).
Stroški izobraževanja so presegli načrtovane za 15,1 odstotka (487 tisoč evrov) oziroma so se v primerjavi z letom 2010 povišali za 14,8 odstotka (479 tisoč evrov). V primerjavi s preteklim letom
so v največji meri porasli stroški šolnin, disertacij in strokovnih izpitov (za 70,8 odstotka, to je za 262 tisoč evrov). Leta 2011 smo imeli 386 veljavnih pogodb o izobraževanju, kar je za 55 pogodb več kot preteklo leto. Leta 2011 smo na novo sklenili 99 pogodb in 150 aneksov k že veljavnim pogodbam o izobraževanju. V primerjavi s preteklim letom smo imeli leta 2011 111 več tristranskih pogodb za specializante iz drugih zavodov, ki krožijo pri nas. V okviru programa Uvajanje v delo diplomiranih medicinskih sester/zdravstvenikov in diplomiranih babic/babičarjev, ki so končali program, reguliran z EU, je bilo leta 2011 vključenih 5 zaposlenih več kot preteklo leto; s preizkusom znanja in veščin se je leta 2011 zaključilo 10 programov uvajanja v delo več kot preteklo leto. Več o programih izobraževanja je predstavljeno v poglavju Poslovnega poročila z naslovom Področje izobraževanja, specializacij in pripravništva.
V precejšnji meri so v primerjavi s preteklim letom porasli tudi stroški računalniških storitev (za 22,9 odstotka, to je za 341 tisoč evrov). S tem smo presegli plan za 8,7 odstotka, to je za 147 tisoč evrov. Razlogi za porast stroškov v primerjavi s preteklim letom so:
• uvedba novega bolnišničnega sistema s 1. julijem 2010,
• uvedba spletnega organizacijskega portala Liferay, ki bo postopoma postal vstopna točka v vse informacijske sisteme UKC Ljubljana,
• prevzem kliničnega informacijskega sistema ISPEK na Pedia-trični kliniki in na Negovalnem oddelku,
• vključitev radiološkega informacijskega sistema za medseboj-no izmenjavo medicinskih podatkov RIS/PACS v večimedseboj-no okolij zavoda,
• uvedba direktorskega sistema pri analitiki in poslovnem obveščanju,
• postavitev vse potrebne informacijske opreme (strežnikov) za dokončanje pilotnega projekta elektronskega evidentiranja delovnega časa in razporedov dela,
• v teku je izgradnja kliničnega informacijskega sistema kot podlage za naročanje zdravil za pacienta,
• zaživel je projekt elektronske priprave in spremljanja javnih naročil.
Stroški podjemnih pogodb skupaj (tako v okviru zdravstvenih kot nezdravstvenih storitev) so porasli za skupaj 24,7 odstotka, to je za 639 tisoč evrov, v primerjavi s preteklim letom. Ti stroški tudi presegajo načrtovane za skupaj 26,6 odstotka, to je za 677 tisoč evrov. To je posledica realizacije večjega obsega samoplačniške dejavnosti, za izvajanje katere se izvajalci plačujejo po podjemnih pogodbah. Nadaljujejo pa se tudi podjemne pogodbe, ki so sklenjene z upokojenimi in drugimi zdravniki za zagotavljanje dežurne službe.
3 Stroški promocije, bančnih storitev, posvetov, revizij, arbitraže, storitve zunanje trgovinskih in špediterskih organizacij, storitve drugih za varstvo pri delu, stroški iz prejšnjih obračunskih obdobij itd.
61
Podroben pregled po vrstah storitev prikazuje naslednja tabela.
Tabela 21: Stroški storitev v UKC Ljubljana leta 2011 v primerjavi s FN 2011 in s preteklim letom (v evrih).
