Vrtca Ledina
V petem raziskovalnem vprašanju (RV 5) nas je zanimalo, katera oblika profesionalnega izpopolnjevanja in usposabljanja po mnenju strokovnih delavcev Vrtca Ledina najbolj vpliva na njihovo nadaljnje kakovostno delo. V ta namen smo postavili hipotezo H 5: Na nadaljnje kakovostno delo strokovnih delavcev Vrtca Ledina bolj pomembno vplivajo strokovna interna srečanja kot udeležba na zunanjih seminarjih nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja. Vprašanje je bilo polodprtega tipa. V anketnem vprašalniku smo oblikovali petstopenjsko lestvico, na kateri so anketiranci označili, kako pomembno posamezna oblika vpliva na njihovo kakovostno delo, zapisali pa so lahko tudi svoja razmišljanja. Rezultate smo prikazali v tabeli 11.
Tabela 11: Vpliv oblike profesionalnega izpopolnjevanja in usposabljanja na kakovostno
Legenda: N - numerus, M - povprečje, Me - mediana, SD - standardni odklon
Rezultati (tabela 11) nam pokažejo, da je po mnenju anketiranih vzgojiteljev predšolskih otrok Vrtca Ledina oblika, ki naj pomembneje vpliva na njihovo nadaljnje kakovostno delo, študij strokovne literature (M = 4,64), sledijo seminarji z delavnicami (M = 4,57), aktivi s strokovno vsebino (M = 4,54), seminarji (M = 4,50) in strokovna interna srečanja (M = 4,25).
Oblika, ki po mnenju anketiranih vzgojiteljev predšolskih otrok najmanj vpliva na kakovost njihovega dela, pa je izobraževanje za pridobitev višnje stopnje izobrazbe (M = 3,43). Po mnenju anketiranih pomočnikov vzgojitelja Vrtca Ledina najbolj vplivajo na kakovost njihovega dela seminarji z delavnicami (M = 4,76), sledijo seminarji (M = 4,62), aktivi s strokovno vsebino (M = 4,52), študij strokovne literature (M = 4,38) in strokovna interna srečanja (M = 4,31). Oblika, ki po mnenju anketiranih pomočnikov vzgojitelja Vrtca Ledina najmanj pomembno vpliva na kakovost njihovega dela, pa je mentorstvo (M = 3,52).
Rezultati mnenj glede pomembnosti posameznih oblik izobraževanj, ki po mnenju anketiranih vzgojiteljev predšolskih otrok in pomočnikov vzgojitelja Vrtca Ledina vplivajo na njihovo nadaljnje kakovostno delo, so prikazani v grafikonu 5.
Grafikon 5: Vpliv oblike profesionalnega izobraževanja in usposabljanja na kakovostno delo strokovnih delavcev Vrtca Ledina
Rezultati raziskave so pokazali, da so anketirani vzgojitelji predšolskih otrok (M = 4,64), študij strokovne literature ocenili kot najpomembnejšo obliko, ki kakovostno vpliva na njihovo delo, anketirani pomočniki vzgojitelja (M = 4,38) pa so tej obliki namenili nekoliko nižji vpliv in jo uvrstili na četrto mesto. Po mnenju anketiranih pomočnikov vzgojitelja Vrtca Ledina pa najbolj vplivajo na kakovost njihovega dela seminarji z delavnicami (M = 4,76), medtem ko so anketirani vzgojitelji predšolskih otrok (M = 4,57) tej obliki namenili malo nižji vpliv na kakovost njihovega dela, kar obliko uvršča na drugo mesto. Pri obliki aktivi s strokovno vsebino pa so rezultati ankete bolj poenoteni. Tako anketirani vzgojitelji predšolskih otrok (M = 4,54) kot anketirani pomočniki vzgojitelja (M = 4,52) so obliki aktivi s strokovno vsebino pripisali enak vpliv. Podatki naše raziskave kažejo, da obliki seminarji anketirani pomočniki vzgojitelja (M = 4,62) predpisujejo večji vpliv in se oblika glede pomembnosti vpliva uvrsti na drugo mesto, medtem ko so anketirani vzgojitelji predšolskih otrok (M = 4,50) seminarje ocenili kot obliko, ki ima manjši vpliv na njihovo delo, in rezultat obliko uvrsti na četrto mesto. Najbolj nepomemben vpliv na njihovo delo pa ima po mnenju anketiranih vzgojiteljev predšolskih otrok (M = 3,43) izobraževanje za pridobitev višje stopnje izobrazbe, za anketirane pomočnike vzgojitelja (M = 3,52) pa mentorstvo.
