Za leto 2011 z ZZZS nismo sklenili letne pogodbe, vse spremem-be so bile oblikovane v aneksih k pogodbi iz leta 2010. Pravna osnova za izvajanje programa ZZZS je bil Aneks št. 2 k Pogodbi o izvajanju programa zdravstvenih storitev za pogodbeno leto 2010.
Delovni program je bil enak kot v predhodnem letu, s tem da je bil v redni program vključen tudi program nacionalnega razpisa, ki se je izvajal leta 2010. Zaradi omejenih finančnih sredstev leta 2011 širitev programa ni bilo.
Ukrepi ZZZS za zagotavljanje finančne vzdržnosti zdravstvene-ga sistema, ki so bili sprejeti leta 2009 in 2010, so veljali tudi leta 2011. Ti ukrepi so: znižanje cen zdravstvenih storitev za 2,5 odstotka, ukinitev plačevanja dragih laboratorijskih storitev in re-dne delovne uspešnosti, znižanje sredstev za plače, 20-odstotno znižanje sredstev amortizacije in 5-odstotno znižanje sredstev za izvajanje terciarne dejavnosti. Leta 2010 je sledilo še prestruktu-riranje 2 odstotkov neprospektivnega programa akutne bolnišnič-ne obravnave v specialistično ambulantno dejavnost.
Tem ukrepom so sledili še novi ukrepi iz Aneksa št. 3 k Splošnemu dogovoru iz leta 2011: zmanjšanje financiranja administrativnega kadra, zmanjšanje cene dializ I, II in III in zmanjšanje sredstev za programe terciarne dejavnosti I za 5 odstotkov od novembra dalje in zmanjšanje vračunanih sredstev za dežurstvo pri akutni bolni-šnični obravnavi od aprila dalje.
Tudi leta 2011 smo si prizadevali pridobiti dodatna sredstva za iz-enačitev podcenjenosti sekundarnega hospitalnega programa, za pravičnejše financiranje ambulantnega programa in za nove pro-grame ter propro-grame, ki jih izvajamo v večjem obsegu, kot so zago-tovljena sredstva. Uspelo nam je pridobiti le dodatna sredstva za eno delovno skupino revmatološke ambulante od oktobra dalje.
Na podlagi sprememb, ki izhajajo iz Splošnega dogovora 2011 ter sprejetih Aneksov št. 1, 2 in 3, se je odvijala vrsta dejavnosti.
ZZZS je pripravila predloge Aneksov št. 3 in 4 k pogodbi. V Aneksu št. 3 k pogodbi je predlagana odprava podcenjenosti v sekun-darni akutni bolnišnični obravnavi z naslova terciarnih sredstev v višini 2,7 mio. evrov ter prenos programov iz akutne bolnišnične obravnave v specialistično ambulantno obravnavo na podlagi no-vih standardov (priprava in aplikacije dragih bolnišničnih zdravil, biopsija horionskih resic, amniocinteza, medikamentozni splav, diagnostična in operativna histeroskopija, operacije karpalnega kanala, zdravljenje starostne degeneracijske makule). Aneks št. 4 k pogodbi vsebuje prestrukturiranje določenih dejavnosti (stoma-tologija, ortopedski prospektivni program) in povečanje programa PET CT od novembra dalje zaradi nižje cene storitve.
39
Za oba aneksa smo v UKC Ljubljana vložili arbitražni zahtevek, saj se nismo strinjali z odpravo podcenjenosti sekundarne akutne bolnišnične obravnave z naslova terciarnih sredstev, s predlaga-nim prenosom akutne bolnišnične obravnave na nove standarde v specialistično-ambulantni dejavnosti ter z nekaterimi predlaga-nimi spremembami prestrukturiranja posameznih dejavnosti (PET CT, ortopedski program, hospitalni in specialistično-ambulanti program).
