UVOD V POGLAVJE 7
Sodobni sistem varstva pri delu upošteva spoznanja medicine dela, ki se je razvila po 2.
svetovni vojni. Medicina dela lahko pomembno vpliva na zagotovitev varnega in zdravega delovnega okolja. Zdravstvene škodljivosti, ki so povezane z naravo in vsebino posameznega delovnega mesta, lahko zmanjšamo ali celo v celoti odpravimo, če delovni proces organiziramo ob upoštevanju spoznanj medicine. Zato tudi Zakon o varnosti in zdravju pri delu določa, da moramo v sistem varstva pri delu vključiti medicino dela, ki jo v prvi vrsti predstavlja pooblaščeni zdravnik.
Medicina dela brez sodelovanja posameznikov in podjetij ne more dati pozitivnih rezultatov.
Podjetja morajo organizirati tehnološke procese tako, da upoštevajo vidik zdravstvenega varstva delavcev. Posamezniki morajo uporabljati vsa potrebna varovalna sredstva in upoštevati navodila za varno delo. Le tako skrbijo za boljše lastno zdravstveno stanje.
7.1 DINAMIČNO RAVNOTEŽJE
Za preprečitev zdravstvenih okvar in poškodb delavcev ter razvoja poklicnih bolezni moramo uskladiti zahteve delovnega procesa in obremenitve delavcev v delovnih procesih. Pri tem upoštevamo razmerje med delavcem in delovnim mestom, imenovano dinamično ravnotežje, ki določa, da morajo biti zahteve delovnega mesta usklajene s sposobnostmi delavca. Zato moramo pri namestitvi delavca na delovno mesto upoštevati:
• telesne in duševne sposobnosti delavca in
• telesne, duševne in ekološke zahteve ter značilnosti delovnega mesta.
V tem poglavju boste spoznali:
Vlogo in pomen zdravstvenega varstva delavcev.
Razvoj medicine dela.
Definicijo, pomen in uporabo dinamičnega ravnotežja med delavcem in delovnim mestom.
Selekcioniranje delavcev pri razporejanju na določeno delovno mesto in vlogo psihologa pri tem.
Sistem neposrednega zdravstvenega varstva in pomen preventivnih zdravstvenih pregledov.
Ob koncu poglavja boste razumeli:
Pomen zdravstvenega varstva za zagotavljanje varnega in
zdravega dela,
potrebo po selekciji delavcev na delovna mesta glede na njihove
psihofizične sposobnosti,
sistem neposrednega zdravstvenega varstva delavcev in pomen preventivnih zdravstvenih pregledov.
Pri razporejanju delavcev na posamezno delovno mesto moramo izvajati selekcijo delavcev z upoštevanjem njihovih sposobnosti in zahtev delovnega mesta. Pri tem izbiramo tiste delavce, katerih sposobnosti ustrezajo zahtevam delovnega mesta, saj bodo delo na njem lažje opravljali. Nič neobičajnega ni, da v procesu selekcije sodelujejo tudi psihologi, ki so zadolženi za psihološko selekcijo delavcev. Glavna naloga psihologa v podjetju pa je, da svetuje, kako povečati delovno učinkovitost in zmanjšati število delovnih nesreč.
Slika 59: Dinamično ravnotežje Vir: Modic, 1987
Kadar zahtev delovnega mesta ne moremo uskladiti s sposobnostmi delavcev, moramo poseči na področje tehnologije. Spremeniti moramo tehnološke postopke dela in vzpodbujati uporabo primernejših delovnih strojev in naprav. Rešitev so lahko tudi organizacijski ukrepi.
Delovno ravnovesje lahko dosežemo tudi z izboljšanjem delavčevih sposobnosti za delo, kar dosežemo s treningom, ki omogoča izboljšanje sposobnosti tudi za 25 % do 30 %. Trening ne predstavlja rešitve za polno delovno dobo delavcev, saj moramo upoštevati tudi staranje delavcev, kar zmanjšuje njihove delovne zmožnosti. Delavci morajo imeti še rezervo za maksimalno delovno obremenjenost, ki se pojavlja v določenih delovnih trenutkih. Rezerva
Razmislite:
Izbor pravih ljudi za delo je še posebej pomemben pri delovnih opravilih v letalskem, železniškem in cestnem prometu, saj tu posameznik ali peščica ljudi nosi odgovornost za življenja množic. Prav tako je izbor pravih ljudi pomemben tudi pri delih, kjer je potrebno ravnati z nevarnimi snovmi. Ali menite, da mora tudi pri izbiri delavcev za ta delovna mesta sodelovati psiholog? Odgovor utemeljite.
