V sistem socialne varnosti želimo zajeti vse posameznike za vse socialne primere, kadar so take pomoči potrebni. Minimalni standard socialne varnosti določa 102. mednarodna konvencija, ki podaja načela, po katerih naj bi države prispevale za zdravstveno varstvo, nadomestilo za čas bolezni, porodniški stalež, nadomestilo za čas brezposelnosti in še za nekatere druge socialne primere. Nivo socialne varnosti je po Kalčiču (1995) odvisen od ekonomskega stanja države in temelji na nekaterih načelih. Na spletni strani http://www.vpsmb.net/vpd/NACELA_SOC_VARNOSTI_SLOVENIJA_11.pdf je možno spoznati načela na katerih temelji sistem socialne varnosti v Sloveniji.
6.2 SOCIALNA ZAVAROVANJA V REPUBLIKI SLOVENIJI
Zagotavljajo materialno varnost zaposlenih delavcev in njihovih družinskih članov, tako da zavarujejo nekatere socialne rizike. Glede na vrsto zavarovanih rizikov poznamo:
• zdravstveno zavarovanje,
• pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter
• zavarovanje za primer brezposelnosti.
6.2.1 Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje
Opredeljeno je z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (2006). Po njem je zdravstveno varstvo sistem družbenih, skupinskih in individualnih aktivnosti, ukrepov in storitev za krepitev zdravja, preprečevanje bolezni, zgodnje odkrivanje, pravočasno zdravljenje, nego in rehabilitacijo obolelih in poškodovanih. Zakon določa, da je za zdravje ljudi, poleg njihove lastne odgovornosti, odgovorna tudi država, ki mora zagotoviti pogoje, da bodo ljudje lahko skrbeli za svoje zdravje, v določenem obsegu pa tudi delodajalci.
77 V Republiki Sloveniji ločimo:
• obvezno zdravstveno zavarovanje (Zavod za zdravstveno zavarovanje),
• posebne primere obveznega zdravstvenega zavarovanja (dijaki, študentje, delavci na javnih delih, gorski reševalci, športniki, udeleženci reševalnih akcij ...),
• prostovoljno zdravstveno zavarovanje za dodatne storitve in višji obseg pravic (nosilci so zavarovalnice).
V sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja so, razen nekaj izjem, vključeni praktično vsi, ki imajo bivališče na področju Republike Slovenije. Do zavarovanja so upravičeni tudi družinski člani zavarovancev, če izpolnjujejo zakonske pogoje (starostna omejitev za otroke je 15, 18 ali 26 let, če se redno šolajo). Sredstva za obvezno zavarovanje zagotavljamo s prispevki, ki jih zavarovanci, delodajalci in drugi z zakonom določeni zavezanci (na primer ZPIZ) plačujemo Zavodu za zdravstveno zavarovanje. Za poškodbo pri delu in poklicno bolezen mora prispevek zagotoviti izključno delodajalec, prispevek za poškodbo izven dela in bolezen pa delodajalec in delavec, vsak polovico.
Obvezno zdravstveno zavarovanje zajema zavarovanje naslednjih zavarovalnih rizikov:
• bolezen in poklicna bolezen,
• poškodba in poškodba pri delu,
• porod,
• smrt.
Kadar nastopi zavarovani rizik, lahko zavarovana oseba ali upravičenec uveljavlja iz obveznega zdravstvenega zavarovanja nekatere pravice (na primer plačilo zdravstvenih storitev, nadomestilo plače med začasno zadržanostjo z dela, pogrebnino, posmrtnino).
6.2.2 Pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Urejeno je z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (2006) in obsega:
• obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi medgeneracijske solidarnosti,
• obvezna in prostovoljna dodatna pokojninska in invalidska zavarovanja,
• pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi osebnih pokojninskih varčevalnih računov.
Obvezno pokojninsko zavarovanje temelji na odgovornosti države in delodajalcev za delovanje sistema ter na osebni odgovornosti zavarovancev. Vanj se v posebnih primerih lahko vključijo osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev za obvezno zavarovanje. Z obveznim pokojninskim zavarovanjem se zavarovancem na podlagi dela, prispevkov ter po načelih vzajemnosti in solidarnosti, zagotavljajo pravice za zavarovane primere:
• starosti,
• invalidnosti (kot vzroke zanjo zakon navaja poškodbo pri delu in izven njega, bolezen in poklicno bolezen),
Razmislite:
V pravnem pomenu ločimo med poškodbo in poškodbo pri delu ter med boleznijo in poklicno boleznijo. Pojasnite vzroke za takšno opredelitev.
• potrebe po stalni pomoči in postrežbi,
• telesne okvare,
• smrti.