Arbitraža za Aneks št. 3 in št. 4 k pogodbi je bila šele konec fe-bruarja 2012 po že opravljenem zaključku letnega obračuna. Pri-znano nam je bilo prestrukturiranje ortopedskega prospektivnega programa in prestrukturiranje povečanja programa PET CT iz pro-grama MR. Nismo pa uspeli obdržati sredstev v okviru terciarne dejavnosti, ki so se zmanjšala zaradi odprave podcenjenosti v sekundarni akutni bolnišnični obravnavi. Ta pomeni za 2,7 mio.
evrov manj terciarnih sredstev, namenjenih razvoju zdravstvene dejavnosti v Sloveniji.
V Aneksu št. 2 k splošnemu dogovoru so predlagani novi programi in povečanje že obstoječih programov, ki jih je za UKC Ljubljana že potrdil Zdravstveni svet v skupni višini 2,8 mio. evrov za leto 2011 in 11,1 mio. evrov za leto 2012. Dodatna sredstva za izva-janje teh programov niso bila zagotovljena, a je predlagano, da bi se programi financirali iz razpoložljivih sredstev, iz prihrankov in prestrukturiranja sredstev iz stabilizacijskih ukrepov. Leta 2011
naj bi se začeli izvajati oktobra in se nadaljevali leta 2012. Ve-čina teh programov se je v UKC Ljubljana že izvajala med letom in je povzročila nepokrite stroške. S potrditvijo teh programov na Zdravstvenem svetu smo pričakovali, da bodo dodatna sredstva zagotovljena. Njihova izvedba je povečala negativen rezultat po-slovanja.
3.2.2 Uresničevanje načrtovanega fizičnega obsega dela leta 2011 do ZZZS in ostalih plačnikov z obrazložitvijo
Podroben pregled realiziranega bolnišničnega delovnega progra-ma je prikazan v prilogi Računovodskega poročila: obrazec 1 – Re-alizacija delovnega programa.
3.2.2 1 Bolnišnična dejavnost
Leta 2011 je bilo na bolnišničnih oddelkih zdravljenih 103.564 pacientov, kar pomeni 1,4 odstotka več kot leta 2010 oziroma 2,9 odstotka več, kot je bilo predvideno v delovnem načrtu. 102.861 pacientov je bilo zdravljenih v okviru programa, katerega plačnik je ZZZS, kar prikazuje spodnja tabela.
Tabela 6: Število zdravljenih pacientov v UKC Ljubljana (realizacija in plan).
HOSPITALNI BOLNIKI
Plan Realizacija Indeks
2011 2010 2011 03 : 01 03 : 02
01 02 03 04 05
SKUPAJ BOLNIKI UKC 100.684 102.088 103.564 102,9 101,4
ZZZS BOLNIKI 99.684 101.483 102.861 103,2 101,4
SPP bolniki 99.316 99.061 102.542 103,2 103,5
število uteži 165.345 166.267 169.557 102,5 102,0
povprečna utež na SPP bolnika 1,66 1,68 1,65 99,3 98,5
Pedopsihiatrija 85 95 80 94,1 84,2
Nacionalni razpis 2.039
Transplantacije 283 288 239 84,5 83,0
Bolniki - ostali plačniki 1.000 605 703 70,3 116,2
40
A. Pacienti ZZZS v akutni bolnišnični obravnavi po klinikah Podatki o realiziranem delovnem programu ZZZS po posameznih klinikah za leto 2011 v primerjavi z načrtom in preteklim letom so prikazani v spodnji tabeli. Iz tabele razberemo, da sedem klinik presega lasten načrt pacientov akutne bolnišnične obravnave po programu ZZZS, osem klinik pa je preseglo tudi realizacijo prete-klega leta. Lasten plan v največji meri presegajo Dermatovenero-loška klinika (13,4 odstotka), Interna klinika (10,1 odstotka) ter Nevrološka klinika (9,5 odstotka). Glede na število vseh prese-ženih pacientov zavoda (3.226 pacientov) je po številu največje preseganje načrtovanega števila na Interni kliniki (1.974 pacien-tov), kar predstavlja 61 odstotkov celotnega preseganja zavoda.
