LETNO POROČILO 2011
Univerzitetni Klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana Odgovorna oseba:
mag. Simon Vrhunec, generalni direktor UKC Ljubljana Poročilo je pripravil uredniški odbor v sestavi:
• Ksenija Ševerkar, pomočnica generalnega direktorja za ekonomsko-finančne zadeve
• Vlado List, vodja Službe za planiranje, kontroling in poslovno informiranje
• Elvira Kaljanac, Služba za planiranje, kontroling in poslovno informiranje
• Maja Mazej, vodja Tehnično-vzdrževalnih služb
• Bojan Uran, pomočnik generalnega direktorja za komercialne zadeve
• Boris Selan, v. d. vodje Službe za izobraževanje in razvoj kadrov
• Danica Girandon, Kadrovska služba Tehnični urednici:
Sabina Vrhnjak
Polona Mateja Lečnik Wallas Lektura:
Abecednik, intelektualne storitve, Miha Knavs, s.p.
Oblikovanje in prelom:
Ana Vedlin Fotografije:
Jolanda Kofol, Matjaž Žnidaršič in drugi Naklada:
150 izvodov Tisk:
Grafex d.o.o.
Copyright © 2012, Univerzitetni Klinični center Ljubljana, v Ljubljani, april 2012 ISSN 2232-5638
3
KAZALO
1. UVOD 7
1.1 POROČILO PREDSEDNICE SVETA UKC LJUBLJANA, MAG. ELDE GREGORIČ ROGELJ 9
2. PREDSTAVITEV ZAVODA 11
3. PODROBNEJŠA ORGANIZACIJA ZAVODA 12
3.1 TEMELJNA ZDRAVSTVENA DEJAVNOST 12
3.2 DEJAVNOSTI SKUPNEGA POMENA 12
3.3 STRATEŠKO UPRAVLJANJE IN POSLOVNO ADMINISTRATIVNE STORITVE 12
4. ORGANI UPRAVLJANJA IN VODSTVO ZAVODA 16
4.1 SVET UKC LJUBLJANA 16
4.2 STROKOVNI SVET 16
4.3 OŽJE VODSTVO ZAVODA 16
4.4 VODENJE KLINIK IN KLINIČNIH INŠTITUTOV 17
POSLOVNO POROČILO ZA LETO 2011 18
1. ZAKONSKE IN DRUGE PRAVNE PODLAGE, KI POJASNJUJEJO
DELOVNO PODROČJE ZAVODA 19
2. DOLGOROČNI CILJI ZAVODA 20
3. LETNI CILJI ZAVODA, KI IZHAJAJO IZ STRATEŠKIH CILJEV,
IN OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV 20
3.1 REALIZACIJA LETNIH CILJEV 20
3.1.1 Izboljšanje upravljanja 20
3.1.1.1 Ureditev medsebojnih poslovnih odnosov 21
3.1.1.2 Usklajeno delovanje različnih informacijskih sistemov zavoda 21
3.1.1.3 Pravilno obračunavanje opravljenih storitev do zunanjih plačnikov zavoda 21 3.1.1.4 Usposabljanje vodstvenih struktur s ciljem vzpostavitve profesionalnega vodstva 21
3.1.1.5 Izboljšati dostop do podatkov o izdaji zdravil 22
3.1.2 Izboljšanje učinkovitosti dela 23
3.1.2.1 Izboljšanje učinkovitosti dela 23
3.1.2.2 Načrt uvedbe časovnih normativov za vse vrste del zdravstvenega osebja 25
3.1.2.3 Področje kliničnih poti in smernic 25
3.1.2.4 Vzpostavitev tehnične infrastrukture za elektronsko evidentiranje delovnega časa in razporede dela 25 3.1.2.5 Izboljšanje poslovnih procesov zavoda in standardizacija dokumentacije:
področje komercialne dejavnosti in Tehnično-vzdrževalne službe 26
3.1.3 Uvajanje javno dostopnega sistema kazalnikov kakovosti 26
3.1.3.1 Kazalniki kakovosti 26
3.1.3.2 Sistematično uvajanje notranje presoje delovnih procesov 26
3.1.3.3 Zadovoljni pacienti 26
3.1.3.4 Skrajšanje čakalnih dob 29
3.1.4 Informacijsko podprt sistem javnega naročanja in obvladovanja materialnih stroškov 33
3.1.4.1 Zagotovitev racionalnosti in preglednosti javnih naročil 33
3.1.4.2 Uvajanje standardizacije in konsolidacije materialov na ravni UKC Ljubljana 37 3.1.4.3 Reorganizacija oskrbe z zdravili in medicinskimi pripomočki v UKC Ljubljana, uvedba centralizirane
preskrbe in enotnega pristopa na ravni vseh klinik in kliničnih inštitutov na ravni zavoda 38
3.1.4.4 Beleženje porabe zdravil na pacienta in zdravnika 38
3.1.5 Delo pri drugem delodajalcu in krepitev trženja 39
3.1.5.1 Urejanje razmerij z javnimi in zasebnimi zavodi glede dela zaposlenih UKC Ljubljana pri drugih delodajalcih 39
3.1.5.2 Povečanje prihodkov iz trženja 39
3.2 REALIZACIJA DELOVNEGA PROGRAMA 39
3.2.1 Glavne značilnosti pogodbe z ZZZS 39
3.2.2 Uresničevanje načrtovanega fizičnega obsega dela leta 2011 do ZZZS in ostalih plačnikov z obrazložitvijo 40
3.2.2.1 Bolnišnična dejavnost 40
3.2.2.2 Specialistično ambulantna dejavnost 37
3.2.2.3 Ostale dejavnosti 48
3.3 TERCIARNA DEJAVNOST 50
3.4 RAZISKOVALNA DEJAVNOST 50
3.5 POSLOVNI IZID 52
3.5.1 Prihodki 53
3.5.2 Odhodki 58
3.5.2.1 Materialni stroški 58
3.5.2.2 Stroški storitev 61
3.5.2.3 Stroški dela 63
3.5.3 Rezultat poslovanja 66
3.5.3.1 Rezultat poslovanja po nižjih organizacijskih enotah 70
4. NASTANEK MOREBITNIH NEDOPUSTNIH ALI NEPRIČAKOVANIH
POSLEDIC PRI IZVAJANJU PROGRAMA DELA 72
5. OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV 73
5.1 NAČRT ZA URAVNOTEŽENO POSLOVANJE PEDIATRIČNE KLINIKE DO LETA 2013 73
5.1.1 Ukrepi na prihodkovni strani 73
5.1.2 Ukrepi na stroškovni strani 73
5.1.3 Ostali ukrepi 74
5.2 UVAJANJE MODELA POSLOVNE ODLIČNOSTI IN OCENA
V OKVIRU PRIZNANJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA POSLOVNO ODLIČNOST (PRSPO) 75
5.3 PRIPRAVE NA PRIDOBITEV CERTIFIKATA MEDNARODNE AKREDITACIJE 75
5.4 PROJEKT SIOK (SLOVENSKA ORGANIZACIJSKA KLIMA) 75
5.5 UČINKI UKREPOV NA PODLAGI ENOTNIH USMERITEV UKC LJUBLJANA 77
4
5
6. OCENA GOSPODARNOSTI IN UČINKOVITOSTI POSLOVANJA 84
6.1 KAZALNIKI POSLOVNE UČINKOVITOSTI 84
6.2 FINANČNI KAZALNIKI POSLOVANJA 84
6.3 KAZALNIKI KAKOVOSTI 84
6.4 KAZALNIKI KLINIČNIH POTI 88
7. OCENA NOTRANJEGA NADZORA JAVNIH FINANC (NNJF) 88
7.1 POREVIZIJSKI POSTOPKI 86
7.2 IZREDNE NOTRANJE REVIZIJE 87
7.3 SVETOVALNA FUNKCIJA 88
8. POJASNILA ZA PODROČJA, NA KATERIH ZASTAVLJENI CILJI NISO DOSEŽENI 88
9. OCENA UČINKOV POSLOVANJA NA DRUGA PODROČJA 89
10. DRUGA POJASNILA, KI VSEBUJEJO ANALIZO KADROVANJA IN KADROVSKE
POLITIKE TER POROČILO O INVESTICIJSKIH VLAGANJIH 90
10.1 PREDSTAVITEV ZAPOSLENIH PO POKLICIH IN PODROČJIH DELA 90
10.1.1 Analiza kadrovanja in kadrovske politike 90
10.1.2 Ostale oblike dela 97
10.1.3 Izobraževanje, specializacije in pripravništvo 97
10.1.4 Ustvarjanje varnega in zdravega delovnega okolja 99
10.2 POROČILO O INVESTICIJSKIH VLAGANJIH 100
10.2.1 Nabava medicinske in nemedicinske opreme 100
10.2.2 Investicije v nepremičnine 103
10.3 POROČILO O IZVEDENIH DEJAVNOSTIH V OKVIRU OPERACIJE ENERGETSKE SANACIJE 109
10.4 POROČILO O OPRAVLJENIH VZDRŽEVALNIH DELIH 109
11. PRILOGE K POSLOVNEMU POROČILU 110
6
Uvod 1.