83 delovnih sposobnosti predstavlja tudi ukrep za zmanjševanje psihičnih obremenitev. V praksi velja, da je delo še varno, če je delavec v povprečju nadobremenjen za približno 30 % svojih maksimalnih delovnih obveznosti. V skladu z doktrino sodobne ergonomije dela bi morali na vsakem delovnem mestu ustvariti pogoje, ki bodo omogočali čim večjo kakovost in količino dela ob čim manjši psihofizični obremenjenosti delavca
7.2 NEPOSREDNO ZDRAVSTVENO VARSTVO DELAVCEV
Če je splošno preventivno zdravstveno varstvo na visoki ravni, pridejo na delo zdravi ljudje, ki dosegajo boljše delovne rezultate. Ukrepi zajemajo obdobje nosečnosti, poroda, zdravstvenega varstva dojenčkov in šolarjev ter zdravstveno varstvo ljudi pri delu.
Zakonodajalec je v Zakonu o varnosti in zdravju pri delu predvidel, da morajo delodajalci v okviru izjave o varnosti navesti ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter določiti tista delovna mesta, kjer obstaja večja nevarnost za poškodbe in zdravstvene okvare delavcev. Delavcem morajo zagotavljati periodične preventivne zdravstvene preglede zaradi varovanja življenja, zdravja in delovne zmožnosti, preprečevanja nezgod in poškodb pri delu, poklicnih bolezni, bolezni v zvezi z delom in preprečevanja invalidnosti. Z njimi aktivno spremljajo zdravstveno stanje delavcev in njihovo zmožnost za opravljanje določenega dela v delovnem okolju. Ti pregledi so (Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev, 2002, 9586):
• predhodni,
• usmerjeni obdobni,
• drugi usmerjeni.
Na osnovi rezultatov zdravstvenega pregleda lahko s sodelovanjem medicine dela in drugih strokovnih služb ustrezno varno organiziramo delovni proces. Na podlagi strokovne ocene pooblaščenega zdravnika ima delodajalec tudi pravico določiti posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delavci za opravljanje določenega dela v delovnem procesu.
(Prijatelj, 1995).
S predhodnim preventivnim zdravstvenim pregledom ugotavljamo izpolnjevanje zdravstvenih zahtev za opravljanje določenega dela pri delodajalcu. Delavec ga mora opraviti, med drugim, pred prvo zaposlitvijo.
POVZETEK POGLAVJA 7
Strokovnjaki medicine dela lahko predvidijo primerne ukrepe zdravstvenega varstva delavcev le, če poznajo delovni proces. Zato morajo sodelovati s tistimi službami v podjetju (kadrovska služba, proizvodnja, organizacija dela), ki jim lahko zagotovijo ustrezne podatke. Delodajalci
Razmislite:
Poleg predhodnih preventivnih pregledov zaradi zdravstvenega varstva delavcev izvajamo tudi obdobne preventivne preglede. Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev uvaja obdobne usmerjene in druge usmerjene preglede. Premislite o pomenu zdravstvenega varstva delavca v obdobju njegove delovne dobe in pojasnite razliko med obema vrstama preventivnih pregledov.
morajo delavce pravočasno seznaniti z vsemi škodljivostmi, ki so prisotne na delovnem mestu, in jih opremiti z vsemi varnostnimi navodili in opremo za osebno varnost pri delu.
Za zagotovitev ustreznega zdravstvenega varstva delavcev upoštevamo načela dinamičnega ravnotežja, s pomočjo katerega bi v čim večji možni meri uskladili zahteve delovnega mesta in psihofizične sposobnosti delavca. Kot del zdravstvenega varstva delavcev je zakonodajalec predvidel različne vrste zdravstvenih pregledov, ki so obveza tako za delavca kot tudi za delodajalca. Z njimi lahko delodajalec nadzoruje spremembe v zdravstvenem stanju delavca, ki so lahko povezane z delovnimi razmerami.
Vprašanja za razmislek in preverjanje znanja
Opredelite pomen organiziranega zdravstvenega varstva delavcev.
V sodobnem gospodarstvu moramo poskrbeti za varno in zdravo delo na eni strani ter za čim uspešnejše poslovanje podjetja na drugi strani. To je možno le z ustrezno selekcioniranimi delavci. Poznate metodo, ki jo uporabljamo v ta namen? Predstavite jo.
V kakšni obliki izvajamo neposredno zdravstveno varstvo delavcev?
Predstavite preventivne zdravstvene preglede delavcev.
85