Na Dermatovenerološki kliniki se je povečalo število pacientov, ki smo jih zdravili z biološkimi zdravili. Zdravljenje poteka v večjem številu dnevnih obravnav, ki se določijo glede na zdravstveno sta-nje pacienta. Sredstva za biološka zdravila so bila zagotovljena.
Razlog preseganja načrtovanega števila na Interni kliniki je rast internističnih pacientov (od 3 do 5 odstotkov na letni ravni). Trend rasti hospitalnih internističnih obravnav pričakujemo tudi v priho-dnje. Povečuje se tudi trend urgentnih pacientov kljub prilagaja-nju sprejema elektivnih pacientov, ki so v manjšini in za katere so že nekoliko podaljšane čakalne dobe. Financiranje ne sledi tem potrebam. Prekoračevanje programa je bilo v večji meri v prospek-tivnih programih, ki jih izvajajo interne klinike (koronarografije, PTCA-posegi, posegi na ožilju), in pri apliciranju bioloških zdravil.
Preseganje načrtovanega programa na Nevrološki kliniki je po-sledica povečanja enodnevne hospitalizacije, ki je cenejša oblika zdravljenja. Povečuje se število kroničnih pacientov, ki potrebuje-jo aplikacipotrebuje-jo zdravila nekajkrat letno. Na Nevrološki kliniki obrav-navamo največ pacientov s kroničnimi nevrološkimi boleznimi (demence, parkinsonizmi, multipla skleroza, epilepsije). To so pacienti, pri katerih bolezen traja več desetletij in morajo priha-jati na kontrolne preglede večkrat letno. Zaradi boljše diagnostike in terapije teh bolezni ter zaradi večje stopnje ozaveščenosti se pacienti tudi prej javljajo k zdravniku. V zadnjem času se torej so-očamo s povečanim prilivom teh pacientov in se temu ustrezno daljša tudi čakalna doba. To ponekod že ogroža stanje pacientov, ki nato prihajajo v urgentno ambulanto ali pa jih je treba zaradi poslabšanja bolezni hospitalizirati.
41
Tabela 7: Struktura pacientov v akutni bolnišnični obravnavi (SPP-bolniki) po dejavnostih – število primerov in število uteži za ZZZS, vključno s prospektivnimi primeri (realizacija in plan).
Naslednja tabela prikazuje doseženo povprečno vrednost uteži v akutni bolnišnični obravnavi.
Tabela 8: Povprečna vrednost uteži (realizacija in plan).
DEJAVNOSTI
Plan 2011 Realizacija 2010 Realizacija 2011 Indeks
Real. 11/Plan 11 Struktura 2011 Število
primerov Število
uteži Število
primerov Število
uteži Število
primerov Število
uteži Število
primerov Število
uteži Primerov Uteži
kirurgija 25.985 62.925 25.671 63.304 27.433 65.143 105,6 103,5 26,8 38,4
internistika 19.610 34.760 21.192 36.718 21.584 37.013 110,1 106,5 21,0 21,8
ginekologija 19.150 20.390 18.270 19.870 18.364 20.421 95,9 100,2 17,9 12,0
pediatrija 10.105 11.260 10.129 11.297 10.397 11.177 102,9 99,3 10,1 6,6
ORL 3.850 4.137 3.721 4.066 3.924 3.425 101,9 82,8 3,8 2,0
okulistika 3.400 3.030 3.532 3.130 3.500 3.134 102,9 103,4 3,4 1,8
nevrologija 3.279 7.683 3.318 7.959 3.590 7.993 109,5 104,0 3,5 4,7
dermatologija 1.720 1.440 1.858 1.554 1.951 1.545 113,4 107,3 1,9 0,9
infekcija 7.790 10.040 7.781 10.636 7.633 10.145 98,0 101,0 7,4 6,0
ortopedija 3.997 9.200 3.153 7.249 3.744 9.142 93,7 99,4 3,7 5,4
