Izvajalec in asistent si razkužita roke in si nadeneta kirurške maske. Izvajalec si ponovno razkuži roke in nadene sterilne kirurške rokavice. Odpre set venska valvula (asistent).
Izvajalec vzame iz seta sterilen instrument in tampone. Asistent jih polije z raztopino za čiščenje vbodnega mesta. Izvajalec s sterilnim instrumentom in navlaženimi tamponi očisti vbodno mesto (od sredine navzven s krožnimi posegi, 3 tampone zapored; vsakokratni
75 75
OSKRBA PODKOŽNE VENSKE VALVULE PRI PACIENTIH S STOMO – POSTOPKI IN ZAPLETI
kontaktni čas je 30 sekund, da se razkužilo posuši); na področju intraklavikularne regije in področje stegna očistimo polje vsaj 10 x 10 cm. Izvajalec vzame iz seta preklano sterilno kompreso, ki jo namesti na predel, kjer je vstavljena valvula. Asistent odpre sterilno 20-mililitrsko brizgalko in jo poda izvajalcu, ki jo vzame iz ovojnine, in nato aspirira ponujeno sterilno fiziološko raztopino, ki mu jo ponudi asistent. Asistent sterilno odpre atravmatsko varno iglo in jo poda izvajalcu. Izvajalec si na napolnjeno brizgalko nadene (infuzijski) podaljšek varne atravmatske igle, iz nje iztisne zrak ter zapre stišček. Izvajalec nežno otipa silikonski septum pod kožo in ga hkrati fiksira s tremi prsti. Izvajalec pravokotno na podlago nežno zbode v sredini silikonskega septuma. Izvajalec z 20-mililitrsko napolnjeno brizgalko (fiziološke raztopine) minimalno aspirira kri v infuzijski podaljšek varne atravmatske igle (v primeru aspiriranja krvi v brizgalko je potrebno ponovno prebrizgavanje valvule z 20 mL fiziološke raztopine). Izvajalec uporablja »pritisk in pavza« tehniko. Ko izvajalec vbrizga zadnji mililiter fiziološke raztopine, sočasno zapre stišček na katetrskem podaljšku varne igle. Prebrizgavanju s fiziološko raztopino lahko sledi heparinizacija – izvaja jo lahko ena oseba v primeru, da je varna atravmatska igla že vstavljena (izvajalec vzame 10-mililitrsko brizgalko in pripravi heparinsko mešanico – 100–500 IE heparina in do 5 mL fiziološke raztopine oz. 100 IE na 1 mL fiziološke raztopine); ko vbrizga zadnji mL heparinske mešanice, sočasno zapre stišček na infuzijskem podaljšku varne atravmatske igle.
Odstranjevanje atravmatske igle: vensko valvulo in okvir igelnega nastavka fiksiramo s prstoma. S palcem druge roke izvlečemo iglo iz okvirja igelnega nastavka do klika; tedaj je igla shranjena v zavarovan predel, kar onemogoča poškodbo kože. Na vbodno mesto namestimo sterilen, vodoodporen obliž, ki naj ostane 24 ur na mestu vboda. Uredimo pacienta in ga namestimo v predpisan položaj. Izvedbo posega in vsa opažanja dokumentiramo v pacientovo knjižico (pogovori venska valvula). Uredimo pacientovo okolico, pripomočke in si razkužimo roke (Onkološki inštitut Ljubljana, 2014; Univerzitetni klinični center Ljubljana, 2015).
DISKUSIJA
Pri uporabi in oskrbi venske valvule ima pomembno vlogo zdravstvena nega. Izrednega pomena je medsebojno sodelovanje strokovnjakov v bolnišnici in na domu ter redno izobraževanje in dopolnjevanje znanja, kar pripomore k boljši obravnavi pacienta ter nadaljnjemu raziskovanju (Tomc Šalamun, 2009). Za večino kroničnih pacientov, kamor uvrščamo tudi paciente s stomo, ki so vezani na venozno aplikacijo prek venske valvule, jim le-to omogoča daljše preživetje in izboljša kakovost življenja (Bavčar & Škrabl, 2009). Dobro poznavanje delovanja venske valvule in preventivni ukrepi pri rokovanju in vzdrževanju venske valvule zmanjšajo možnost zapletov (Uštar & Ivelja, 2017). Prav tako je potrebno slediti novim raziskavam, kajti Goossens in sodelavci (2013) ter Del Molin in sodelavci (2014) so na podlagi raziskav ugotovili, da ni dokazov o različni učinkovitosti med heparinskim prebrizgavanjem in fiziološko raztopino pri zmanjševanju okluzij katetrov. V raziskavah, ki jih navajata Melani (2016) in Del Molin s sodelavci (2014) je bilo ugotovljeno, da ni prišlo do okluzije katetra, če so pri prebrizgavanju katetrov uporabljali 20-mililitrsko brizgalko in ne 10-mililitrsko (čeprav je bilo prebrizgavanje dvakrat) in se je s tem vzdrževal pozitiven tlak.
S STOMO – POSTOPKI IN ZAPLETI
Glede na opisane raziskave bo potrebno tudi v Sloveniji pripraviti smernice brez uporabe heparina.
ZAKLJUČEK
Aplikacija intravenozne ali dolgotrajne terapije prek venske valvule je omogočena tudi pacientom izven bolnišničnega okolja. Za zagotavljanje standardne oskrbe pacientov z vensko valvulo pa je potrebno, da medicinske sestre svoje znanje širijo in omogočajo pacientom varno in kakovostno obravnavo v domačem okolju.
Za vse strokovne nasvete in dobro medsebojno sodelovanje se iskreno zahvaljujem Lauri Petrica, diplomirani medicinski sestri z Onkološkega inštituta Ljubljana.