Univerzitetni klinični center Ljubljana (v nadaljevanju: UKC Ljubljana ali UKCL) je največja in najpomembnejša zdravstvena ustanova v Sloveniji in v širši regiji. Hkrati je ena najpomembnejših in največjih organizacij v Sloveniji, leta 2011 smo namreč zaposlovali več kot 7.800 delavcev. Od teh je več kot 5.800 zdravstvenih delavcev, več kot 1.700 pa jih ima univerzitetno izobrazbo. Štirje naši delavci so člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Več kot 350 delavcev ima naziv doktor znanosti, okoli 190 je magistrov znanosti, 91 profesorjev in izrednih profesorjev, imamo 101 docenta in kar 155 asistentov.
Zagotovo smo na to upravičeno ponosni.
Tudi leta 2011 smo uspešno izpolnjevali svoje poslanstvo. V bolnišnični dejavnosti smo zdravili več kot 100.000 pacientov in ponovno presegli tako plan kot tudi obseg iz preteklega leta.
Z intenzivnim povečevanjem predvsem prospektivnega programa smo pomembno prispevali k skrajševanju čakalnih dob v Sloveniji.
V ambulantah UKC Ljubljana smo opravili več kot 750.000 pregledov in v okviru diagnostične dejavnosti več kot 300.000 storitev. Če vse skupaj seštejemo, je to več kot 1.100.000 raznovrstnih stikov s slovenskimi državljani, ki so lani potrebovali zdravstveno storitev. Ali drugače povedano – v povprečju je vsak drugi Slovenec lani potreboval storitev naše ustanove.
Kljub izredno zaostrenim gospodarskim razmeram in okolju, ki je izrazito nenaklonjeno razvojni dejavnosti v slovenskem zdravstvu, smo kot ena največjih razvojno-raziskovalnih ustanov v Sloveniji uspeli ohranjati obseg te dejavnosti. UKC Ljubljana je namreč ustanova, ki dosega trikrat več kliničnih točk kot vse ostale bolnišnice skupaj. V zadnjih petnajstih letih smo imeli šestkrat več raziskovalnih projektov kot druga največja bolnišnica v Sloveniji.
Imamo več kot tisoč registriranih raziskovalcev in tehničnih sodelavcev na ARRS in kar 35 registriranih raziskovalnih skupin.
Prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr. med., višja svetnica,Strokovna direktorica UKC Ljubljana mag. Simon Vrhunec, generalni direktor
Erna Kos Grabnar, viš. med. ses., glavna medicinska sestra
7
Leto, ki se je izteklo, je bilo uspešno tudi z investicijskega vidika.
Dokončno smo vzpostavili negovalni oddelek v prostorih nekdanje pediatrične klinike. Prenovili smo oddelek s 30 posteljami nekdanje Nevrološke klinike in ga predali v uporabo Kliničnemu oddelku za kardiologijo in na ta način povečali njegove kapacitete.
Vzpostavili smo enega najmodernejših simulacijskih centrov, v okviru katerega se bodo lahko usposabljali mnogi anesteziologi, kirurgi in drugo zdravstveno osebje.
Lani smo nadaljevali s projektom decentralizacije. Vpeljali smo spodbude za stroškovno učinkovito poslovanje in določen del investicijskih sredstev namenili enotam, ki so leto 2010 zaključile s presežkom. Prvič smo podelili nagrade za kakovost po posebnih merilih, ki vključujejo tudi uspešno poslovanje, petim najboljšim enotam. Dve naši enoti sta pridobili certifikat kakovosti ISO 9000. Začeli smo postopek mednarodne akreditacije naše bolnišnice. Razvili smo množico kliničnih poti. Pripravili nov model financiranja terciarne dejavnosti in ga predlagali v sprejem Ministrstvu za zdravje in ZZZS. Skrajševali smo čakalne dobe.
Ponovno smo izvedli merjenje organizacijske klime. Dodatno smo racionalizirali dežurno službo.
UKC Ljubljana se lahko pohvali, da je tudi v leta 2011 sledil vrednotam, ki jim je zavezan. Krepili smo sistem solidarnosti v slovenskem zdravstvu, skrbeli za razvoj slovenskega zdravstva in povečevali učinkovitost svojega dela. Ob vsem tem pa smo ustvarjali spodbudno delovno okolje za delavce.
mag. Simon Vrhunec, generalni direktor
prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr. med., višja svetnica, strokovna direktorica
Erna Kos Grabnar, viš. med. ses., glavna medicinska sestra
8
1.1 Poročilo predsednice Sveta UKC Ljubljana, mag. Elde Gregorič Rogelj
Svet zavoda UKC Ljubljana je leta 2011 usmerjal in nadzoroval delovanje vodstva UKC Ljubljana upoštevaje ključne strateške cilje. Na štirih rednih sejah sveta, dveh dopisnih in na izredni seji smo obravnavali najpomembnejša vprašanja v pristojnosti sveta zavoda. Ob obravnavi in potrditvi letnega poročila za 2010 smo ocenili, da je vodstvo zavoda zagotovilo vsebinske premike pri doseganju ciljev, sprejetih na svetu zavoda. Pri tem smo se osredotočili na izvajanje dejavnosti za stroškovno učinkovito izvajanje programov zaradi ohranitve dostopnosti pacientov do zdravstvenih storitev in do kakovostne ravni zdravljenja, na kar smo bili posebej pozorni pri sprejemanju finančnega načrta in programa dela za leto 2011.
Leta 2011 je Svet UKC Ljubljana na svojih sejah namenil posebno pozornost dostopnosti do zdravstvenih storitev in s tem povezanimi čakalnimi dobami. Že v prvi polovici leta 2011 smo vodstvo zavoda zadolžili za ureditev čakalnih seznamov ob upoštevanju Pravilnika o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne storitve in načina vodenja čakalnih seznamov.
Med letom smo stalno spremljali spremembe pri čakalnih dobah na ravni zavoda, klinik in kliničnih oddelkov kot tudi ukrepe za odpravo predolgih čakalnih dob. Z operacionalizacijo ukrepov za večji obseg programov, kjer so čakalne dobe najdaljše, in odpravo ovir pri predolgih čakalnih dobah, priporočenih vodstvu zavoda, je bilo doseženo, v prvi vrsti s povečevanjem prospektivnega programa, pomembno skrajšanje čakalnih dob. Svet zavoda je spremljal tudi potek projekta za mednarodno akreditacijo UKC Ljubljana.
V zaostrenih gospodarskih razmerah, ki so označevale leto 2011 in se odražale tudi pri pogojih financiranja programa zdravstvenih storitev UKC Ljubljana, je svet zavoda obravnaval medletno realizacijo programa in poslovanje UKC Ljubljana ter pozival vodstvo, naj nadaljuje z izvajanjem ukrepov za obvladovanje tistih stroškov, ki so nadpovprečno naraščali, posebej stroškov nezdravstvenih storitev in nekaterih vrst materialnih stroškov, ki niso neposredno povezani s stroški zdravljenja pacientov.