nuklearna medicina 430 480 436 485 422 419 98,1 87,3 0,4 0,2
SKUPAJ 99.316 165.345 99.061 166.267 102.542 169.557 103,2 102,5 100,0 100,0
POVPREČNA VREDNOST UTEŽI
Plan Realizacija Indeks
2011 2010 2011 03 : 01 03 : 02
01 02 03 04 05
Interna klinika 1,77 1,73 1,71 96,7 99,0
Kirurška klinika 2,42 2,47 2,37 98,1 96,3
Nevrološka klinika 2,34 2,40 2,23 95,0 92,8
Ginekološka klinika 1,06 1,09 1,11 104,4 102,2
Pediatrična klinika 1,11 1,12 1,08 96,5 96,4
Dermatovenerološka klinika 0,84 0,84 0,79 94,6 94,7
Klinika za infekcijske bolezni in vročinska
stanja 1,29 1,37 1,33 103,1 97,2
Očesna klinika 0,89 0,89 0,90 100,5 101,1
Ortopedska klinika 2,30 2,30 2,44 106,1 106,2
Klinika za ORL in cervikofacialno kirurgijo 1,07 1,09 0,87 81,2 79,9
Klinika za nuklearno medicino 1,12 1,11 0,99 89,0 89,2
UKC Ljubljana 1,66 1,68 1,65 99,3 98,5
42
Tabela 9: Prospektivni primeri (realizacija in plan).
Tabela prikazuje višino povprečne planirane in realizirane uteži na pacienta v akutni bolnišnični obravnavi. V svoj povečani plan smo vključili tudi predvideno večjo realizacijo programov, ki so plačani bodisi v celoti bodisi delno. Glede na plan v pogodbi z ZZZS smo skupno število realiziranih uteži prekoračili za 6,4 odstotka.
B. Prospektivni primeri
Leta 2011 smo realizirali 37.746 prospektivnih primerov, kar je skupno 14,2 odstotka več, kot je bilo predvideno v delovnem na-črtu. Realizacija prospektivnih primerov po posameznih postav-kah programa je prikazana v spodnji tabeli.
NAZIV PROGRAMA
Plan Realizacija Indeks
2011 2010 2011 03 : 01 03 : 02
01 02 03 04 05
Operacija ušes, nosu, ust in grla 4.085 4.284 4.549 111,4 106,2
Operacija na odprtem srcu 954 1.054 1.003 105,1 95,2
PTCA - balonska diletacija koronarnih arterij 1.594 1.826 1.883 118,1 103,1
Operacija na ožilju- arterije in vene 1.997 2.694 2.534 126,9 94,1
Koronarografija 2.046 2.143 3.858 188,6 180,0
Angiografija 1.162 1.129 1.018 87,6 90,2
Operacija kile 887 1.070 1.281 144,4 119,7
Operacija žolčnih kamnov 830 776 991 119,4 127,7
Endoproteza kolka 783 667 856 109,3 128,3
Endoproteza kolena 211 241 357 169,2 148,1
Ortopedska operacija rame 251 302 315 125,5 104,3
Operacija golše 151 216 241 159,6 111,6
Artroskopija 1.573 1.200 1.652 105,0 137,7
Operacija hrbtenice 1.293 1.572 1.642 127,0 104,5
Operacija karpalnega kanala 325 191 59 18,2 30,9
Benigna hiperplazija prostate - BHP 162 367 332 204,9 90,5
Operacija morbidne (bolezenske) debelosti 26 17 12 46,2 70,6
Odstranitev osteosintetskega materiala 692 544 741 107,1 136,2
Oploditev z biomedicinsko pomočjo- stimulirani
ciklus 1.223 1.443 1.402 114,6 97,2
Lažji posegi ženskega reproduktivnega sistema 3.417 3.003 3.387 99,1 112,8
Operacija ženske stresne inkontinence 327 294 398 121,7 135,4
Porod 6.603 6.617 6.404 97,0 96,8
Splav 1.342 1.416 1.534 114,3 108,3
Operacije rakavih bolnikov 1.125 1.125 1.297 115,3 115,3
SKUPAJ 33.059 34.191 37.746 114,2 110,4
43
Na podlagi opredelitev Splošnega dogovora 2011 smo povečali delovne programe za tiste prospektivne primere, pri katerih je pla-čana realizacija v celoti ali do 20 odstotkov preseganje programa.
