Pedagoško delo je zelo razvejano, saj poleg dela z otroki vključuje sodelovanje s starši, sodelavci, z vodstvom, lokalno skupnostjo in zunanjimi institucijami, zato strokovni delavci potrebujejo širok spekter znanja, ki si ga lahko pridobijo s programi za izpopolnjevanje izobrazbe, programi profesionalnega usposabljanja ali z drugimi oblikami nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja (Devjak in Berčnik, 2018). Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, na Uradu za razvoj in kakovost izobraževanja, v Sektorju za razvoj kadrov v šolstvu vodijo vse postopke za zagotavljanje programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, pripravljajo razpise za izvajalce programov na podlagi Pravilnika o izboru in sofinanciranju programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 2017). Izbrani programi so objavljeni na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, v aplikaciji Katalog programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju (Katis). Zaposleni v vzgoji in izobraževanju (vzgojitelji in učitelji) na splošno sami izbirajo programe usposabljanja in se (v soglasju z vodstvom zavoda) tudi sami prijavijo na izbrano izobraževanje. Program jim poleg izbrane vsebine izobraževanja omogoča vse informacije v zvezi z evidenco lastnih izobraževanj. Programe razpisuje in potrjuje Ministrstvo za znanost, izobraževanje in šport. Pravilnik o nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju (2004, 2017), ki v 3. členu govori o nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, vrste programov deli na: programe za izpopolnjevanje izobrazbe, programe profesionalnega usposabljanja, druge programe, programe računalniškega opismenjevanja, tematske konference, objavljene programe, izobraževanje v študijskih skupinah, mentorskih mrežah ali drugih mrežah povezovanja strokovnih delavcev javnih vrtcev oziroma šol idr. Predstavili bomo le tri vrste programov (programe za izpopolnjevanje izobrazbe, programe profesionalnega usposabljanja in druge programe).
Programi za izpopolnjevanje izobrazbe so programi, ki nadgrajujejo, poglabljajo in razširjajo znanja iz programov za pridobitev izobrazbe ter so z zakonom ali s podzakonskimi predpisi določeni kot eden od izobrazbenih pogojev za opravljanje strokovnega oziroma drugega dela
v vzgoji in izobraževanju (Devjak in Polak, 2007; Pravilnik o nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, 2004, 2017, 3. člen).
Programi profesionalnega usposabljanja so programi, ki strokovnim delavcem omogočajo kontinuiran profesionalni razvoj v vzgoji in izobraževanju ter jim nudijo usposabljanje za izboljšanje njihovega dela in doseganje ciljev novih učnih načrtov. Strokovni delavci imajo možnost posodabljanja specifičnega, strokovnega in profesionalnega znanja, seznanjanja z učinkovitimi vzgojno-izobraževalnimi praksami, izmenjave izkušenj in uspešnih pristopov za profesionalno obvladovanje vzgojno-izobraževalnega procesa ter povečanje njegove učinkovitosti (Devjak in Polak, 2007; Pravilnik o nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, 2004, 2017, 3. člen).
Drugi programi so programi, ki niso uvrščeni v nabor objavljenih programov, a so njihovi cilji skladni s cilji, 2. člena Pravilnika o nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju (2004, 2017). V teh programih se izvajajo izobraževanja v študijskih skupinah ali mentorskih mrežah, mreženje oziroma povezovanje strokovnih delavcev različnih vrtcev ali šol ali tematske konference. Te organizirajo Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Andragoški center Republike Slovenije, Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, Center šolskih in obšolskih dejavnosti, Šola za ravnatelje, Državni izpitni center in Šola za ravnatelje (Devjak in Polak, 2007; Pravilnik o nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, 2004, 2017, 3. člen).
Pravilnik o nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, 2004, 2017, 11. člen) opredeljuje Programe profesionalnega usposabljanja, ki jih deli na naslednje sklope programov za profesionalno usposabljanje: programe, navedene v prilogah k pravilnikom, ki določajo izobrazbene pogoje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju (v nadaljevanju: predpisani programi), posodobitvene programe, programi za razvoj vzgojno-izobraževalne prakse in programe za profesionalni razvoj.
V katalogu nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, ki so ga izdali na Zavodu za šolstvo Republike Slovenije za šolsko leto 2016/17, so programi nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju razdeljeni na: posodobitvene programe, tematske konference, dodatno ponudbo, posvete in konference ter svetovalne
storitve (Zavodov katalog nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja za šolsko leto 2016/17).
Opaziti je, da Pravilnik o nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju (2004, 2017) oblike programov ločuje; v 3. členu govori o programih nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, v 11. členu pa o programih profesionalnega usposabljanja. Opazimo še lahko, da se imenovani programi razlikujejo tako med členi zakona kot razpisanimi programi Zavoda za Šolstvo Republike Slovenije.
Strokovni delavci na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport v katalogu nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja (Katis), praviloma obliko in vsebino nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja izbirajo sami glede na potrebe svojega profesionalnega razvoja (Pravilnik o nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, 2004, 2017).
5.8 Oblike profesionalnega razvoja v povezavi z nadaljnjim izobraževanjem in usposabljanjem
Oblike profesionalnega razvoja nudijo strokovnim delavcem poleg pridobivanja oziroma nadgrajevanja izobrazbe tudi možnost pridobivanja novih znanj, obnavljanja in razširjanja znanja ali pa seznanitev z novostmi stroke (Devjak in Berčnik, 2018). A. Ašenberger (2009) meni, da nadaljnje izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev z različnimi oblikami nudi pridobitve novih znanj, vključevanje novih metod dela, razvijanje samozavesti in kompetenc … Vzgojitelji mentorji, ki v pedagoški proces uvajajo začetnika, poskušajo svojo lastno prakso in znanje posredovati mlajšim sodelavcem ter se ob tem učiti tudi od njih. Meni tudi, da vse oblike izobraževanj in usposabljanj nudijo strokovnim delavcem možnost učenja, razvijanje sodelovalne kulture, ozaveščanja in spoštovanja lastnih vrednot, kar prinaša posamezniku zadovoljstvo ob delu.