Glede na decentralizacijo vodenja in spremljanja programov in poslovanja na ravni samostojnih organizacijskih enot UKC Ljubljana smo posebno pozornost posvetili poslovanju Pediatrične klinike Ljubljana in ukrepom za zmanjšanje negativnega rezultata z operacionalizacijo izvedbe ukrepov na sistemski ravni in na ravni klinike v prihodnjih letih.
V spremenjenih pogojih izvajanja investicijskih projektov UKC Ljubljana je svet zavoda pregledal stanje stvarnega premoženja, ki je v upravljanju UKC Ljubljana, in načine razpolaganja z obstoječimi poslovnimi prostori. Upoštevaje sprejeti plan investicij UKC Ljubljana za 2011 in finančne možnosti smo predlagali pospešitev investicijskih projektov upoštevaje stopnjo prioritete.
V tem okviru smo potrdili investicijo ureditve prostorov Kliničnega oddelka (v nadaljevanju: KO) za hematologijo v UKC Ljubljana in zaradi nujnosti izvedbe sprejeli odločitev o najemu dolgoročnega bančnega kredita.
Svet zavoda je bil v leta 2011 osredotočen na uresničevanje poslanstva UKC Ljubljana, in sicer v okviru razpoložljivih virov zagotavljati raven kakovosti zdravljenja pacientov. Za ohranjanje dostopnosti in kakovosti zdravljenja smo od vodstva zahtevali uresničevanje ključnih usmeritev, za katere smo ocenili, da lahko k temu uspešno prispevajo. To so izboljšanje upravljanja, optimizacija delovnih procesov, sledenje in izboljšanje kazalnikov kakovosti, učinkovit sistem javnega naročanja in optimalna uporaba razpoložljivih zmogljivosti UKC Ljubljana, kar lahko zagotavlja dodatne vire ter spodbude za zaposlene.
mag. Elde Gregorič Rogelj, predsednice Sveta UKC Ljubljana
9
Logotip
Ime Univerzitetni klinični center Ljubljana
Okrajšava UKC Ljubljana
Naziv za poslovanje s tujino Univerzitetni klinični center Ljubljana – University Medical Centre Ljubljana
Sedež Zaloška cesta 002, 1000 Ljubljana
Matična številka 5057272
Identifikacijska številka za DDV SI52111776 Šifra proračunskega uporabnika 27782
Št. transakcijskega računa SI56-01100-603-0277-894
Telefon (uprava) 01/522 22 90
Telefaks (uprava) 01/522 24 82
Spletna stran http://www.kclj.si
Ustanovitelj Republika Slovenija
Datum ustanovitve Leta 1786 (ustanovljena Civilna bolnica Ljubljana)
Temeljna dejavnost
• zdravstvena dejavnost na sekundarni in terciarni ravni
• izobraževalna dejavnost
• raziskovalna dejavnost
Organi upravljanja in vodenje
• Svet UKC Ljubljana,
• strokovni svet UKC Ljubljana,
• generalni direktor UKC Ljubljana
• strokovni direktor UKC Ljubljana
Vodstvo zavoda
• Generalni direktor: mag. Simon Vrhunec
• strokovna direktorica: prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr. med., višja svetnica
• glavna medicinska sestra: Ernestina Kos Grabnar, viš. med. ses.
Osebna izkaznica Zavoda
Splošni podatki
10
Poslanstvo
Poslanstvo UKC Ljubljana kot terciarne bolnišnice je biti in ostati vodilna strokovna, pedagoška in znanstvena ustanova slovenskega zdravstva. To vključuje tudi skrb za mednarodno primerljiv in na znanstvenih dokazih temelječ razvoj vseh bolnišničnih specialnosti, ki jih Slovenija potrebuje, uvajanje in izvajanje najzahtevnejših oblik zdravljenja in posredovanje znanja drugim zdravstvenim ustanovam in posameznikom.
Poslanstvo UKC Ljubljana kot sekundarne bolnišnice je, da prebivalcem svoje regije zagotavlja vse sekundarne bolnišnične storitve z enako dostopnostjo, kot jo uživajo prebivalci drugih regij. Za prebivalce Slovenije se ti poslanstvi kažeta v izvajanju visoko strokovne, dostopne, kakovostne, varne, prijazne in učinkovite zdravstvene oskrbe.
Vizija
Vizija UKC Ljubljana je ostati najkakovostnejša in najvarnejša bolnišnica, želeno mesto zdravljenja za paciente, motivirajoče delovno okolje za zaposlene, privlačno mesto izobraževanja zdravstvenih strokovnjakov in središče sodobnih raziskav, ki bo pritegnilo in zadržalo najboljše raziskovalce.
Na dan 31. decembra 2011 je zavod zaposloval 7.759 ljudi, od tega 1.224 (16 %) zdravnikov in 3.653 (47 %) medicinskih sester.
Bolnišnica je imela decembra 2011 skupaj 2.178 bolniških postelj; v bolnišnični obravnavi se je leta 2011 zdravilo 103.564 pacientov, ležalna doba je bila 5,53 dneva. Opravljenih je bilo 750.749 specialistično ambulantnih obiskov. Te številke uvrščajo UKC Ljubljana med največje bolnišnice v Srednji Evropi.
Zavod poleg zdravljenja najtežjih pacientov v Sloveniji skrbi za razvoj medicine, zdravstvene in babiške nege, medicinske rehabilitacije, visoko specializirane laboratorijske dejavnosti in ostalih ved v slovenskem prostoru, saj v sodelovanju z izobraževalnimi ustanovami izobražuje kadre vseh zdravstvenih poklicev. Po svoji visoki strokovnosti in usmerjenosti v terciar se UKC Ljubljana bistveno razlikuje od ostalih bolnišnic v Sloveniji, kar ga postavlja ob bok podobnim univerzitetnim bolnišnicam v razviti Evropi in ZDA.
Predstavitev 2.
zavoda
11
3. Podrobnejša organizacija zavoda
V UKC Ljubljana so organizirane:
1. temeljna zdravstvena dejavnost, 2. dejavnosti skupnega pomena,
3. strateško upravljanje in poslovno administrativne storitve.
3.1 Temeljna zdravstvena dejavnost
Skladno z Odlokom o preoblikovanju javnega zdravstvenega zavoda Klinični center v javni zdravstveni zavod Univerzitetni klinični center, Statutom Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana ter Pravilnikom o organizaciji, pristojnostih, pooblastilih in odgovornostih v UKC Ljubljana, je delo na področju temeljne zdravstvene dejavnosti organizirano na klinikah, kliničnih inštitutih, kliničnih oddelkih, centrih in službah ter centrih odličnosti. Centri in službe se oblikujejo za posamezna strokovna področja znotraj klinik, kliničnih inštitutov in oddelkov. Centri odličnosti se ustanovijo za vrhunska, mednarodno uveljavljena področja dela.
UKC Ljubljana je ustanova, sestavljena iz 126 organizacijskih enot:
klinike, klinični inštituti in klinični oddelki, centri, službe in sektorji.
Na vseh teh ravneh potekajo tudi vse ključne odločitve, povezane tako z oskrbo pacientov kot tudi z razvojnim in raziskovalnim delom. Te odločitve so usklajene s cilji in usmeritvami na ravni UKC Ljubljana. Vsaka enota ima svojega vodjo, ki jo zastopa in je odgovoren za organizacijo dela, izpolnjevanje načrtovanega dela, strokovni razvoj, uravnoteženost delovanja enote s finančnimi viri, vzdušje in odnose med zaposlenimi v enoti.
Klinike, ki imajo v sestavi več notranjih organizacijskih enot (kliničnih oddelkov) so: Interna klinika, Kirurška klinika, Nevrološka klinika, Ginekološka klinika, Pediatrična klinika in Stomatološka klinika, ki jih vodijo strokovni direktor, glavna medicinska sestra in poslovni direktor; klinične oddelke vodijo predstojniki in glavne medicinske sestre.