V celoti so plačani porodi, operacije srca, PTCA, OBMP in opera-cije rakavih pacientov, kjer je čakalna doba daljša od dopustne, ter kjer je presežena plačana realizacija do 20 odstotkov za endo-proteze kolka, endoendo-proteze kolena, ortopedske operacije rame, operacije hrbtenice, koronarografije, operacije ušes, nosu, ust in grla, operacije žolčnih kamnov, operacije na ožilju in operacije kil.
Zaradi dolgih čakalnih dob realizacije prospektivnih programov ni-smo omejevali, kar je povzročilo, da so bili nekateri programi moč-no prekoračeni in tudi delmoč-no neplačani. Da bi uravmoč-notežili plan z realizacijo programov, smo predlagali prestrukturiranje ortoped-skega programa (zmanjšanje programa operacij kolkov in poveča-nje programa operacij kolen), kar je bil predmet arbitraže Aneksa št. 4 k pogodbi. Z arbitražo, ki je bila konec februarja 2011, že po zaključku letnega obračuna, nam je bilo ugodno rešeno naše predlagano prestrukturiranje in tako bo realizirani program kolen plačan skoraj v celoti. Neplačan pa ostaja program za 14 ortoped-skih operacij rame, 90 operacij hrbtenice, 1.403 koronografije, 217 operacij kile ter 138 operacij na ožilju. Ta in ostala preseganja uteži prospektivnega programa ter programa druge akutne bolni-šnične obravnave so vplivala na pridobitev dodatnih sredstev iz prelivanja med slovenskimi bolnišnicami.
Pri operacijah sive mrene, kjer je bila hkrati izvedena tudi viktrek-tomija ali odstranitev silikona, so bile v končnem obračunu pri-znane vse realizirane hospitalne operacije sive mrene.
Leta 2011 so se z Aneksom št. 1 in 3 k Splošnemu dogovoru za leto 2011 uvedli novi standardi v specialistično-ambulanti dejav-nosti za prenos nekaterih storitev, ki se pretežno izvajajo v dnevni obravnavi. Nekatere storitve smo od septembra dalje evidentirali na novi način. Obseg realizacije je razviden iz spodnje tabele. Plan še ni dokončno usklajen z ZZZS in je predmet arbitražnega postop-ka Aneksa 3 ter 4 k pogodbi. Višina plana prenosa teh programov je bila tudi predmet arbitraže k Aneksu št. 3 in št. 4 k pogodbi, ki je bila zaključena konec februarja 2011.
Tabela 10: Primeri, preneseni iz hospitalne dejavnosti v ambulantno dejavnost.
Naziv programa Realizacija 2011
Medikamentozni splav 120
Operacija karpalnega kanala 310
Proktoskopija, Rektoskopije 167
Operacije sive mrene 2.020
Zdravljenje starostne makule 2.381
Biopsija horionskih resic 79
Amniocenteza 295
SKUPAJ 5.372
C. Transplantacije
Leta 2011 smo opravili 239 transplantacij, kar je 15,5 odstotka transplantacij manj, kot smo načrtovali. V spodnji tabeli so razvi-dni podatki o opravljenih posameznih vrstah transplantacij. Leta 2011 smo opravili 49 transplantacij manj kot v predhodnem letu, kar je posledica manjšega števila pridobljenih organov in poveča-nega števila vsaditev umetpoveča-nega srca, česar pa ZZZS ne priznava kot transplantacijo. Stroški tega posega so večji od cene tran-splantacije, ZZZS pa plača ta poseg kot navadno srčno operacijo.