STROŠKI STORITEV
Plan Realizacija Indeks
2011 2010 2011 03 : 01 03 : 02
01 02 03 04 05
SKUPAJ STROŠKI STORITEV 48.129.100 50.105.729 53.237.484 110,6 106,3
SKUPAJ STROŠKI STORITEV
brez podj. pog. in dela štud. preko ŠS 44.583.000 46.312.602 49.101.471 110,1 106,0
ZDRAVSTVENE STORITVE 21.114.900 22.220.359 23.462.338 111,1 105,6
storitve inštitutov MF 12.572.600 13.780.013 13.910.564 110,6 100,9
storitve ZTM 3.885.200 3.916.839 4.268.116 109,9 109,0
storitve O.I. 1.261.800 1.158.125 975.741 77,3 84,3
storitve po podjemnih pogodbah 2.368.700 2.355.868 2.959.602 124,9 125,6
storitve preko s.p. in d.o.o. 164.000 290.926 274.151 167,2 94,2
druge storitve izven UKC 862.600 718.587 1.074.163 124,5 149,5
NEZDRAVSTVENE STORITVE 27.014.200 27.885.370 29.775.146 110,2 106,8
telefonski stroški 1.136.100 1.292.525 1.290.489 113,6 99,8
računalniške storitve 1.682.600 1.488.296 1.829.533 108,7 122,9
zunanje čiščenje 2.059.100 2.067.227 2.245.154 109,0 108,6
zunanje pranje 3.227.600 3.212.578 3.291.128 102,0 102,4
transportni stroški 872.200 1.053.373 1.129.493 129,5 107,2
stroški tekočega vzdrževanja 5.460.600 5.809.653 6.745.716 123,5 116,1
stroški investicijskega vzdrževanja 1.100.000 932.666 1.043.896 94,9 111,9
stroški reprezentance 68.700 52.955 68.207 99,3 128,8
podjemne pogodbe 177.400 228.092 263.200 148,4 115,4
avtorski honoraji 666.100 567.189 487.473 73,2 85,9
delo študentov preko štud. servisa 1.000.000 1.209.167 913.211 91,3 75,5
stroški izobraževanja 3.225.000 3.232.651 3.712.004 115,1 114,8
službena potovanja (niso strok.izobr.) 16.600 21.035 20.947 126,2 99,6
komunalne storitve in derat., dezinsekc. 434.500 453.802 555.213 127,8 122,3
varovanje premoženja 1.696.200 1.659.853 1.678.933 99,0 101,1
zavarovanja 749.800 758.897 756.784 100,9 99,7
administrativni stroški 177.400 184.556 265.444 149,6 143,8
stroški drugih storitev 3.264.300 3.660.856 3.478.319 106,6 95,0
62
Graf 4: Struktura realiziranih stroškov storitev v UKC Ljubljana leta 2011.
izobraževanje in službena potovanja 7,0 % pogodbe, avtorski honorarji in delo študentov 3,1 %
zavarovanja in varovanje premoženja 4,6 % stroški drugih storitev 6,7 %
storitve MF, OI, ZTM, drugi 44,1 % pranje, čiščenje, transport,
komunalne storitve 13,6 %
telefonske, računalniške in administrativne storitve 6,4 %
tekoče in investicijsko vzdrževanje 14,6 %
44,1 % 6,7 % 4,6 % 7,0 % 6,4 %
13,6 %
14,6 %
3.5.2.3 Stroški dela
Stroški dela, ki predstavljajo največji delež v odhodkih UKC Ljubljana (50,7 odstotka), so bili leta 2011 232.097 tisoč evrov.
V primerjavi s preteklim letom so se povišali za 0,6 odstotka, to je za 1.341 tisoč evrov, kljub temu pa so nižji od načrtovanih (za 0,3 odstotka, to je za 698 tisoč evrov).
Leta 2011 se je v primerjavi z letom 2010 povprečno število zaposlenih iz ur povečalo za 0,8 odstotka, to je za 67,6 zaposlenega iz ur. Skupaj beležimo za 2 odstotka, to je za 11,6 zaposlenega iz ur, manj daljših odsotnosti, z izjemo boleznin in nege družinskega člana v breme ZZZS. Slednje se je v primerjavi s preteklim letom povečalo za 2,6 odstotka, to je za 4,9 zaposlenega iz ur.
Leta 2010 je bila povprečna izplačana bruto mesečna plača 1.968 evrov (glede na povprečno število zaposlenih iz stanj konec meseca) za: redno delo z dodatki in nadomestili (za praznike, dopuste, službene odsotnosti, boleznine ter skrajšani čas zaradi invalidnosti v breme ZPIS), delo preko rednega delovnega časa (dežurstvo oziroma nadure za zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva, pripravljenosti in nadure) ter nagrajevanje uspešnosti iz povečanega obsega dela. V primerjavi s preteklim letom se je povprečna izplačana bruto mesečna plača znižala za 0,99 odstotka, v največji meri zaradi manjšega obsega plačanega
nadurnega dela. Posamezne postavke stroškov dela so razvidne iz spodnje tabele.
Druga izplačila zaposlenim, ki izhajajo iz pravic po kolektivni pogodbi in na njihovo višino ni mogoče vplivati, predstavljajo 4,1 odstotka vseh stroškov dela. V primerjavi z letom 2010 so se ti stroški znižali za 3,6 odstotka in so tudi nižji od načrtovanih; nominalno so se največ povišali izplačila za regres (za 1,6 odstotka, to je za 84 tisoč evrov) in stroški kolektivnega zavarovanja (za 2,9 odstotka, to je za 84 tisoč evrov). Ta povišanja so povezana z večjim številom zaposlenih.