Samostojne klinike in klinični inštituti so: Dermatovenerološka klinika, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Očesna klinika, Ortopedska klinika, Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, Inštitut za medicinsko rehabilitacijo in Klinični inštitut za medicino dela prometa in športa. Te enote imajo skupno poslovno upravljanje, posamezne enote pa vodijo predstojniki in glavne medicinske sestre.
Samostojne diagnostične enote so: Klinika za nuklearno medicino, Klinični inštitut za radiologijo, Klinični inštitut za klinično kemijo in biokemijo, ki imajo skupno poslovno upravljanje.
Tudi diagnostične enote imajo skupno poslovno upravljanje, posamezne enote pa vodijo predstojniki.
Za posamezna strokovna področja so znotraj klinik, kliničnih inštitutov in kliničnih oddelkov oblikovani centri in službe, ki jih vodijo vodje.
3.2 Dejavnosti skupnega pomena
Dejavnosti skupnega pomena so potrebne za izvajanje temeljne zdravstvene dejavnosti. V okviru dejavnosti so za posamezna področja oblikovane službe, oddelki in enote. V te dejavnosti sodijo: Lekarna, Služba bolniške prehrane in dietoterapije, Reševalna postaja, Negovalni oddelek, Oskrbovalne službe, in Tehnično-vzdrževalna služba.
3.3 Strateško upravljanje
in poslovno administrativne storitve
Strateške službe nudijo strokovno podporo vodstvu UKC Ljubljana pri izvajanju nalog njegovega strateškega vodenja. Vse službe v okviru strateškega upravljanja se organizacijsko vežejo v upravo zavoda in ji tudi neposredno odgovarjajo.
Za opravljanje dejavnosti strateškega upravljanja in poslovno- administrativnih storitev so organizirani sektorji, službe, oddelki in enote v treh sklopih:
• področje za splošno pravno in kadrovsko izobraževalno dejav- nost, področje za ekonomsko in finančno dejavnost, področje za komercialno dejavnost, informacijsko področje;
12
• strateške službe (Služba notranje revizije, Služba za odnose z javnostmi, Center odličnosti, Služba za organizacijo in razvoj logistike, Služba za raziskave in razvoj, Služba za zagotavljanje celovitega sistema kakovosti in varnosti);
• službe skupnega pomena (Služba za preprečevanje bolnišnič- nih okužb, Center za transplantacijsko dejavnost, Svetovalno socialna služba, Svetovalna služba zdravstvene nege).
13
TEMELJNA ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
SAMOSTOJNE KLINIKE IN KLINIČNI INŠTITUTI
Dermatovenerološka klinika
Kl. za infekcijske bolezni in vročinska stanja Očesna klinika
Ortopedska klinika Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo Klinični inštitut. za medicino dela, prometa in športa
Inštitut za medicinsko rehabilitacijo
DIAGNOSTIČNE ENOTE
Klinika za nuklearno medicino Klinični inštitut za radiologijo
Klinični institut za klinično kemijo in biokemijo
STROKOVNI SVET SVET UKC
14
INTERNA KLINIKA
KO za hipertenzijo KO za žilne bolezniKO za intenzivno interno medicino KO za kardiologijo
KO za pljučne bolezni in alergijo KO za gastroenterologijo
KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni KO za nefrologijo
KO za revmatologijo KO za hematologijo Center za vojne veterane Center za zastrupitve Internistična prva pomoč
KIRURŠKA KLINIKA
KO za kirurške okužbe KO za kirurgijo srca in ožilja KO za torakalno kirurgijoKO za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline KO za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo
KO za maksilofacialno in oralno kirurgijo KO za travmatologijo
KO za nevrokirurgijo KO za urologijo
KO za abdominalno kirurgijo
KO za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok Urgentni kirurški blok
Operacijski blok
NEVROLOŠKA KLINIKA
Klinični inštitut za klinično nevrofiziologijo KO za bolezni živčevjaKO za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo Služba za nevrorehabilitacijo
Služba za urgentno nevriologijo
KO za ginekologijo KO za perinatologijo KO za reprodukcijo
Klinični inštitut za medicinsko genetiko
Služba za medicinske dejavnosti skupnega pomena
GINEKOLOŠKA KLINIKA
Služba za kardiologijo Služba za pljučne bolezni
KO za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni KO za nefrologijo
Služba za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo KO za otroško hematologijo in onkologijo
KO za neonatologijo
KO za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo Služba za otroško psihiatrijo
PEDIATRIČNA KLINIKA
Center za ustne bolezni in parodontologijo Center za zobne bolezni
Center za stomatološko protetiko
Center za otroško in preventivno zobozdravstvo Center za zobno in čeljustno ortopedijo
STOMATOLOŠKA KLINIKA
GENERALNI DIREKTOR STROKOVNI DIREKTOR
15
DEJAVNOSTI SKUPNEGA POMENA
NEGOVALNI ODDELEK
LEKARNA
REŠEVALNA POSTAJA
OSKRBOVALNE SLUŽBE
SLUŽBA BOLNIŠKE PREHRANE IN DIETOTERAPIJE
STOMATOLOŠKA KLINIKA
STRATEŠKO UPRAVLJANJE IN POSLOVNO ADMINISTRATIVNE STORITVE
STRATEŠKE SLUŽBE
SLUŽBE SKUPNEGA POMENA PODROČJE ZA SPLOŠNO, PRAVNO IN KADROVSKO - IZOBRAŽEVALNO DEJAVNOST
PODROČJE ZA INFORMACIJSKO TEHNOLOGIJO
PODROČJE ZA EKONOMSKO IN FINANČNO DEJAVNOST
PODROČJE ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST
4. Organi
upravljanja in vodstvo zavoda
Upravljanje in vodenje zavoda poteka v skladu s statutom in pravilnikom o organizaciji, pristojnostih, pooblastilih in odgovornostih.
4.1 Svet UKC Ljubljana
Svet UKC Ljubljana je organ upravljanja, ki ima enajst članov, od katerih je šest predstavnikov ustanovitelja, trije so predstavniki zaposlenih, en je predstavnik Mestne občine Ljubljana in en je predstavnik uporabnikov oziroma zavarovancev. Svet odloča o imenovanju generalnega in strokovnega direktorja zavoda ter sprejema statut, programe dela, razvoja in nabav, investicij in naložb ter spremlja njihovo izvrševanje, sprejema finančni načrt in odloča o razporejanju presežkov prihodkov nad odhodki ter o drugih stvareh skladno s statutom zavoda. Člani Sveta zavoda:
1. Predstavniki ustanovitelja:
• mag. Elda Gregorič Rogelj (predsednica Sveta zavoda),
• dr. Maks Tajnikar,
• mag. Črtomir Časar,
• dr. Branko Mayr,
• Ksenija Mihovar Globokar, univ. dipl. prav.,
• mag. Andrej Baričič.
2. Predstavniki zaposlenih:
• Marko Alauf, inž. tel. (podpredsednik Sveta zavoda),
• Nika Škrabl, univ. dipl. soc. ped.,
• prim. Anton Kenig, dr. med.
3. Predstavnik Mestne občine Ljubljana:
• Jani Möderndorfer.
4. Predstavnik uporabnikov:
• mag. Jakob Ceglar.