44
Tabela 11: Transplantacije (realizacija in plan).
Plan Realizacija Indeks
2011 2010 2011 03 : 01 03 : 02
01 02 03 04 05
Transplantacije 283 288 239 84,5 83,0
srce 18 19 14 77,8 73,7
jetra 18 19 18 100,0 94,7
ledvice 47 60 46 97,9 76,7
roženice 68 68 42 61,8 61,8
kostni mozeg 78 85 71 91,0 83,5
kostni mozeg - alogenični 40 27 30 75,0 111,1
pljuča - priprava 3 3 4 133,3 133,3
hondrociti 10 6 13 130,0 216,7
ledvice s trebušno slinavko 1 1 1 100,0 100,0
D. Ostali pacienti
Leta 2011 smo v bolnišnični obravnavi zdravili 703 paciente, ki si zdravljenje plačajo sami oziroma plačilo zagotavljajo druge insti-tucije, kar prikazuje tabela 7. V primerjavi s preteklim letom smo zdravili 98 pacientov več.
E. Ležalna doba
Realizirana povprečna ležalna doba vseh hospitalnih pacientov v UKC Ljubljana je bila leta 2011 5,53 dneva. V primerjavi s pred-hodnim letom se je podaljšala za 0,3 dneva in je ravno za toliko daljša od načrtovane. Daljše ležalne dobe od načrtovanih bele-žimo na Interni, Ginekološki, Dermatovenerološki, Očesni in Or-topedski kliniki ter na Kliniki za infekcijske bolezni. Ležalna doba se je v največji meri (za ves dan) povečala na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja.
Razlog povečanja ležalne dobe na Interni kliniki je vsakoletna viš-ja starost internističnih pacientov in polimorbidnost omenjenih pacientov, zaradi česar so pacienti za obravnavo vse težavnejši.
Na Ginekološki kliniki je razlog daljše ležalne dobe večje število daljše obravnave najbolj prizadetih novorojencev – nedonošenčk-ov – z zelo nizko porodno težo ter multiplimi okvarami ali pomanj-kljivostmi.
Na Očesni kliniki je pričakovana daljša ležalna doba zaradi spreje-manja težjih pacientov iz vse države (poškodbe, tumorji, endoftal-mitisi, perforirani ulkusi roženic itd.), predvsem pa zaradi prehoda starostnih degeneracij makul v ambulantno obravnavo.
Na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana je podaljšanje ležalne dobe zaradi podaljšanja hospitalizacije od-raslih pacientov. Glavni vzrok za podaljšanje je povečano število pacientov z odpornimi bakterijami, ki po eni strani zahtevajo dol-gotrajno hospitalno zdravljenje, po drugi pa jih zaradi rezistence praviloma ne moremo premestiti na druge oddelke (premestimo manjši delež kot pri pacientih z nerezistentnimi bakterijami). Leta 2011 je bilo na Infekcijski kliniki več pacientov z vnetjem sklepov in hrbtenice kot leta 2010; ti pacienti predstavljajo skupino z izra-zito dolgo hospitalizacijo (praviloma več kot 6 tednov).
Na Dermatovenerološki kliniki je razlog pričakovane daljše ležalne dobe v sprejemanju težjih pacientov iz vse države (maligni limfe-demi, pacienti s pfemfigusom in terminalna bolnica s prirojeno bulozno epidermolizo).
45
Tabela 12: Ležalna doba (realizacija in plan).
