C. STROŠKI DELA
5.5 Učinki ukrepov na podlagi enotnih usmeritev UKC Ljubljana
V nadaljevanju predstavljamo učinke ukrepov, ki smo jih v okviru sanacijskega programa zavoda oblikovali leta 2009 in 2010.
Ukrepi so se nanašali predvsem na racionalizacijo dežurne službe, nadurnega dela, dela prek podjemnih pogodb in študentskega dela.
Tako stroški dela dežurne službe (z nadurami za zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva) kot nadurnega dela se od leta 2009 znižujejo, kar je razvidno iz spodnje tabele. Leta 2011 so se omenjeni stroški znižali skupaj za 5 mio. evrov glede na leto 2009: 2,9 mio. evrov za dežurno službo in nadure v okviru zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva ter 2,1 mio.
evrov za nadurno delo (bruto 1). V primerjavi z letom 2010 so se stroški dežurne službe in nadurnega dela znižali za skupaj 1,9 mio. evrov: 1,4 mio. evrov za dežurno službo in nadure v okviru zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva ter 550 tisoč evrov za nadurno delo (bruto 1).
Od leta 2009 dalje zaznavamo trend zniževanja stroškov dela preko polnega delovnega časa skupaj, kar je razvidno tudi iz spodnje slike, ki prikazuje razmerje med stroški dela preko polnega delovnega časa skupaj ter stanjem zaposlenih na zadnji dan v mesecu. Leta 2011 je bilo to razmerje v povprečju 282 evrov na zaposlenega, kar je manj kot leta 2010 (v povprečju 306 evrov na zaposlenega) in 2009 (v povprečju 339 evrov na zaposlenega).
Realizacija: jan. - dec. Indeksi obdobja
Vrsta ur Leto Število ur Znesek Število ur Znesek
Stalna pripravljenost - stanje
2009 363.097 1.038.385
2010 414.997 1.216.840 114,3 117,2
2011 455.575 1.327.194 109,8 109,1
Stalna pripravljenost - delo
2009 74.491 1.804.379
2010 74.404 1.724.008 99,9 95,5
2011 78.332 1.791.242 105,3 103,9
Dežurna služba in nadurno delo za zagotavljanje NZV
2009 706.550 17.137.201
2010 647.781 15.672.396 91,7 91,5
2011 613.463 14.258.974 94,7 91,0
Nadurno delo
2009 748.364 10.622.466
2010 626.376 9.070.797 83,7 85,4
2011 582.278 8.520.559 93,0 93,9
Dop. delo 2009 skupaj 1.892.501 30.602.430
Dop. delo 2010 skupaj 1.763.557 27.684.041 93,2 90,5
Dop. delo 2011 skupaj 1.729.647 25.897.968 98,1 93,5
V skladu z reorganizacijo dežurne službe beležimo porast dela v pripravljenosti, saj so v nekaterih enotah namesto dežurnega mesta uvedli delo v pripravljenosti. Stroški dela v celotni pripravljenosti so leta 2011 v primerjavi z letom 2009 višji za 276 tisoč evrov, v primerjavi z letom 2010 pa so višji za 178 tisoč evrov (bruto 1).
Tabela 27: Obračunane ure in zneski (bruto 1) dela preko polnega delovnega časa od leta 2009 dalje.
77
Tabela 28: Obračunane ure dežurstva in nadur za zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva (NZV).
Graf 6: Znesek dela preko polnega delovnega časa skupaj na zaposlenega po mesecih od leta 2009 dalje.