4.2 Strokovni svet
Strokovni svet je kolegijski strokovni organ, ki načrtuje, obravnava in usmerja strokovno dejavnost UKC Ljubljana, upoštevaje strokovno samostojnost klinik, kliničnih inštitutov in kliničnih oddelkov v okviru njihovih strokovnih pooblastil. Strokovni svet sestavljajo: strokovni direktor UKC Ljubljana, strokovni direktorji klinik, dva predstavnika samostojnih klinik in kliničnih inštitutov ter glavna medicinska sestra UKC Ljubljana. Vodi ga strokovni direktor UKC Ljubljana. Člani Strokovnega sveta leta 2011 so:
• prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr. med., višja svetnica (strokov- na direktorica UKC Ljubljana),
• Erna Grabnar Kos, viš. med. ses. (glavna medicinska sestra UKC Ljubljana),
• doc. dr. Zlatko Fras, dr. med. (strokovni direktor Interne klinike),
• prof. dr. Alojz Pleskovič, dr. med. (strokovni direktor Kirurške klinike),
• prof. dr. Rajko Kenda, dr. med., višji svetnik (strokovni direktor Pediatrične klinike),
• doc. dr. Adolf Lukanovič, dr. med., svetnik (strokovni direktor Ginekološke klinike),
• prof. dr. David B. Vodušek, dr. med., višji svetnik (strokovni direktor Nevrološke klinike),
• akademik prof. dr. Uroš Skalerič, dr. stom., višji svetnik, amba- sador Republike Slovenije za znanost (predstojnik Stomatolo- ške klinike),
• prof. dr. Miha Žargi, dr. med., višji svetnik (predstojnik Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo – predstavnik samostojnih klinik),
• prof. dr. Sergej Hojker, dr. med. (predstojnik Klinike za nuklear- no medicino – predstavnik za čas izgradnje DTS),
• dr. Marija Prezelj, spec. med. biok. (predstojnica Kliničnega inštituta za klinično kemijo in biokemijo – predstavnica diagno- stičnih enot).
4.3 Ožje vodstvo zavoda
Ožje vodstvo zavoda sestavljajo generalni direktor, strokovni di- rektor in glavna medicinska sestra. Kolegij generalnega direktorja se sestaja vsak ponedeljek v tednu; sestavljajo ga generalni in strokovni direktor s pomočniki, glavna medicinska sestra zavoda in predstavnik Službe za odnose z javnostmi.
Generalni direktor predstavlja in zastopa UKC Ljubljana ter orga- nizira in vodi poslovanje zavoda. Za poslovni uspeh, uravnoteže- nje poslovnih in strokovnih interesov ter za zakonitost poslovanja odgovarja ustanovitelju ter predlaga temelje poslovne politike in načrte razvoja zavoda. Imenuje in razrešuje ga Svet zavoda s soglasjem Vlade Republike Slovenije za dobo štirih let. V manda- tnem obdobju od 11. avgusta 2009 do 10. avgusta 2013 je gene-
16
ralni direktor zavoda mag. Simon Vrhunec. Generalni direktor ima pomočnike za ta področja: za splošno, pravno in kadrovsko-izo- braževalno dejavnost, ekonomsko in finančno dejavnost, komer- cialno dejavnost ter informacijsko področje. Med pomočnike ge- neralnega direktorja sodi tudi glavna medicinska sestra zavoda.
Strokovni direktor vodi, usklajuje in odgovarja za strokovno dejav- nost UKC Ljubljana ter je odgovoren za uresničevanje strokovnega razvoja in povezovanja z ostalimi zdravstvenimi zavodi. Imenuje in razrešuje ga Svet zavoda za dobo štirih let. V mandatnem obdo- bju od 18. aprila 2009 do 17. aprila 2013 je strokovna direktorica prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr. med., višja svetnica. Strokovni direktor ima pomočnike za ta področja: za kakovost, izobraževa- nje in znanstveno-raziskovalno dejavnost.
Glavna medicinska sestra načrtuje, organizira, vodi in nadzira dejavnost zdravstvene in babiške nege ter oskrbe pacientov in od- govarja za učinkovito in kakovostno delovanje zdravstvene nege v skladu s sprejetimi cilji zavoda. Po določbah statuta glavna medicinska sestra ni umeščena med organe upravljanja zavo- da. V mandatnem obdobju od 17. julija 2009 do 16. julija 2013 je glavna medicinska sestra zavoda Ernestina Kos Grabnar, viš.
med. ses. Glavna sestra ima pomočnike za ta področja: za izo- braževanje, higiensko-epidemiološko področje, področje vodenja kakovosti in razvoja v zdravstveni in babiški negi.
4.4 Vodenje klinik in kliničnih inštitutov
Za vodenje klinik in kliničnih inštitutov odgovarjajo predstojniki klinik, kliničnih inštitutov oziroma kliničnih oddelkov. Za več kli- nik, kliničnih inštitutov oziroma kliničnih oddelkov, ki jih vodijo predstojniki, se imenuje poslovni direktor. Klinike, ki imajo v svoji sestavi več notranjih organizacijskih enot, vodita poslovni in stro- kovni direktor klinike.
17
POSLOVNO POROČILO ZA LETO 2011
18
Poslovno poročilo vsebuje naslednje priloge:
1. Raziskovalni projekti v UKC Ljubljana leta 2011, 2. Raziskovalni programi v UKC Ljubljana leta 2011, 3. Raziskovalni projekti v okviru Evropske unije leta 2011, 4. Zadovoljstvo pacientov s specialistično ambulantno obravnavo, 5. Zadovoljstvo pacientov z urgentno ambulantno obravnavo, 6. Zadovoljstvo pacientov z bolnišnično zdravstveno obravnavo, 7. Klinične poti in smernice,
8. Kazalniki, ki jih spremljamo v sodelovanju z Zdravniško zbor- nico Slovenije,
9. pregled realiziranih in pričetih investicijsko-vzdrževalnih del leta 2011,
10. Poročilo projekta Diagnostično terapevtske službe (DTS) in prometni terminal v UKC Ljubljana.
1. ZAKONSKE IN DRUGE PRAVNE PODLAGE, KI POJASNJUJEJO DELOVNO PODROČJE ZAVODA
a) Zakonske podlage za izvajanje dejavnosti zavodov
• Zakon o zavodih (Uradni list RS št. 12I/1991, 45I/1994 Odl.
US: U-I-104/92, 8/1996, 18/1998 Odl. US: U-I-34/98, 36/2000-ZPDZC, 127/2006-ZJZP),
• Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS št. 36/04, 80/04, 23/08),
• Zakon o zdravniški službi (Uradni list RS št. 98/1999, 67/2002, 15/2003, 45/2003-UPB1, 63/2003 Odl. US:
U-I-291-00-15, 2/2004, 36/2004-UPB2, 62/2004 Odl. US:
U-I-321/02-12, 47/2006, 72/2006-UPB3, 15/2008-ZPa- cP, 58/2008, 49/10, odl. US: U-I-270/08-10, 107/2010),
• Zakon o pacientovih pravicah (Uradni list RS št. 15/2008),
• Določila Splošnega dogovora za leto 2011 z aneksi,
• Pogodbe o izvajanju programa zdravstvenih storitev za pogod- beno leto 2011 z ZZZS.
b) Zakonske in druge pravne podlage za pripravo letnega poročila
• Zakon o javnih financah (Uradni list RS št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 109/08, 49/2009, 107/2010, 110/2011- ZDIU12),
• Zakon o računovodstvu (Uradni list RS št. 23/99, 30/02-ZJF-C),
• Navodilo o pripravi finančnih načrtov posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (Uradni list št. 91/00, 122/00),
• Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS št.
115/02, 21/03, 134/03, 126/04, 120/07, 124/08, 58/10, 60/10 – popr., 104/2010, 104/2011),
• Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS št.