LEŽALNA DOBA
vse bolnišnične obravnave
Plan Realizacija Indeks
2011 2010 2011 03 : 01 03 : 02
01 02 03 04 05
UKC Ljubljana 5,19 5,19 5,53 106,5 106,5
Interna klinika 6,57 6,57 6,80 103,5 103,5
Kirurška klinika 6,52 6,52 6,46 99,1 99,1
Nevrološka klinika 10,37 10,37 9,62 92,8 92,8
Ginekološka klinika 3,28 3,28 3,42 104,1 104,1
Pediatrična klinika 2,64 2,64 2,49 94,1 94,1
Dermatovenerološka klinika 5,27 5,27 6,18 117,2 117,2
Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja 3,77 3,77 4,75 126,2 126,2
Očesna klinika 3,41 3,41 4,12 120,9 120,9
Ortopedska klinika 5,76 5,76 5,82 101,1 101,1
Klinika za ORL in cervikofacialno kirurgijo 3,83 3,83 3,65 95,2 95,2
Klinika za nuklearno medicino 5,03 5,03 4,36 86,8 86,8
OSTALA HOSPITALNA DEJAVNOST
Plan Realizacija Indeks
2011 2010 2011 03 : 01 03 : 02
01 02 03 04 05
Doječe matere (oskrbni dnevi) 7.000 7.860 7.825 111,8 99,6
Spremljevalci do otrokovega 6.leta (oskrbni dnevi) 17.000 19.104 16.760 98,6 87,7
Spremljevalci (število) 130 137 121 93,1 88,3
Neakutna obravnava - ZZZS 35.221 36.942 32.230 91,5 87,2
F. Druge hospitalizacije
V UKC Ljubljana izvajamo v okviru bolnišnične dejavnosti tudi dru-ge vrste bolnišničnih sprejemov, ki so navedeni v spodnji tabeli.
Tabela 13: Ostale hospitalizacije v primerjavi z letom 2010 in planom za leto 2011 (realizacija in plan).
Zaradi daljše obravnave bolnih novorojencev se je povečalo tudi število oskrbnih dni doječih mater. Načrtovani obseg neakutne obravnave ni bil dosežen v celoti, ker samostojni oddelek za nea-kutno obravnavo v prvih mesecih leta zaradi pomanjkljive kadro-vske zasedbe ni bil polno zaseden.
3.2.2.2 Specialistično ambulantna dejavnost
Program specialistično-ambulantne dejavnosti je predstavljen v spodnji tabeli. Podrobnejša tabela z izračunanimi indeksi je pred-stavljena v prilogi Računovodskega poročila: obrazec 1 – Realiza-cija delovnega programa, II. del.
46
Tabela 14: Specialistično-ambulantne obravnave – obiski (realizacija in plan).
SPECIALISTIČNA AMBULANTNA DEJAVNOST OBISKI
Plan Realizacija Indeks
2011 2010 2011 03 : 01 03 : 02
01 02 03 04 05
Interna klinika 157.196 157.991 161.285 102,6 102,1
Kirurška klinika 261.307 263.491 259.919 99,5 98,6
Nevrološka klinika 26.406 22.457 22.619 85,7 100,7
Ginekološka klinika 40.506 41.681 44.955 111,0 107,9
Pediatrična klinika 51.945 47.252 49.099 94,5 103,9
Dermatovenerološka klinika 54.015 39.997 42.857 79,3 107,2
Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja 32.248 32.470 33.424 103,6 102,9
Očesna klinika 54.476 45.748 46.029 84,5 100,6
Ortopedska klinika 28.454 24.703 24.671 86,7 99,9
Klinika za ORL in cervikofacialno kirurgijo 41.600 39.285 41.788 100,5 106,4
Klinični inštitut za medicino dela, prometa in
športa 2.109 3.134 3.315 157,2 105,8
Klinika za nuklearno medicino 12.780 12.990 13.033 102,0 100,3
Inštitut za medicinsko rehabilitacijo 5.500 5.925 5.933 107,9 100,1
SKUPAJ ZZZS 768.542 737.124 748.927 97,4 101,6
Ostali plačniki 6.000 3.008 1.822 30,4 60,6
SKUPAJ 774.542 740.132 750.749 96,9 101,4
V specialističnih ambulantah UKC Ljubljana je bilo leta 2011 rea-liziranih 750.749 pregledov, kar pomeni 1,4 odstotka obiskov več v primerjavi z realizacijo preteklega leta ter 3,1 odstotka manj od načrtovanega števila. Od tega je bilo za program ZZZS realiziranih 748.927 obiskov, kar pomeni za 1,6 odstotka obiskov več v pri-merjavi z realizacijo preteklega leta ter za 2,6 odstotka manj, kot je bilo planirano z ZZZS. Znižalo se je predvsem število kontrolnih pregledov.