LITERATURA
Bavčar, K., Škrabl, N., 2009. Kakovost življenja pacientov s stomo. Obzornik zdravstvene nege, 43(4), pp. 243–251.
Dal Molin, A., Allara, E., Montani, D., Milani, S., Frassati, C., Cossu, S., et al. 2014. Flushing the central venous catheter: is heparin necessary? The Journal of Vascular Access, 15(4), pp. 241–248.
Lužnik Bufon, T., ed., 2009. Strokovne podlage in smernice za obvladovanje in preprečevanje okužb, ki so povezane z zdravstvom oziroma zdravstveno oskrbo. 2. dop. Izd. Ljubljana:
Delovna skupina pri Ministrstvu za zdravje, pp. 80–87. Available at : http://www.mz.gov.si/
fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/mz_dokumenti/delovna_podrocja/zdravstveno_varstvo/
zdravstveno_varstvo_v_posebnih/NAKOBO_junij_2010/MZ_Smernice_2009_ORIG_
SKUPNO_010610.pdf [19. 2. 2019].
Goossens, G.A., Jerome, M., Janssens, C., Peetermans, W.E., Fieuws, S., Moons, P., et al., 2013. Comparing normal saline versus diluted heparin to lock non-valved totally implantable venous access devices in cancer patients: a randomised, non-ineriority, open trial. Annals of Oncology, 24(7), pp. 1892–1899.
Milani, A., 2016. The maintenance of totally implanted venous access devices: When the difference is made by the nursing practice. European journal of Oncology Nursing, 21, pp.
272–273.
Narducci, F., Jean-Laurent, M., Boulanger, L., El Bédoui, S., Mallet, Y., Houpeau, J.L., et al., 2011. Totally implantable venous access port systems and risk factors for complications:
a one-year prospective study in a cancer centre. European Society of Surgical Oncology, 37(10), pp. 913–918.
Onkološki inštitut Ljubljana, 2014. Standardni posegi v zvezi z v celoti implantiranim centralnovenskim katetrom s podkožnim prekatom (CVK PP) - venska valvula. Interno gradivo. Ljubljana: Onkološki inštitut Ljubljana, pp. 1–12.
Oražem, V., 2007, Zdravstvena nega hematološkega bolnika: diplomsko delo. Ljubljana:
Univerza v Ljubljani, Visoka šola za zdravstvo, oddelek za zdravstveno nego, p. 50.
77 77
OSKRBA PODKOŽNE VENSKE VALVULE PRI PACIENTIH S STOMO – POSTOPKI IN ZAPLETI
Petrica, L., Umičević, S., 2017. Venska valvula. In: Kobal Straus, K., ed. Vizija in realnost zdravstvene nege in oskrbe v socialnovarstvenih zavodih : zbornik predavanj, Otočec, 29.
in 30. maj 2017. Ljubljana : Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Strokovna sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v socialnih zavodih, pp. 1–3.
Pompe, F., 1999. Centralni venski katetri s podkožnim prekatom: tehnične značilnosti, indikacije, kirurška tehnika in zapleti. In: Pompe, F., ed. Seminar in učna delavnica o centralnih venskih katetrih s podkožnim prekatom, Ljubljana, 28. maj 1999. Ljubljana:
Onkološki inštitut, pp. 7–20.
Pompe, F., 2007. Osnove implantacij in uporabe centralnovenskih katetrov s podkožnim prekatom. In: Skela Savič, B., Lokajner, G., eds. Standardni postopki medicinskih sester v zvezi z venskim podkožnim prekatom-venska valvula. Ljubljana: Onkološki inštitut, pp.
3–6.
Rotovnik Kozjek, N., Koroušić Seljak, B., 2014. Adult cancer patients on home parenteral nutrition in Slovenia, data analysis by the Clinical Nutrition Unit of the Institute of
Oncology in Ljubljana, in the period 2008–2012. Zdravstveni vestnik, 83(3), pp. 232–239.
Špoljarič, N., Kolarič, A., Visočnik, D., 2017. Preventiva okužb, povezanih z žilnimi katetri. In:
Doberšek, D., et al. eds. Žilni pristopi: zbornik predavanj z recenzijo, 50. strokovni seminar, Rogaška Slatina, 19. in 20. maj 2016. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v anesteziologiji, intenzivni terapiji in transfuziologiji; 2017: pp. 1–5.
Tomc Šalamun, D., 2009. Ali smo ljudi s stomo usposobili za kakovostno življenje? Obzornik zdravstvene nege, 43(4), pp. 261–267.
Univerzitetni klinični center Ljubljana, 2015. Osrednji venski kateter – OKV: interni standard, pp. 59–63.
Uštar, T., Ivelja, C., 2017. Uporaba in rokovanje s podkožnimi venskim prekatom. In:
Doberšek, D., et al. eds. Žilni pristopi: zbornik predavanj z recenzijo, 50. strokovni seminar, Rogaška Slatina, 19. in 20. maj 2016. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v anesteziologiji, intenzivni terapiji in transfuziologiji; 2017: pp. 96–100.
Young, S.J., Young, L.J., Vogel, J., Sutkowski, R., Venkataperumal, S., 2016. Accessing totally implantable venous access system on the day of placement does not significantly increase the risk of infection. The Journal of Vascular Access, 17(3), pp. 261–264.
Zaghal, A., Khalife, M., Mukherji, D., El Majzoub, N., Shamseddine, A., Hoballah, J., et al., 2012. Update on totally implantable venous access devices. Surgical Oncology, 21(3), pp.
207–215.
Izzivi medicinskih sester na področju zdravstvene