Znesek na zaposlenega
150,00 200,00 250,00 300,00 350,00 400,00
jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec
Dop. delo 2009 skupaj Dop. delo 2010 skupaj Dop. delo 2011 skupaj
URE BRUTO
Naziv OE
Realizacija Indeks P l a n Realizacija Indeks
01_12_10 01_12_11 02 : 01 01_12_11 01_12_10 01_12_11 03 : 02 03 : 01
01 02 03 01 02 03 04 05
Interna klinika 49.207 47.759 97,1 1.182.000 1.223.945 1.181.043 96,5 99,9
Kirurška klinika 286.492 267.863 93,5 6.619.800 7.338.944 6.584.494 89,7 99,5
Nevrološka klinika 29.256 26.386 90,2 743.400 792.386 721.309 91,0 97,0
Ginekološka klinika 67.756 69.557 102,7 1.738.000 1.829.070 1.799.069 98,4 103,5
Pediatrična klinika 31.339 30.637 97,8 767.900 746.943 730.217 97,8 95,1
Dermatovenerološka klinika 11.561 9.532 82,5 181.500 237.538 164.358 69,2 90,6
Kl. za infekc. bol. in vroč. stanja 29.850 26.597 89,1 660.300 752.800 661.938 87,9 100,2
Očesna klinika 10.794 10.680 98,9 230.200 227.268 220.585 97,1 95,8
Ortopedska klinika 11.942 11.257 94,3 215.500 311.033 211.832 68,1 98,3
Kl. za otorino. in cerviko. kirurgijo 25.509 22.252 87,2 514.100 626.181 513.311 82,0 99,8
Kl. za nuklearno medicino 1 12 1.200,0 17 413 2.434,6
Kl. inšt. za radiologijo 69.314 65.450 94,4 1.234.900 1.324.154 1.256.475 94,9 101,7
Kl. inšt. za kl. kemijo in biokemijo 4.873 4.913 100,8 56.800 71.325 68.640 96,2 120,8
SUPAS 8 16 200,0 118 248 211,4
Tehnično-vzdrževalna služba 19.882 20.555 103,4 144.600 190.675 145.042 76,1 100,3
UKC Ljubljana 647.781 613.463 94,7 14.289.000 15.672.396 14.258.974 91,0 99,8
78
Tabela 29: Obračunane ure nadurnega dela.
Poleg dežurstev in nadurnega dela smo leta 2011 v primerjavi s preteklim letom uspeli znižati stroške dela študentov prek študentskega servisa (za 24,5 odstotka). Stroški pogodbenega dela so v primerjavi s preteklim letom porastli za 24,7 odstotka, kar pomeni, da so za 26,6 odstotka nad planom.
URE BRUTO
Naziv OE
Realizacija Indeks P l a n Realizacija Indeks
01_12_10 01_12_11 02 : 01 01_12_11 01_12_10 01_12_11 03 : 02 03 : 01
01 02 03 01 02 03 04 05
Interna klinika 152.444 143.633 94,2 2.570.500 2.507.642 2.384.611 95,1 92,8
Kirurška klinika 228.008 216.891 95,1 3.799.900 3.411.414 3.322.394 97,4 87,4
Nevrološka klinika 37.649 37.694 100,1 595.000 528.941 538.229 101,8 90,5
Ginekološka klinika 43.392 31.834 73,4 475.800 626.554 453.143 72,3 95,2
Pediatrična klinika 3.616 1.746 48,3 16.900 64.645 19.676 30,4 116,4
Negovalna bolnišnica 4.042 16.800 46.428 276,4
Stomatološka klinika 1.456 243 16,7 6.500 32.210 2.636 8,2 40,6
Dermatovenerološka klinika 1.233 1.807 146,5 31.800 15.822 24.373 154,0 76,6
Kl. za infekc. bol. in vroč. stanja 40.227 39.660 98,6 573.300 512.623 512.314 99,9 89,4
Očesna klinika 8.789 7.384 84,0 104.400 113.829 91.456 80,3 87,6
Ortopedska klinika 8.515 10.916 128,2 183.600 137.328 170.032 123,8 92,6
Kl. za otorino. in cerviko. kirurgijo 3.419 3.871 113,2 54.900 48.517 43.155 88,9 78,6
KIMDPŠ 909 523 57,5 10.900 21.587 8.931 41,4 81,9
Kl. za nuklearno medicino 7.425 6.750 90,9 102.800 101.576 90.626 89,2 88,2
Kl. inšt. za radiologijo 1.752 2.264 129,2 29.300 18.772 24.087 128,3 82,2
Kl. inšt. za kl. kemijo in
biokemijo 4.225 3.887 92,0 66.100 62.051 54.513 87,9 82,5
Inštitut za medicinsko
rehabilitacijo 1.984 1.405 70,8 28.400 32.775 25.546 77,9 90,0
Lekarna 7.109 2.804 39,4 68.200 93.551 36.379 38,9 53,3
Reševalna postaja 18.085 16.708 92,4 213.300 202.618 189.320 93,4 88,8
SUPAS 3.629 2.993 82,5 89.900 41.009 47.534 115,9 52,9
Oskrbovalne službe 39.008 34.691 88,9 313.700 350.418 315.852 90,1 100,7
Sl. bol. prehrane in dietoterapije 9.114 7.313 80,2 70.100 108.393 87.695 80,9 125,1
Tehnično-vzdrževalna služba 4.391 3.217 73,3 38.100 38.523 31.614 82,1 83,0
Sindikati 2 15
UKC Ljubljana 626.376 582.278 93,0 9.460.200 9.070.797 8.520.559 93,9 90,1
79
Tabela 30: Stroški dela po podjemnih pogodbah leta 2011 v primerjavi z realizacijo 2010 ter s planom 2011.
