Varnostni list mora biti oblikovan v skladu s 6. točko priloge II Pravilnika o pakiranju, razvrščanju in označevanju nevarnih snovi. Besedila in zaporedja naslovov točk, ki se ne smejo spreminjati, so standardizirana na mednarodni ravni, ogledamo pa si jih lahko na spletni strani http://www.vpsmb.net/vpd/VARN_LIST_26.pdf, medtem ko so na http://www.vpsmb.net/vpd/SPL_VAR_UKR_27.pdf predstavljeni splošni varnostni ukrepi, ki jih moramo upoštevati pri ravnanju z nevarno snovjo na delovnem mestu.
115 K vsaki nevarni snovi oziroma embalaži mora biti obvezno priloženo še navodilo za varno delo, ki ga predpisuje Zakon o varnosti in zdravju pri delu, tako da določa, da mora delodajalec delavce obveščati o varnem delu z izdajanjem pisnih obvestil in navodil.
Študijski primer 10.1:
NOVOSTI NA PODROČJU KEMIJSKE ZAKONODAJE EVROPSKE SKUPNOSTI
Svet ministrov za okolje je 18. decembra 2006 sprejel novo kemijsko zakonodajo REACH, ki jo je 13.
decembra sprejel tudi Evropski parlament. Besedilo Uredbe REACH je bilo 30. decembra 2006 objavljeno v Uradnem listu Evropske unije in je stopilo v veljavo 1. junija 2007. Popravek Uredbe REACH je bil objavljen 29. maja 2007 v Uradnem listu Evropske unije.
Najpomembnejši cilj nove kemijske zakonodaje REACH (registracija, evalvacija, avtorizacija) je izboljšanje varovanja zdravja za človeka in okolje pred tveganji, ki so povezana z uporabo kemikalij.
Sistem REACH vzpostavlja enotni sistem za "nove" in "obstoječe" kemikalije.
Na kratko o sistemu REACH:
1. REACH zajema vse kemikalije (tako nevarne kot tudi nenevarne) razen tistih, ki so eksplicitno izvzete iz obsega.
2. Registracija zahteva od proizvajalcev in uvoznikov kemikalij (količine od 1 tone ali več na leto), da pridobijo zahtevane podatke o kemikaliji. Ti podatki omogočajo varno uporabo kemikalije ter pripravo ukrepov za zmanjševanje tveganja. Zahteva po podatkih je odvisna od količine proizvedene/uvožene kemikalije (skupine: 1 do10 ton, 10 do100 ton, 100 do1000 ton in nad 1000 ton). Registracijo bo potrebno predložiti neposredno na Evropsko kemijsko agencijo, ki bo ustanovljena z uveljavitvijo REACH in bo imela sedež v Helsinkih.
3. Evalvacija je element, ki vključuje evalvacijo registracijskega dosjeja in evalvacijo snovi. Evropska agencija bo preverjala skladnost dosjeja z zahtevami po podatkih, ki izhajajo iz uredbe. Prav tako bo ocenila predloge strategij za testiranja. Evalvacijo snovi (natančnejši vsebinski pregled) s prioritetnega seznama bodo izvedle posamezne države članice, medtem ko bo industrija tista, ki bo pripravila analizo kemijske varnosti. S tem se odgovornost za oceno tveganja snovi prenaša s strani držav članic (obstoječi sistem) na industrijo.
4. Avtorizacija je postopek znotraj REACH, katerega predmet bodo snovi, ki predstavljajo veliko zaskrbljenost (npr. PBT-obstojne, bioakumulativne, toksične snovi) ter zaradi tega potrebujejo poseben nadzor. Avtorizacijo lahko pridobijo tako proizvajalci, uvozniki kot tudi nadaljnji uporabniki, ki morajo pri tem tudi analizirati možnosti, ali so na voljo ustrezne varnejše alternativne snovi ali tehnologije. V primeru da so le-te na voljo ter tehnično in ekonomsko izvedljive, je potrebno pripraviti načrt substitucije, drugače pa je potrebno zagotoviti informacijo glede aktivnosti na področju razvoja in raziskav z namenom pridobitve varnejših alternativ. Pomemben cilj avtorizacije je, da se vse snovi postopno zamenjajo z varnejšimi alternativami.
5. Poudarek v uredbi je na zmanjševanju testiranj na živalih, zaradi česar se med zavezanci za registracijo zahteva delitev (souporaba) podatkov, ki izhajajo iz študij, izvedenih na vretenčarjih.
6. Sistem izboljšuje pretok informacij o nevarnih lastnostih snovi, tveganjih ter ukrepih za zmanjševanje tveganja v dobavni verigi navzdol in navzgor. Tako so v sistem vključeni tudi nadaljnji uporabniki kemikalij (od formulatorjev pripravkov do izdelovalcev izdelkov oziroma končnih uporabnikov) pri pripravi ocene kemijske varnosti ter upoštevanju priporočil za zmanjševanje tveganja.