0 1 2 3 4 5
12. Študij strokovne literature 4. Seminarji 5. Seminarji z delavnicam 1. Strokovna interna srečanja 2. Aktivi s strokovno vsebino 14. Svetovanje ravnatelja 9. Posveti in konference 7. Projekti 8. Strokovne ekskurzije 6. Študijske skupine 10. Mentorstvo študentom 3. Hospitacije 11. Okrogla miza 13. Izobraževanje za pridobitev višje stopnje izobrazbe
M -povprečje
Vzgojitelji Pomočniki vzgojitelja
Po mnenju anketiranih vzgojiteljev predšolskih otrok (M = 4,64) in anketiranih pomočnikov vzgojitelja Vrtca Ledina (M = 4,38) na njihovo delo pomembno vpliva študij strokovne literature, ki kot del samoizobraževanja predstavlja pomemben del profesionalnega razvoja.
Študij strokovne literature jim (zaradi težav pri delu, osebnega interesa za določeno vsebino ali želje po seznanjanju z novostmi stroke) omogoča hitro dostopnost do pridobivanja novih znanj. M. Ivanuš Grmek (2015) meni, da samostojno raziskovanje teme ali področja oziroma študij strokovne literature od strokovnega delavca zahteva lastno aktivnost, spodbuja lastno učenje, kjer lahko uporabnost vsebin uporabijo v svoji praksi. Strokovni delavec s svojim osebnim interesom in aktivnostjo usmerja ter spreminja svoje znanje in delo ter lastni profesionalni razvoj.
Ker smo želeli podatke preveriti tudi v odstotkih, smo opravili še frekvenčno analizo.
Rezultati naše raziskave8 nam pokažejo, da je obliko seminarji z delavnicami izbralo kot zelo pomembno malo manj kot štiri petine anketiranih pomočnikov vzgojitelja (75,9 %) in tri petine anketiranih vzgojiteljev predšolskih otrok Vrtca Ledina (60,7 %), kar pomeni, da se po mnenju anketiranih strokovnih delavcev Vrtca Ledina (68,4 %) oblika seminarji z delavnicami glede pomembnosti vpliva na kakovost njihovega dela, uvrsti na prvo mesto.
Podatki raziskave kažejo, da je pri anketiranih vzgojiteljih predšolskih otrok frekvenca odgovorov za 15 % nižja kot pri anketiranih pomočnikih vzgojitelja. Sledi oblika seminarji, ki jo je izbralo tri petine vseh anketiranih strokovnih delavcev (61,4 %), med njimi pa zopet več anketiranih pomočnikov vzgojitelja (69,0 %) kot anketiranih vzgojiteljev predšolskih otrok (53,6 %). Več kot polovica vseh anketiranih strokovnih delavcev (59,6 %) je izbrala aktive s strokovno vsebino (60,7 % anketiranih vzgojiteljev predšolskih otrok, 58,5 % anketiranih pomočnikov vzgojitelja) ter študij strokovne literature (56,1 %), ker je obliko izbralo več anketiranih vzgojiteljev predšolskih otrok (67,9 %) kot anketiranih pomočnikov vzgojitelja (44,8 %). Po mnenju anketiranih vzgojiteljev predšolskih otrok (14,8 %) in anketiranih pomočnikov vzgojitelja (13,8 %) so okroglo mizo anketirani strokovni delavci (14 %) izbrali kot manj pomembno. Ravno tako anketirani strokovni delavci Vrtca Ledina (17,5 %) ne predpisujejo pomembnosti mentorstvu študentom z vplivom na njihovo delo, kar menijo tako anketirani vzgojitelji predšolskih otrok (14,3 %) kot anketirani pomočniki vzgojitelja (20,7 %).
8 Več v prilogi 11.2, tabela 27.
O razlogih, zakaj anketirani strokovni delavci menijo, da mentorstvo najmanj vliva na kakovost njihovega dela, bi težko sodili, saj gre pri ocenjevanju pomembnosti vpliva oblik na njihovo delo za osebne poglede, izkušnje ter dojemanje posameznika. M. Juriševič (2000, v Vršnik Perše idr., 2012) meni, da mentorstvo dijakom, študentom ali pripravnikom lahko vpliva na profesionalni razvoj strokovnih delavcev, saj mentor ob mentorirancu lahko razmišlja o svojih dejanjih, razvija svoj raziskovalni pristop ter na podlagi svojih izkušenj poglablja in razširja svoje znanje. Tako lahko mentor in dijak oziroma študent ali pripravnik vplivata drug na drugega, strokovno rasteta, se medsebojno bogatita in hkrati učita drug od drugega.
Rezultati kažejo, da sta dve petini anketiranih strokovnih delavcev Vrtca Ledina (42,1 %, 39,3 % anketiranih vzgojiteljev predšolskih otrok in 44,8 % anketiranih pomočnikov vzgojitelja) obliko strokovna interna srečanja navedli kot obliko izobraževanja na programih nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, ki ima pomembnejši vpliv na njihovo kakovostno delo. Za obliko seminarji pa se je odločilo tri petine anketiranih strokovnih delavcev Vrtca Ledina (61,4 %, 53,6 % anketiranih vzgojiteljev predšolskih otrok in 69 % anketiranih pomočnikov vzgojitelja), zato hipotezo H 5 zavrnemo.