Naziv OE
Plan Realizacija Indeks
2011 2010 2011 03 : 01 03 : 02
01 02 03 04 05
Interna klinika 224.600 223.569 207.151 92,2 92,7
Kirurška klinika 909.700 910.392 1.189.302 130,7 130,6
Nevrološka klinika 49.200 47.655 48.669 98,9 102,1
Ginekološka klinika 714.400 714.525 727.115 101,8 101,8
Pediatrična klinika 254.400 272.682 320.282 125,9 117,5
Negovalna bolnišnica 43.240
Stomatološka klinika 23.000 22.947 26.402 114,8 115,1
Dermatovenerološka klinika 22.782
Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja 14.100 36.525 27.312 193,7 74,8
Očesna klinika 6.100 6.108 300 4,9 4,9
Ortopedska klinika 250.000 237.858 418.550 167,4 176,0
Klinika za ORL in cervikofacialno kirurgijo 4.100 4.096 46.583 1.136,2 1.137,4
Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa 28.300 29.745 42.794 151,2 143,9
Klinika za nuklearno medicino 11.400 11.442 23.633 207,3 206,6
Klinični inštitut za radiologijo 6.200 6.304 1.637 26,4 26,0
Klinični inštitut za klinično kemijo in biokemijo Inštitut za medicinsko rehabilitacijo
Vodenje samostojnih klinik in kliničnih inštitutov Lekarna
Reševalna postaja 2.035
Strateško upravljanje in posl.-admin. storitve 50.600 60.112 75.016 148,3 124,8
UKC Ljubljana 2.546.100 2.583.960 3.222.802 126,6 124,7
80
Tabela 31: Stroški dela študentov prek študentskih servisov leta 2011 v primerjavi z realizacijo 2010 ter s planom 2011.
Naziv OE
Plan Realizacija Indeks
2011 2010 2011 03 : 01 03 : 02
01 02 03 04 05
Interna klinika 326.300 325.476 210.247 64,4 64,6
Kirurška klinika 291.700 267.071 228.939 78,5 85,7
Nevrološka klinika 30.700 36.282 42.072 137,0 116,0
Ginekološka klinika 51.400 49.307 45.641 88,8 92,6
Pediatrična klinika 37.600 104.789 39.288 104,5 37,5
Negovalna bolnišnica 5.367
Stomatološka klinika 2.600 2.592 2.250 86,5 86,8
Dermatovenerološka klinika 7.200 2.174 15.698 218,0 722,1
Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja 40.700 50.010 24.019 59,0 48,0
Očesna klinika 7.000 6.213 237 3,4 3,8
Ortopedska klinika 37.300 19.903 23.622 63,3 118,7
Klinika za ORL in cervikofacialno kirurgijo 700
Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa 2.000 4.647 11.558 577,9 248,7
Klinika za nuklearno medicino 5.500 6.730 2.200 40,0 32,7
Klinični inštitut za radiologijo 31.000 14.118 5.004 16,1 35,4
Klinični inštitut za klinično kemijo in biokemijo 4.900 2.395 2.207 45,0 92,1
Inštitut za medicinsko rehabilitacijo 13.200 14.979 14.906 112,9 99,5
Vodenje samostojnih klinik in kliničnih inštitutov
Lekarna 23.000 22.049 15.609 67,9 70,8
Reševalna postaja 18.100 17.106 7.357 40,6 43,0
Strateško upravljanje in posl.-admin. storitve 45.100 58.174 46.427 102,9 79,8
Oskrbovalne službe 101.900 119.829 105.859 103,9 88,3
Služba bolniške prehrane in dietoterapije 46.400 79.992 64.104 138,2 80,1
Tehnično-vzdrževalna služba 9.500 5.331 601 6,3 11,3
UKC Ljubljana 1.000.000 1.209.167 913.211 91,3 75,5
Področja, na katera zavod ne more vplivati
Na poslovanje UKC Ljubljana vplivajo tudi specifičnosti financiranja zdravstvene obravnave ter demografska gibanja. Tako načrtovano število pacientov po programu ZZZS po letih ni sledilo trendom rasti pacientov ali demografskim dejstvom, ki kažejo na povečevanja števila pacientov (npr. rast incidence kroničnih obolenj, diagnosticiranje novih bolezni). Trend rasti pacientov UKC Ljubljana zadnjih devet let je razviden iz spodnje slike.