Kadar nastopi zavarovani rizik, lahko zavarovana oseba ali upravičenec uveljavlja iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja določene pravice. V prvi vrsti različne vrste pokojnin, lahko pa tudi nekatere druge pravice.
(http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2006109&stevilka=4646, 10. 12. 2008)
Obvezno in prostovoljno dodatno zavarovanje je zbiranje sredstev delodajalcev, zato da bi se iz zbranih sredstev zagotavljale pravice do poklicne pokojnine oziroma druge pravice, ki bi jih poleg pravic iz obveznega zavarovanja uživali zavarovanci, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela, in zavarovanci, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni moč poklicno opravljati. V to obliko zavarovanja se lahko vključijo tudi delodajalci, ki delavcu plačujejo premijo prostovoljnega dodatnega zavarovanja z namenom, da pridobijo davčno olajšavo. Kadar so zavarovanci še dodatno zavarovani, pridobijo dodatne pravice tudi iz dodatnega zavarovanja.
6.2.3 Zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti
Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (2006) ureja dve področji, pri čemer je eno področje širše in usmerjeno v zaposlovanje kot posebno družbeno dejavnost, drugo področje pa je klasično socialno zavarovanje za primer brezposelnosti.
Zaposlovanje obsega posredovanje zaposlitve, ukrepe za pospeševanje zaposlovanja, ukrepe za odpiranje novih ter ohranjanje že obstoječih delovnih mest ter ukrepe in dejavnosti, ki zagotavljajo pogoje za produktivno in svobodno izbrano zaposlitev, poklicni in strokovni razvoj ter izrabo delovnih sposobnosti posameznika.
Pravico do denarnega nadomestila lahko pridobijo zavarovanci v primeru brezposelnosti, ki ni posledica njihove volje ali krivde, če izpolnjujejo pogoj predhodnega zavarovanja in še nekatere druge pogoje po Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti.
Financiranje zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti zagotavljajo delavci in delodajalci s svojimi prispevki tako, da vsak plača polovico prispevkov. Stopnje prispevkov določa Državni zbor Republike Slovenije.
6.3 SOCIALNO VARSTVO V REPUBLIKI SLOVENIJI
Organizirano je kot množica programov in aktivnosti države za reševanje socialne problematike državljanov ter je usmerjeno v dejavnosti, ki so namenjene za reševanje socialnih stisk in težav tako posameznikov kot skupin prebivalcev (na primer družinski prejemki, s katerimi država varuje socialne primere, ki se nanašajo na rojstvo otrok in
Razmislite:
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju zavaruje tudi rizika za nastanek invalidnosti in telesne okvare. Poskusite ugotoviti razliko med invalidnostjo in telesno okvaro.
79 materinstvo). S temi ukrepi država zagotavlja določen nivo socialne varnosti za tiste, ki si te varnosti ne morejo zagotoviti sami. Pogosto so te aktivnosti usmerjene v to, da posameznike usposobimo, da si bodo lahko socialno varnost zagotavljali sami. Socialno varstvo načeloma ni element strukture varstva pri delu.
POVZETEK POGLAVJA 6
Tudi v Sloveniji smo zgradili sistem, s katerim želimo posameznikom zagotoviti ustrezen socialnoekonomski položaj v primeru pojava določenih socialnih stanj (bolezen, poškodba, smrt, brezposelnost). Sistem tvorijo različne vrste zavarovanj, s katerimi pomagamo posamezniku ohraniti primerno socialno stanje tudi v primeru trajne ali začasne izgube
Študijski primer 6.2:
PROSTOVOLJNA SOCIALNA ZAVAROVANJA
Veljavna zakonodaja v Republiki Sloveniji določa, da lahko poleg obveznih vrst socialnih zavarovanj uporabljamo prostovoljna socialna zavarovanja. Nosilci prostovoljnih zavarovanj so predvsem zavarovalniške družbe, ki so pridobile licenco države za izvajanje tovrstnnih aktivnosti. Žal so te možnosti med širšo populacijo državljanov še vedno premalo poznane.
PROBLEM:
Izvedite raziskavo o ponudnikih prostovoljnih socialnih zavarovanj v Republiki Sloveniji.
Analizirajte ponudbo na tržišču ter predstavite pogoje za vključitev v tovrstno zavarovanje.
Predstavite posamezne ponudnike in njihovo ponudbo. Ugotovite bistvene značilnosti posameznega ponudnika in jih primerjajte. Pojasnite pomen pokojninskih načrtov.