7. Omejitve in prepovedi dajanja na trg določenih nevarnih snovi predstavljajo "varnostno mrežo", s katero se na ravni Unije upravlja tveganja za snovi, ki jih drugače ni mogoče ustrezno nadzorovati.
Vir: http://www.uk.gov.si/si/delovna_podrocja/reach/ (10.8.2008).
10.10 PREVOZ NEVARNIH SNOVI
V fazi prevoza in skladiščenja nevarnih snovi lahko pride do dogodkov, ki privedejo do uhajanja strupenih plinov, izlivov tekočin ali razsutij nevarnih snovi. Pri tem se lahko kontaminirajo tla, zrak ali celo podtalna voda. Nenehno povečevanje števila nevarnih snovi in transport le-teh v različnih prometnih podsistemih je privedlo do sistematičnega urejanja prevoza nevarnih snovi pod okriljem mednarodnih organizacij. To je bilo potrebno, ker nevarne snovi prevažamo za potrebe industrije iz ene države v drugo, pri tem pa so lahko nekatere države samo tranzitnega pomena.
Republika Slovenija je z Zakonom o prevozu nevarnega blaga (2006) določila zakonske pogoje za prevoz nevarnih snovi na svojem ozemlju. Zakon opredeljuje izvedbene akte, ki jih moramo upoštevati pri prevozu nevarnega blaga:
• v cestnem prometu,
• v železniškem prometu,
• po morju in celinskih vodah in
• v zračnem prometu.
Zakon o prevozu nevarnega blaga (2006) določa, da moramo pri prevozu nevarnega blaga v cestnem prometu upoštevati določila Evropskega sporazuma o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga – ADR.
Tabela 12: Razredi nevarnega blaga po ADR
Vir: Sklep o objavi prilog A in B k Evropskemu sporazumu o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga (ADR), Uradni list RS, št. 9/2003 in 41/2000
Nevarno blago je med prevozom nevarno za:
• ljudi, ki z njim rokujejo,
• osebe in objekte, ki se nahajajo v bližini nevarnih snovi,
• prevozna sredstva, ki jih prevažajo,
• okolje.
Zato je takšne snovi možno skladiščiti, prevažati, natovarjati, raztovarjati in pretovarjati samo po ustreznih postopkih, ki so prilagojeni značilnostim posamezne vrste nevarnega blaga.
RAZREDI NEVARNEGA BLAGA PO EVROPSKEM SPORAZUMU O MEDNARODNEM CESTNEM PREVOZU NEVARNEGA BLAGA (ADR)
Razred 1 Eksplozivne snovi in predmeti
Razred 2 Plini
Razred 3 Vnetljive tekočine
Razred 4.1 Vnetljive trdne snovi, samoreaktivne snovi in desenzibilirani eksplozivi
Razred 4.2 Samovnetljive snovi
Razred 4.3 Snovi, ki pri stiku z vodo tvorijo vnetljive pline
Razred 5.1 Oksidirajoče snovi
Razred 5.2 Organski peroksidi
Razred 6.1 Strupi
Razred 6.2 Kužne snovi
Razred 7 Radioaktivne snovi
Razred 8 Jedke snovi
Razred 9 Drugo nevarno blago in predmeti
117 Pepevnik (2002) je nevarno blago razdelil glede na nivo nevarnosti v štiri skupine:
• nevarno blago, ki ga natovarjamo brez strokovnega nadzora, po predpisih o prevozu nevarnih snovi,
• nevarno blago, ki ga natovarjamo pod strokovnim nadzorom po navodilih strokovnjakov,
• nevarno blago, ki ga natovarjamo pod nadzorom strokovnjakov in ga prevažamo le s spremstvom,
• nevarno blago, ki ga ne smemo prevažati v komercialnih prevozih.
Odgovornost vsakega prevoznika nevarnega blaga je določena z zakonom in v praksi predstavlja veliko odgovornost. Obveznosti oseb, ki so vključene v prevoz nevarnih snovi, so natančno opredeljene v Zakonu o prevozu nevarnega blaga.
10.10.1 Označevanje vozil za prevoz nevarnega blaga
Cestno in tirno vozilo za prevoz nevarne snovi moramo označiti s tablo oranžne barve (velika nalepka), ki je obrobljena z robom črne barve in hkrati v sredini prepolovljena s črno črto.
Oznaka na oranžni tabli vsebuje številčno oznako nevarnosti snovi po mednarodnih sporazumih o prevozih blaga v cestnem in železniškem prometu (“pravilnika“ ADR in RID) in identifikacijsko številko snovi iz registra Združenih narodov.
Slika 66: Glavna tabla za označitev vozila