Podatki, zbrani iz kategorizacije pacientov, ki je nacionalna metoda za spremljanje obremenjenosti izvajalcev zdravstvene nege, nam pokažejo, da število pacientov v prvi kategoriji oziroma v kategoriji najmanj zahtevnih pacientov v povprečju upada, narašča pa število pacientov v kategorijah večje zahtevnosti obravnave zdravstvene nege (razvidno iz spodnje slike). Slednje bi lahko povezali z večanjem intenzivnosti zdravljenja oziroma s skrajševanjem ležalne dobe. Na rast zahtevnosti obravnave pacientov pri zdravstveni negi pa vpliva tudi naraščanje starosti prebivalstva ter s tem s starostjo povezanih bolezni.
81
Graf 7: Gibanje in trend rasti pacientov v UKC Ljubljana od leta 2003.
92.000 94.000 96.000 98.000 100.000 102.000 104.000 106.000 108.000
2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Graf 8: Deleži povprečnega števila hospitaliziranih pacientov, razporejenih v kategorije zahtevnosti zdravstvene nege (od I do IV), od leta 2003.
** Podatek se nanaša na obdobje januar–junij 2010 (zaradi težav zaradi prehoda na novi informacijski sistem; iz podatkov je izključena Pediatrična klinika).
24,2 23,4 18,9 16,9 16,8 15,8 17,2 17,4 15,7
31,7 32,2 34,6 36,0 35,6 38,5 36,7 37,9 38,2
38,0 38,5 40,0 40,5 41,0 39,2 39,4 37,8 39,7
6,1 6,0 6,6 6,7 6,6 6,6 6,7 6,9 6,4
0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%
2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010**
2011
I. kat. II. kat. III. kat IV. kat
82
Poleg navedenega na poslovanje zavoda vplivajo še:
• na naraščanje pacientov v UKC Ljubljana vplivajo tudi napoti-tve pacientov iz drugih regij in premestinapoti-tve pacientov iz drugih bolnišnic. Premestitve so povezane z zdravljenjem najtežjih pacientov in posledično povezane tudi z visokimi stroški, pri čemer denar ne sledi pacientu;
• v sistem financiranja niso sprejeti naši predlogi za izvajanje programov oziroma širitev programov, ki jih opravljamo, nekatere tudi edini v Sloveniji (npr. standard za obravnavo pa-cientov, okuženih z virusom HIV, kardiološki posegi CRT in ICD, pravičnejše vrednotenje specialistično-ambulantnega dela);
• premalo priznane cene storitev s strani ZZZS (npr. pri transplantacijski dejavnosti, nepriznani stroški uporabe dragih zdravil pri življenjsko ogrožajočih primerih, podcenjeni normativi);
• nepredvidljivost nujnih sprejemov oziroma urgentnih stanj pacientov, ki so v porastu (po Zakonu o zdravstveni dejavnosti se nujne medicinske pomoči ne sme odkloniti); večji delež urgentnih sprejemov vodi tudi v podaljševanje čakalnih dob;
• trendi povečevanja zahtevnejših obravnav, ki so povezani z demografskimi trendi (npr. večje število rakavih pacientov v strukturi pacientov, povečevanje števila nosečnic s spremlja-jočo kronično boleznijo, daljša življenjska doba pacientov in s tem večja poraba zdravil);
• trendi razvoja medicinske stroke, kjer so zahteve po ustrezno tehnološko zahtevnih in dragih instrumentih ali materialih in zdravilih (npr. napredek diagnostike omogoča zgodnje odkrivanje in preživetje pacientov ob podpori dragih zdravil, ki povečujejo stroške zdravljenja);
• obremenjenost zaposlenih – vpliv na tempo dela in na odso-tnosti zaposlenih.