Študijski primer 6.1:
SOCIALNA VARNOST V REPUBLIKI SLOVENIJI
Področje socialne varnosti je eno od zelo občutljivih področij, saj neposredno posega v življenje in delo ljudi. Ureja ga cela vrsta različnih pravnih aktov, ki jih pogosto spreminjamo in dopolnjujemo.
PROBLEM:
Izvedite raziskavo o pravnih virih, ki opredeljujejo socialno varnost z vidika dela in sociale.
Pripravite seznam najpomembnejših pravnih virov s tega področja. Posebno pozornost posvetite virom, ki opredeljujejo življenje in delo mladih. Analizo izvedite le s pomočjo internetnih/medmrežnih virov.
delovnih sposobnosti. V ta namen smo uvedli sistem zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, v katerega se moramo državljani obvezno vključiti, deluje pa, med drugim, tudi na načelu nacionalne solidarnosti. Zagotavlja minimalni nivo socialne varnosti, ki si ga lahko izboljšamo z vključitvijo v različne oblike prostovoljnih zavarovanj.
Vprašanja za razmislek in preverjanje znanja
Ocenite pomen socialnih zavarovanj in socialne varnosti nasploh.
Opišite posamezne vrste socialnih primerov.
Razčlenite pojma socialni rizik in zavarovani primer.
Pojasnite pomen socialne varnosti v sodobni družbi
Opišite sistem socialnih zavarovanj v Republiki Sloveniji ter ugotovite bistvene značilnosti posamezne vrste zavarovanja.
81
7 ZDRAVSTVENO VARSTVO DELAVCEV
UVOD V POGLAVJE 7
Sodobni sistem varstva pri delu upošteva spoznanja medicine dela, ki se je razvila po 2.
svetovni vojni. Medicina dela lahko pomembno vpliva na zagotovitev varnega in zdravega delovnega okolja. Zdravstvene škodljivosti, ki so povezane z naravo in vsebino posameznega delovnega mesta, lahko zmanjšamo ali celo v celoti odpravimo, če delovni proces organiziramo ob upoštevanju spoznanj medicine. Zato tudi Zakon o varnosti in zdravju pri delu določa, da moramo v sistem varstva pri delu vključiti medicino dela, ki jo v prvi vrsti predstavlja pooblaščeni zdravnik.
Medicina dela brez sodelovanja posameznikov in podjetij ne more dati pozitivnih rezultatov.
Podjetja morajo organizirati tehnološke procese tako, da upoštevajo vidik zdravstvenega varstva delavcev. Posamezniki morajo uporabljati vsa potrebna varovalna sredstva in upoštevati navodila za varno delo. Le tako skrbijo za boljše lastno zdravstveno stanje.
7.1 DINAMIČNO RAVNOTEŽJE
Za preprečitev zdravstvenih okvar in poškodb delavcev ter razvoja poklicnih bolezni moramo uskladiti zahteve delovnega procesa in obremenitve delavcev v delovnih procesih. Pri tem upoštevamo razmerje med delavcem in delovnim mestom, imenovano dinamično ravnotežje, ki določa, da morajo biti zahteve delovnega mesta usklajene s sposobnostmi delavca. Zato moramo pri namestitvi delavca na delovno mesto upoštevati:
• telesne in duševne sposobnosti delavca in
• telesne, duševne in ekološke zahteve ter značilnosti delovnega mesta.
V tem poglavju boste spoznali:
Vlogo in pomen zdravstvenega varstva delavcev.
Razvoj medicine dela.
Definicijo, pomen in uporabo dinamičnega ravnotežja med delavcem in delovnim mestom.
Selekcioniranje delavcev pri razporejanju na določeno delovno mesto in vlogo psihologa pri tem.
Sistem neposrednega zdravstvenega varstva in pomen preventivnih zdravstvenih pregledov.
Ob koncu poglavja boste razumeli:
Pomen zdravstvenega varstva za zagotavljanje varnega in
zdravega dela,
potrebo po selekciji delavcev na delovna mesta glede na njihove
psihofizične sposobnosti,
sistem neposrednega zdravstvenega varstva delavcev in pomen preventivnih zdravstvenih pregledov.
Pri razporejanju delavcev na posamezno delovno mesto moramo izvajati selekcijo delavcev z upoštevanjem njihovih sposobnosti in zahtev delovnega mesta. Pri tem izbiramo tiste delavce, katerih sposobnosti ustrezajo zahtevam delovnega mesta, saj bodo delo na njem lažje opravljali. Nič neobičajnega ni, da v procesu selekcije sodelujejo tudi psihologi, ki so zadolženi za psihološko selekcijo delavcev. Glavna naloga psihologa v podjetju pa je, da svetuje, kako povečati delovno učinkovitost in zmanjšati število delovnih nesreč.
Slika 59: Dinamično ravnotežje