54/02, 117/02, 58/03, 134/03, 34/04, 75/04, 117/04, 141/04, 117/05, 138/06, 120/07 in 124/08, 112/09, 58/2010, 104/2010, 104/2011),
• Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (Uradni list RS št. 134/03, 34/04, 13/05, 138/06 in 120/07, 112/09, 58/10),
• Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev (Uradni list RS št. 45/05, 138/06 in 120/07, 112/09, 58/10),
• Pravilnik o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (Uradni list RS št. 46/03),
• Pravilnik o načinu in rokih usklajevanja terjatev in obveznosti po 37. členu Zakona o računovodstvu (Uradni list RS št. 117/02, 134/03),
• Uredba o delovni uspešnosti z naslova prodaje blaga in storitev na trgu (Uradni list RS št. 97/09),
• Pravilnik o določitvi obsega sredstev za delovno uspešnost z naslova prodaje blaga in storitev na trgu v javnih zavodih iz pristojnosti Ministrstva za zdravje (Uradni list RS št. 7/2010),
• Pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov (Uradni list RS št. 63/2010).
c) Interni akti zavoda
• tatut Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana,
• Spremembe statuta javnega zdravstvenega zavoda Univerzi- tetni klinični center Ljubljana,
• Akt o določitvi delovnih mest, na katerih se opravlja dežur- stvo,
• Dodatek za delo z osebami z demenco,
• Določila o poklicni odgovornosti zdravnika,
• Katalog funkcij, delovnih mest in nazivov,
• Navodila za obveščanje o lastnostih in učinkih zdravil in medi- cinskih pripomočkov,
• Navodilo o evidentiranju, hranjenju in registriranju pogodb,
• Navodila za poročanje o opozorilnih nevarnih dogodkih,
• Navodilo o oddaji javnih naročil male vrednosti,
• Ocena tveganja z izjavo varnosti,
• Organizacijska navodila za postopek kadrovanja,
• Poslovnik komisije za medicinsko etiko,
• Poslovnik o delu z opredmetenimi in neopredmetenimi osnov- nimi sredstvi,
• Poslovnik o načinu volitev članov raziskovalnega sveta,
• Poslovnik o delu Sveta UKC Ljubljana s spremembami,
• Poslovnik komisije za zagotavljanje kakovosti in interni nadzor,
• Poslovnik o delu strokovnega sveta,
• Poslovnik o delu strokovnega sveta za zdravstveno nego,
• Poslovnik za delo komisije za izbor najugodnejše ponudbe za javna naročila,
19
• Poslovnik o načinu volitev članov raziskovalnega sveta UKC Ljubljana,
• Poslovnik stanovanjske komisije UKC Ljubljana,
• Poslovnik komisije za javna naročanja,
• Požarni red,
• Pravilnik o oddaji službenih stanovanj v najem,
• Pravila o službenih odsotnostih izven sedeža UKC Ljubljana,
• Pravila za izvajanje strokovnih srečanj, katerih organizator je UKC Ljubljana,
• Pravila za zagotavljanje dnevne evidence prisotnosti in odso- tnosti (DEPO),
• Pravilnik o civilni obrambi, zaščiti in varnosti,
• Pravilnik o delovnem času in vrednotenju oblik delovnega časa,
• Pravilnik o delovni obleki, obutvi in osebni varovalni opremi,
• Pravilnik o delu komisije za klinične raziskave,
• Pravilnik o delu komisije za klinične raziskave,
• Pravilnik o dostopu, kriterijih za dodelitev ter odgovornosti, evidenci in nadzoru nad parkirnimi mesti,
• Pravilnik o letnih dopustih,
• Pravilnik o inovacijski dejavnosti,
• Pravilnik o internih strokovnih nadzorih,
• Pravilnik o izdaji soglasij za delo izven UKC Ljubljana,
• Pravilnik o izobraževanju delavcev,
• Pravilnik o izvajanju nagrajevanja redne delovne uspešnosti,
• Pravilnik o kliničnem preskušanju zdravil in medicinskih pripomočkov,
• Pravilnik o merilih in postopkih za določitev dela plače za delovno uspešnost z naslova povečanega obsega dela,
• Pravilnik o načinu dajanja informacij javnosti,
• Pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posa- mezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov,
• Pravilnik o javnem naročanju,
• Pravilnik o notranjem revidiranju,
• Pravilnik o organizaciji in delovanju zdravstvene nege,
• Pravilnik o organizaciji oskrbovalnih služb,
• Pravilnik o organizaciji neprekinjenega zdravstvenega varstva,
• Pravilnik o organizaciji, pristojnostih, pooblastilih in odgovor- nostih,
• Pravilnik o podeljevanju nagrad za izboljševanje kakovosti,
• Pravilnik o poslovanju s prepovedanimi drogami,
• Pravilnik o postopku za reševanje pritožb in zahtev za prvo obravnavo kršitev pacientovih pravic,
• Pravilnik o preventivnem zdravstvenem varstvu zaposlenih,
• Pravilnik o priznanjih in zahvalah ter spominskih darilih,
• Pravilnik o prostovoljskem delu,
• Pravilnik o računovodstvu,
• Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest,
• Pravilnik o sistemu upravljanja z odkloni,
• Pravilnik o sklepanju podjemnih pogodb,
• Pravilnik o spremembi pravilnika o kliničnem preskušanju
zdravil in medicinskih pripomočkov,
• Pravilnik o uporabi konkurenčne prepovedi,
• Pravilnik o uporabi mobilnih službenih telefonov,
• Pravilnik o urejanju razmerij v samskih domovih,
• Pravilnik o varovanju osebnih in drugih zaupnih podatkov ter dokumentarnega gradiva,
• Pravilnik o volitvah predstavnikov zaposlenih v Svet UKC Ljubljana,
• Pravilnik o znanstvenoraziskovalnem delu,
• Priročnik o uvajanju izboljševanja kakovosti v bolnišnice,
• Uredba o odpadkih.
2. DOLGOROČNI CILJI ZAVODA
V UKC Ljubljana smo na podlagi priporočil oziroma smernic pred- stavnikov ustanoviteljev Sveta zavoda že leta 2009 oblikovali pet sklopov dolgoročnih ciljev, ki se nanašajo na:
1. izboljšanje upravljanja,
2. izboljšanje učinkovitosti dela: uvajanje normativov in izboljšav delovnih procesov,
3. uvajanje javno dostopnega sistema kazalnikov kakovosti, 4. informacijsko podprt sistem javnega naročanja in obvladova-
nja materialnih stroškov,
5. usklajevanje dela zaposlenih UKC Ljubljana v drugih javnih zavodih in zasebnih izvajalcih zdravstvenih storitev ter krepitev trženja.
Priporočene dolgoročne smernice poslovanja je vodstvo UKC Ljubljana upoštevalo tudi pri pripravi finančnega načrta za leto 2011.
V naslednjem poglavju je predstavljena realizacija vseh dejavnosti, ki smo jih v okviru dolgoročnih ciljev načrtovali za leto 2011.
3. LETNI CILJI ZAVODA, KI IZHAJAJO IZ
STRATEŠKIH CILJEV, IN OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV
3.1. Realizacija letnih ciljev
3.1.1 Izboljšanje upravljanjaZa izboljšanje upravljanja smo si postavili te cilje:
• ureditev medsebojnih poslovnih odnosov,
• usklajeno delovanje različnih informacijskih sistemov zavoda,
• pravilno obračunavanje opravljenih storitev do zunanjih plačnikov zavoda,
• usposabljanje vodstvenih struktur s ciljem vzpostavitve profe- sionalnega vodstva,
• izboljšati dostop do podatkov o izdaji zdravil.
20
3.1.1.1 Ureditev medsebojnih poslovnih odnosov
UKC Ljubljana zagotavlja vrhunske zdravstvene storitve, ki jih v povezavi izvajajo različne klinike in klinični inštituti. Hospitalno ali ambulantno obravnavan pacient je prikazan kot celota, iz poslov- nega vidika pa je treba razmejiti, v kolikšnem deležu so sodelovale posamezne strokovne enote.
Izkazi uspeha posameznih klinik in kliničnih inštitutov so odvisni tudi od medsebojnega obračunavanja storitev, ki jih posamezne enote opravljajo za druge (t. i. interna realizacija). Ker je UKC Lju- bljana velika in kompleksna organizacija, smo si zadali cilj pre- vetritve in ureditve interne realizacije. V ta namen smo oblikovali komisijo za interna razmerja, katere člani so tudi poslovni direk- torji klinik oziroma kliničnih inštitutov. Lotili smo se posodobitve in poenotenja šifranta vseh storitev, ki se v zavodu evidentirajo in medsebojno obračunavajo. Komisija bo svoje delo nadaljevala tudi leta 2012.
3.1.1.2 Usklajeno delovanje različnih informacijskih sistemov zavoda
Informacijska arhitektura v UKC Ljubljana ni poenotena in se gradi parcialno, skladno s potrebami posameznih projektov. To velja tako za podatkovno kakor tudi za aplikacijsko, procesno in predstavitveno raven. Zaradi tega je v arhitekturi informacijskega sistema možno prepoznati neskladnosti, ki se izkazujejo kot nepo- polna ali neobstoječa interoperabilnost, slaba stopnja integracije in redundantnost.