Za ZZZS smo opravili 501.949 prvih pregledov, kar je 4,6 odstotka več od predvidenih. Razmerje med prvimi in ponovnimi pregledi se je izboljšalo pri teh dejavnostih: internistika, pediatrija, gineko-logija, kirurgija, ortopedija, dermatogineko-logija, maksilofacialna kirur-gija, diabetolokirur-gija, pedopsihiatrija in kardiologija.
47
3.2.2.3 Ostale dejavnosti
Leta 2011 je bilo z magnetno resonanco opravljenih 7.166 prei-skav za paciente ZZZS, kar je za 1.499 preiprei-skav več kot leta 2010.
Prav tako smo prekoračili načrtovano število CT-preiskav za 17 odstotkov, to je 2.304 preiskave. Za 118,9 odstotka, to je 792 preiskav, smo prekoračili načrtovano število preiskav PET CT. Zato smo podali predlog za povečanje programa z naslova prestrukturi-ranja dejavnosti z Aneksom št. 4 k pogodbi.
Skupno število dializ se je leta 2011 glede na predhodno leto zni-žalo za 1,8 odstotka, to je 981 dializ, kar pomeni, da je bila reali-zacija za 4,3 odstotka, to je 2.388 dializ, nižja, kot smo načrtovali.
Le pri dializah tipa IV smo za 3 odstotke, to je 129 dializ, presegli načrtovani program.
Realizacija dejavnosti, ki sodijo na primarno reven (splošna am-bulanta, vojni veterani, nenujni reševalni prevozi), ni bila doseže-na v celoti. Prav tako nismo v celoti realizirali doseže-načrtovanega števila točk v programu stomatologija.
48
Tabela 15: Ostale ambulantne dejavnosti za ZZZS (realizacija in plan).
SPECIALISTIČNA AMBULANTNA DEJAVNOST - OSTALO
Plan Realizacija Indeks
2011 2010 2011 03 : 01 03 : 02
01 02 03 04 05
Stomatologija - točke 939.460 908.379 909.036 96,8 100,1
NMR - število 6.000 5.667 7.166 119,4 126,5
CT - število 13.416 13.398 15.720 117,2 117,3
PET CT - število 666 1.342 1.458 218,9 108,6
UZ - točke 1.368.660 1.238.929 1.488.176 108,7 120,1
UZ - število 86.818 80.164 98.920 113,9 123,4
RTG - točke 670.226 653.954 674.992 100,7 103,2
RTG - število 174.400 170.278 177.068 101,5 104,0
DIALIZE - število 55.600 54.193 53.212 95,7 98,2
Dializa I 1.500 1.280 1.262 84,1 98,6
Dializa II 6.500 5.819 5.676 87,3 97,5
Dializa III 40.800 40.299 40.245 98,6 99,9
Dializa IV / dan 4.800 4.916 4.929 102,7 100,3
Dializa V / dan 2.000 1.879 1.100 55,0 58,5
Posebej obračunljivi programi
Operacije sive mrene 2.266 1.619 2.020 89,1 124,8
Prokto, rektoskopije 167
Biopsija horionskih resic 79
Amniocenteza 295
Medikamentozni splav 120
Op karpalnega kanala 310
Osnovna dejavnost
Fizioterapija - točke 306.950 225.501 362.011 117,9 160,5
Ginekologija - količniki 191.220 119.584 123.063 64,4 102,9
Vojni veterani - količniki 65.970 41.314 25.339 38,4 61,3
Lekarna točke 121.089 142.481 122.075 100,8 85,7
Reševalna postaja - nenujni Km 287.439 218.943 284.477 99,0 129,9