K. Kwakman (2003, v Zavašnik Arčnik, 2015) je prepoznala štiri oblike učno-profesionalnih dejavnosti strokovnih delavcev, ki lahko vplivajo na njihov profesionalni razvoj:
branje strokovne in znanstvene literature, katerega namen je pridobivanje novega znanja in informacij;
namensko preizkušanje oziroma eksperimentiranje (npr. uporaba novih oblik in metod, sestavljanje testov);
refleksija kot predpogoj za prepoznavanje napak in posledično spreminjanje dela (npr.
povratna informacija od učencev, sodelavcev, coaching, hospitacije);
sodelovanje med sodelavci, pomaga izboljšati samozaupanje in spodbuja refleksijo, zmanjšuje stres (npr. pomoč idejami, nasveti, delitev učnega gradiva ali učnih priprav, skupno načrtovanje, tandemi).
M. Zavašnik Arčnik (2015) meni, da strokovni delavci za svoje učenje in strokovni razvoj zelo malo izkoristijo obliko opazovanja kot del učne situacije, skupno pripravo učnih ur s kolegi, mnenje ali povratne informacije učencev o izvedenem pouku ter branje strokovne in znanstvene literature. Najpogostejše oblike pa so izmenjava nasvetov in zamisli z drugimi strokovnimi delavci ter samoreflektiranje poučevanja.
V katalogu programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju za šolsko leto 2016/17 in Pravilniku o nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju (2004, 2017) so objavljene različne oblike nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja (seminarji, seminarji z delavnicami, konference in posveti, študijska srečanja, strokovni aktivi, tematske konference, mentorstvo), predstavili pa bomo le štiri oblike (seminarji, študijska srečanja, tematske konference in strokovni aktivi), ki so pogoste izbrane oblike izobraževanj in usposabljanj v vrtcih.
Seminarji so krajše ali daljše oblike usposabljanja; namenjeni so nadgrajevanju že usvojenih znanj, pridobivanju novih znanj in ponujajo možnost za strokovno in osebnostno rast posameznika ali celotnega kolektiva. Predstavljajo najpogostejšo obliko izobraževanja v sistemu nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja ter povezujejo strokovne delavce različnih področij, ravni ali pa se navezujejo na posamezne predmete in so vsebinsko ciljno naravnani (Zavodov katalog nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja za šolsko leto 2016/17, 2016, Pravilnik o nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, 2004, 2017, 3. člen).
Študijska srečanja so že ustaljena oblika, namenjena srečanjem učiteljev in vzgojiteljev. So krajše oblike nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev in
predstavljajo obliko aktivnega izobraževanja, sodelovanja in srečanja strokovnih delavcev zaposlenih v vrtcih ali šoli. Namenjena so strokovnim razpravam, razvoju in srečanjem učiteljev ter vzgojiteljev in omogočajo seznanjanje s strokovnimi novostmi, izmenjavi izkušenj in seznanjanja z aktualnimi spremembami, ki so pomembne za delo samega vrtca ali šole. Poudarek je na medsebojnem povezovanju teorije s prakso in obratno (novi koncepti dela in didaktični pristopi, strokovni poudarki na učenje učenja, inkluzijo) (Muršak, 2012;
Zavodov katalog nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja za šolsko leto 2016/17, 2016).
Tematske konference so namenjene celotnemu kolektivu ali vzgojiteljskemu/učiteljskemu zboru ali le delu kolektiva (Devjak in Polak, 2007) in izhajajo iz potreb samega vzgojno-izobraževalnega zavoda, torej vrtca ali šole. Vsebino tematske konference sooblikujejo skupaj z vodstvom zavoda glede na vizijo, potrebe in interese zavoda. Pri tem poleg vnašanja novih vsebin v kolektiv podpirajo aktivno vključenost strokovnih delavcev v proces izboljševanja pedagoške prakse znotraj zavoda in neposredne izkušnje iz prakse. So predvidoma 8-urne oblika izobraževanja, lahko pa tudi 16 ali 24-urne, ki ponuja tudi dodatno, 4-urno srečanje, ki je namenjeno podpori pri uvajanju sprememb in izboljševanju prakse, kjer z udeleženci kritično reflektirajo uvedene spremembe in skupaj iščejo možnosti za njihovo nadgradnjo. Njena izvedba poteka v več ločenih delih, tako da imajo posamezniki možnost preizkusiti novo pridobljena znanja v praksi in nato izkušnje deliti ter evalvirati z udeleženci izobraževanja (Devjak in Polak, 2007; Zavodov katalog nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja za šolsko leto 2016/17, 2016).
Strokovni aktivi so oblike nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, kjer strokovni delavci obravnavajo problematiko, ki se nanaša na izvajanje strokovnega področja, dajejo predloge za izboljšanje kvalitete dela, obravnavajo predloge in pripombe staršev ali sodelavcev, pripravljajo ali predlagajo izobraževalne vsebine, sodelujejo pri vnašanju novosti pri delu (Muršak, 2012; Zakon o financiranju vzgoje in izobraževana, 1996, 2016).