Strateški načrt informatike UKC Ljubljana opredeljuje štiri strate- ške usmeritve, ki so vodilo razvoja informatike do leta 2013:
• uskladitev informacijskih storitev z zdravstvenimi procesi zah- teva konsolidacijo (zaokroževanje, prečiščevanje) informa- tike na ravni UKC Ljubljana kot celote (konsolidacija ljudi in organizacije v informatiki, različnih informacijskih tehnologij, programske in strojne opreme),
• izboljšanje informacijske podpore z na pacienta osredotoče- nim procesom,
• vpeljava neprekinjenega poslovanja v skladu s poslovnimi potrebami,
• aktivno vključevanje v nacionalne in evropske projekte s področja e-zdravja.
Omenjene usmeritve sledijo ciljem poslovne strategije in hkrati uokvirjajo informatiko v sodoben arhitekturni model. Za vsako usmeritev smo določili niz merljivih kazalnikov ter vrednosti na začetku in koncu obdobja.
Leta 2011 smo v skladu z navedenimi usmeritvami uvedli sple- tni organizacijski portal Liferay, ki bo postopoma postal vstopna
točka v vse informacijske sisteme UKC Ljubljana. Na Pediatrični kliniki in na Negovalnem oddelku smo prevzeli klinični informa- cijski sistem ISPEK, ki je pomembno vplival na standardizacijo medsebojnih povezav med bolnišničnimi informacijskimi sistemi po standardu IHE. Tudi radiološki informacijski sistem RIS/PACS je z vključitvijo v večino okolij uvedel standard IHE za medseboj- no izmenjavo medicinskih podatkov. Pri analitiki in poslovnem obveščanju smo leta 2011 uvedli direktorski sistem kot modul poslovno-informacijskega sistema WinPIS in BIView za analitično odkrivanje neskladij v podatkih med različnimi sistemi.
Leta 2012 bomo nadaljevali s tehnološkimi in organizacijskimi ukrepi za višjo stopnjo integracije med sistemi. Pomembno vlogo pri tem bo imela varnostna politika, ki bo spodbujala uporabnike in dobavitelje k izrabi skupnih sistemskih storitev.
3.1.1.3 Pravilno obračunavanje opravljenih storitev do zunanjih plačnikov zavoda
Za leto 2011 smo si zadali izvedbo učnih delavnic za informiranje zaposlenih, da pridobijo znanja o pravilnem načinu dela in izogi- banju napakam, ter obrazložitev vseh morebitnih nejasnosti vsem odgovornim za beleženje. Tako smo leta 2011 izvedli ta izobraže- vanja za skupine primerljivih primerov (SPP):
• delavnica za kodiranje storitev SPP za zdravnike in sodelavce (aprila 2011),
• delavnica v sodelovanju z ZZZS za administrativne delavce in sodelavce – napotnica, evidenca storitev (junija 2011),
• delavnica za evidenco dragih bolnišničnih zdravil (aprila in decembra 2011),
• interni nadzor kodiranj storitev SPP na Kliniki za ORL in cervi- kofacialno kirurgijo (novembra 2011),
• interni nadzor kodiranj storitev SPP na Kirurški kliniki (KO za maksilofacialno kirurgijo, KO za abdominalno kirurgijo) (decembra 2011),
• mesečni popravki (neposredno pred fakturiranjem) nepravil- no kodiranih ali nepravilno razvrščenih storitev SPP.
3.1.1.4 Usposabljanje vodstvenih struktur s ciljem vzpostavitve profesionalnega vodstva
Tudi leta 2011 so se nadaljevale dejavnosti v skladu s strateškimi smernicami razvoja kadrovskih potencialov s poudarkom na prido- bivanju znanj, kako omogočiti vsem zaposlenim doseganje večje avtonomije pri lastnem strokovnem delu. Namen tovrstnega uspo- sabljanja je, da si vodstvo v UKC Ljubljana pridobi v praksi uporab- na znanja za izboljšanje tako lastnega dela kot dela v kolektivih.
V času od 16. februarja do 10. marca 2011 je v organizaciji po- slovno-izobraževalnega centra Gea College potekalo usposablja-
21
nje za srednji management v javnih zdravstvenih zavodih na temo
»Management v zdravstvu«, katerega se je udeležilo deset vodilnih delavcev iz UKC Ljubljana. Nadaljevanje usposabljanja na to temo za srednji management v UKC Ljubljana za večjo skupino udele- žencev bo v prvi polovici leta 2012.
Vodja Službe za zagotavljanje celovitega sistema kakovosti in var- nosti v UKC Ljubljana se je v času od 23. maja do 21. junija 2011 udeležil programa v sklopu mednarodnih izmenjav evropskega združenja bolnišnične in zdravstvene oskrbe (HOPE), ki je pote- kalo v ustanovi Barts and The London NHS Trust v Veliki Britaniji in se je končalo z dvodnevno konferenco v Turkuju na Finskem.
Moto programa v letu 2011 je bil »Boljše zdravje – skupni izziv za bolnišnice in primarno zdravstvo«. Več informacij o poteku progra- ma, opažanjih in primerjavah je v članku z naslovom Sodelova- nje UKC Ljubljana v mednarodni izmenjavi evropskega združenja bolnišnične in zdravstvene oskrbe v letu 2011, ki je bil objavljen v oktobrski številki internega glasila UKC Ljubljana.
V okviru držav Evropske unije poteka program, katerega namen je pridobivanje vodstvenih veščin in spodbujanje izmenjave znanj, izkušenj ter dobrih praks zdravstvenega osebja na vodilnih in vod- stvenih delovnih mestih. Cilj programa je prizadevanje za izboljša- nje zdravja vseh državljanov Evropske unije in Švice ter doseganje visokih standardov bolnišnične obravnave s pospeševanjem učin- kovitosti in humanosti pri organizaciji in izvajanju bolnišničnih in drugih zdravstvenih storitev.
3.1.1.5 Izboljšati dostop do podatkov o izdaji zdravil
Cilj izboljšanja dostopa do podatkov o izdanih zdravilih z name- nom izboljšanja sledljivosti zdravil ter zmanjšanja števila preskla- diščnic ni bil dosežen. Na osnovi izvedenih internih sestankov in poizvedb se je izkazalo, da bi bila za dosego tega cilja potrebna večja sprememba informacijskega sistema, do določene mere pa tudi reorganizacija dela na oddelkih. Za celovito izvedbo te nalo- ge smo leta 2011 izvedli analizo zahtev za dograditev informa- cijskega sistema. V okviru analize trga smo opravili pripravljalne razgovore z morebitnimi ponudniki za dograditev informacijskega sistema.
22
3.1.2 Izboljšanje učinkovitosti dela
Za izboljšanje učinkovitosti dela smo si postavili te cilje:
• izboljšanje učinkovitosti dela,
• načrt uvedbe časovnih normativov za vse vrste del zdravstve- nega osebja,
• področje kliničnih poti in smernic,
• vzpostavitev tehnične infrastrukture za elektronsko evidentira- nje delovnega časa in razporede dela,
• izboljšanje poslovnih procesov zavoda in standardizacija dokumentacije: področje komercialne dejavnosti in Tehnično- -vzdrževalne službe.
3.1.2.1 Izboljšanje učinkovitosti dela
V skladu s Pravilnikom o organizaciji neprekinjenega zdravstven- ega varstva smo v UKC Ljubljana definirali mesta, na katerih se opravlja neprekinjeno zdravstveno varstvo (NZV), in analizirali podatke za posameznega zdravstvenega delavca v rednem de- lovnem času (RDČ) ter v času izvajanja neprekinjene nujne medicinske pomoči (NNMP). Na štirih strokovnih enotah smo izv- edli interni nadzor nad obremenjenostjo zdravstvenih delavcev in številom opravljenih storitev v času NZV. Za vzpostavitev sistema neprekinjenega beleženja storitev na vseh ravneh smo definirali parametre za beleženje podatkov o obremenitvah zaposlenih v času NZV in RDČ.
V skladu s Pravilnikom o nujnem neprekinjenem zdravstvenem varstvu smo tako pripravili metodologijo merjenja obremeni- tev tudi v zdravstveni negi: direktno in indirektno zdravstveno nego smo razvrstili v posamezne kategorije in določili izkustvene časovne normative. Beleženje storitev z merjenjem časa smo izv- edli v skladu z določili pravilnika. S tem smo potrdili upravičenost dežurnih mest in kategorijo plačila na posameznih mestih. V prim- erjavi z letom 2010 smo v zdravstveni negi prepolovili izplačevanje nadurnega dela. Ker ne dosegamo minimalnih kadrovskih stan- dardov, zlasti v enotah intenzivne terapije (kljub novim zaposlit- vam), in ker v zdravstveni negi še vedno beležimo visok absenti- zem (v povprečju na mesec 128,5 zaposlenega iz ur pri kategoriji manj od 30 dni v letu 2011), bo nadaljnje zniževanje nadurnega dela zelo otežkočeno. Ob tem je treba poudariti, da se nenehno uvajajo novi načini diagnosticiranja, zdravljenja, nove tehnologije, da je osebje ob svojem delu vpeto v pripravo številnih standardov, protokolov, javnih razpisov itd. Nadaljevali bomo z merjenjem in primerjanjem obremenitev na posameznih bolniških oddelkih.
Učinkovitost dela smo povečali tudi z uvedbo informacijske pod- pore beleženja pedagoškega dela naših mentorjev. Sistem smo razvili sami in s tem razbremenili 650 mentorjev, ki so poleg izva- janja rednega izobraževalnega dela pred tem ročno beležili oprav- ljene ure ter študente visokih šol in fakultet.
Tudi leta 2011 smo si za cilj zadali znižanje čistega nadurnega dela; v definicijo čistega nadurnega dela ne štejemo nadur, ki so potrebne za izvajanje neprekinjenega zdravstvenega varstva ali dežurstev). Iz spodnje tabele je razvidno, da je omenjeni cilj dose- gla večina organizacijskih enot; na ravni UKC Ljubljana smo tako uspeli znižati stroške nadurnega dela za 550 tisoč evrov (bruto 1) ali 91 evrov na zaposlenega. Ob upoštevanju prispevkov delo- dajalca predstavlja znesek znižanja stroškov nadurnega dela 639 tisoč evrov (bruto 2) ali 105 evrov na zaposlenega. Iz spodnje ta- bele je razvidno, katere enote so cilj uspešno realizirale.
Leta 2011 smo vodili terciarni projekt Izboljšanje pretočnosti pacientov na Internistični prvi pomoči (v nadaljevanju: IPP). V ta namen smo izvedli te dejavnosti (ocenjujemo, da smo leta 2011 realizirali 30-odstotni delež vseh dejavnosti ter porabili približno 2.000 evrov):
• delna analiza poteka procesov na IPP (opazovanje, razgovori, dokumentacija, informacijski sistem) in izdelava diagrama poteka;
• izdelava prve različice simulacijskega modela IPP s progra- mom AnyLogic;
• izdelava koncepta elektronske table (v nadaljevanju: EBT) – zaslon v notranjem hodniku za prikaz statusov obravnave in lokacije pacientov, ki ga vidijo le zaposleni – definiranje statu- sov obravnave, postavitev logičnih pravil, zasnova grafičnega prikaza itd.;
• izdelava koncepta prikaza vsebin na zunanjem zaslonu, ki ga vidijo pacienti in njihovi spremljevalci (izdelava algoritma za razvrščanje čakajočih pacientov, izdelava koncepta prikaza čakalne vrste na zaslonu v čakalnici); funkcionalnost notra- njega in zunanjega zaslona bomo postopoma nadgrajevali v skladu z izdelanim konceptom;
• izdelava zasnove sledenja pacientov in osebja v dejanskem času na osnovi radiofrekvenčne identifikacije (v nadaljevanju:
RFID ), vključno s tehničnimi specifikacijami, in opredelitev vloge zajema podatkov s pomočjo RFID v okviru zasnove EBT in izgradnje simulacijskega modela IPP;
• izdelava osnutka plakata in zgibanke za informiranje pacien- tov in njihovih svojcev glede uporabe RFID;
• sestanek s predstavniki Urada informacijske pooblaščenke Republike Slovenije – predstavili smo jim naše namene v zvezi z RFID-sledenjem pacientov in zaposlenih na IPP in tudi glede načrtovane uporabe RFID v UKC Ljubljana v prihodnosti – se- znanili so nas z najnovejšimi priporočili EU z vidika varovanja osebnih podatkov v zvezi z uporabo RFID za namen sledenja oseb;
• anketna raziskava na 150 anketirancih, ki delajo na IPP – dobili smo zelo veliko predlogov za izboljšave; anketiranci so ocenili, da bi tudi uvedba EBT pripomogla k povečanju pretočnosti na IPP;
23
24
ŠTEVILO OBRAČUNANIH UR:OBRAČUNANI BRUTO ZNESKI:
POVPR. ŠT. ZAP. ZNESEK NA ZAPOSLENEGA RAZLIKA na zap.(v EUR) Nadurno deloNadurno delo z dodatki
OBRAČUNANE URE IN IZPLAČILA PO OE 20102011INDEKSRAZLIKA20102011INDEKSRAZLIKA2010201120102011010203='02/0104='02-01050607='06/0508='06-05091011=05/0912=06/1013=12-11Interna klinika 152.444143.63394,2-8.8112.507.6422.384.61195,1-123.0311.2191.2052.0571.978-79
Kirurška klinika228.008216.89195,1-11.1173.411.4143.322.39497,4-89.0201.7671.8031.9311.843-88Nevrološka klinika 37.64937.694100,145528.941538.229101,89.2883043191.7381.690-48Ginekološka klinika43.39231.83473,4-11.558626.554453.14372,3-173.411704697890650-240Pediatrična klinika3.6161.74648,3-1.87064.64519.67630,4-44.96956155411536-80
Negovalna bolnišnica04.0420,04.042046.4280,046.42802601.8091.809Stomatološka klinika 1.45624316,7-1.21332.2102.6368,2-29.574788241632-384 Dermatovenerološka klinika1.2331.807146,557315.82224.373154,08.5518080198303105 Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja40.22739.66098,6-568512.623512.31499,9-3092763001.8601.708-152
Očesna klinika8.7897.38484,0-1.404113.82991.45680,3-22.373181184629498-130Ortopedska klinika8.51510.916128,22.401137.328170.032123,832.704187188734905171Klinika za ORL in cervikofacialno kirurgijo3.4193.871113,245248.51743.15588,9-5.363139146349296-53Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa 90952357,5-38621.5878.93141,4-12.6562729812304-508
Klinika za nuklearno medicino7.4256.75090,9-675101.57690.62689,2-10.95180821.2661.111-155 Klinični inštitut za radiologijo1.7522.264129,251218.77224.087128,35.315246250769620 Klinični inštitut za klinično kemijo in biokemijo4.2253.88792,0-33862.05154.51387,9-7.537132130470419-51 Inštitut za medicinsko rehabilitacijo1.9841.40570,8-57932.77525.54677,9-7.2297980416319-97
Lekarna7.1092.80439,4-4.30593.55136.37938,9-57.17299117945312-633Reševalna postaja18.08516.70892,4-1.377202.618189.32093,4-13.29892972.2001.950-250Strat. upravljanje in posl. admin. storitve3.6292.99382,5-63641.00947.534115,96.52633133912414017Oskrbovalne službe39.00834.69188,9-4.317350.418315.85290,1-34.566616616569513-56
Služba bolniške prehrane in dietoterapije9.1147.31380,2-1.800108.39387.69580,9-20.698176173618507-111Tehnično-vzdrževalna služba4.3913.21773,3-1.17438.52331.61482,1-6.909165161233196-37 Sindikati020,020150,01555033
UKC Ljubljana626.376582.27893,0-44.0989.070.7978.520.55993,9-550.2397.5447.6641.2021.112-91 Tabela 1: Realizacija nadurnega dela
