Na podlagi sporazuma, ki je bil podpisan 19. oktobra leta 1999 v Ljubljani, s katerim sta se državi Bosna in Hercegovina in Slovenija strinjali o medsebojnem sodelovanju na področju kulture, izobraževanja in znanosti, je dogovorjeno, da bosta državi medsebojno sodelovali pri vseh vprašanjih, ki se tičejo osnovnega, srednjega in visokega šolstva. Posledično bodo zaradi tega vzpostavljeni stiki med izobraževalnimi zavodi ter univerzami in visokošolskimi zavodi.
Na podlagi tega sporazuma obe državi soglašata, da pri vpisovanju v srednješolske in druge vzgojno-izobraževalne institucije veljajo isti pogoji za državljane obeh držav, torej ne glede na
to, ali so državljani Bosne in Hercegovine na slovenskem ozemlju in ali so slovenski državljani na bosanskem ozemlju. Na drugi strani pri tem ni bilo veliko govora o predšolskem izobraževanju, zaradi česar so tudi nastale razlike med predšolskimi vzgojno-izobraževalnimi institucijami v obeh državah (Protokol med Vlado Republike Slovenije in Svetom ministrov Bosne in Hercegovine o sodelovanju na področju izobraževanja, 2013).
Med državama je veliko razlik, imata različno kulturo, standarde, principe in količino finančnih sredstev. Posledično so prisotne tudi razlike v življenju ljudi obeh držav. Informacije, ki jih lahko pridobimo na Statističnem uradu Republike Slovenije (Kozmelj, 2020) za šolsko leto 2017/18, kažejo, da je 4,8 % javnih izdatkov namenjenih za stroške formalnega izobraževanja, od tega 0,82 % za predšolsko izobraževanje. Razlike se kažejo tudi v vključenosti otrok v predšolske ustanove. V letu 2017 je bilo število slovenskih prebivalcev 2.066.000. V povezavi s to številko sta pomembna še dva podatka, in sicer da je bilo v tem letu 81,7 % otrok aktivno vključenih v vrtce, medtem ko je bilo v Bosni in Hercegovini v letu 2017 3.507.000 državljanov, od katerih je bil le majhen odstotek, in sicer 14,26 %, otrok vključen v predšolske ustanove. Oba podatka ne izpolnjujeta evropskega povprečja (95 %), saj sta znatno nižja.
Strategija EU2020 priporoča vključenost najmanj 95 % otrok med 4. in 6. letom starosti v predšolsko izobraževanje (Službeni glasnik BIH, 2018).
V šolskem letu 2019/2020 je bila Slovenija zelo blizu cilju EU2020, kar pomeni, da je skoraj dosegla vključenih 95 % otrok v predšolsko izobraževanje. V šolskem letu 2019/20 je vrtec obiskovalo 94,1 % otrok, starih 4 in 5 let, 6 odstotnih točk več kot pred 10 leti. Tudi vključenost najmlajših (tj. otrok, starih 1 in 2 leti) v vrtce se povečuje, saj je glede na statistiko v šolskem letu 2019/20 vrtce obiskovalo 67,5 % otrok te starosti, kar pomeni dvakrat več kot v letu 2009/10 (Kozmelj, 2020).
Statistika Bosne in Hercegovine v šolskem letu 2019/20 prav tako kaže boljše rezultate kot v preteklih letih. V BiH je v šolskem letu 2019/20 21,56 % otrok obiskovalo skupaj 390 vrtcev, kar je 7,3 % več kot prejšnje šolsko leto. Od celotnega števila otrok je 65,7 % vključenih v javne vzgojno-izobraževalne institucije, medtem ko je v zasebne vključenih 34,3 % otrok. Na vpis v vrtec še vedno čaka 4.316 otrok, kar je v primerjavi s preteklim letom za 39,9 % več.
Največjo skupino sestavljajo otroci, stari 2–3 leta (55,8 %).
Naslednja razlika med bosanskimi in slovenskimi vrtci je v starostnih skupinah kot tudi v dopolnjeni starosti otroka za vpis v vrtec. Po zakonu o vzgojno-izobraževalnih institucijah v
Bosni in Hercegovini starši lahko otroka vpišejo v vrtec, ko dopolni 6 mesecev. Pri tem torej obstajata prva starostna skupina otrok, od 6 mesecev do 3. leta. in druga starostna skupina. od 3. do 6. leta (Demografija in socialne statistike, 2018).
Razlike v financiranju, normativih, starostnih skupinah otrok, stopnji izobrazbe vzgojiteljev in druge razlike lahko vplivajo tudi na ureditev stimulativnega okolja za gibanje. Za stimulativno okolje za gibanje v prostorih vrtca in njegovem dvorišču so potrebna finančna sredstva.
Finančna sredstva, kot tudi pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca, med drugim opredeljujejo materialne pogoje za izvajanje gibalnih aktivnosti v vrtcu (Zajec idr., 2010).
Tako kot v Sloveniji je tudi v Bosni in Hercegovini ustanovitelj vrtca dolžan finančna sredstva, ki so potrebna za izvajanje vzgoje in izobraževanja, uskladiti s pravilnikom o normativih in standardih za vzgojo in izobraževanje. Vrtce v Bosni in Hercegovini poleg ustanovitelja dodatno financirajo še starši otrok, odvisno od socialnega statusa, ali s pomočjo različnih donacij (Okvirni zakon o predšolski vzgoji in izobraževanju v Bosni in Hercegovini, 2007).
Problem diplomskega dela bo ugotoviti, kakšne so razlike v izbranih kazalnikih materialnih pogojev med državama, ki po našem mnenju izhajajo iz nekaterih kulturnih, finančnih, okoljskih, nacionalnih, izobraževalnih in drugih razlik, na podlagi pomena ustreznih materialnih pogojev za celostni razvoj otroka.
3 CILJ
V skladu s predmetom in problemom raziskave smo si zastavili naslednja cilja:
1. analizirati razlike v nekaterih kazalnikih materialnih pogojev za gibanje otrok med slovenskimi in bosanskimi vrtci;
2. analizirati razlike v mnenjih med slovenskimi in bosanskimi vzgojitelji o izbranih kazalnikih materialnih pogojev za izvajanje gibalnih dejavnosti v vrtcu.
4 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA
Skladno s ciljema smo oblikovali naslednja raziskovalna vprašanja:
1. Kakšne so razlike v normativih za izvajanje gibalnih dejavnosti med slovenskimi in bosanskimi vrtci?
2. V čem se razlikujejo mnenja med slovenskimi in bosanskimi vzgojitelji o pogostosti izvajanja gibalnih aktivnosti otrok v vrtcu?
3. Kakšne so razlike med mnenji slovenskih in bosanskih vzgojiteljic o uporabi zunanjih površin za gibanje otrok, ki niso sestavni del vrtca?
4. V čem se razlikuje število, vrsta in kvaliteta športnih pripomočkov med slovenskimi in bosanskimi vrtci?
5. Kakšne so razlike v zadovoljstvu z izbiro športnih pripomočkov za gibalne dejavnosti med slovenskimi in bosanskimi vzgojitelji v njihovem vrtcu?
6. Kakšne so razlike v zadovoljstvu s številom športnih pripomočkov za gibalne dejavnosti med slovenskimi in bosanskimi vzgojitelji v njihovem vrtcu?
7. V čem se razlikujejo mnenja slovenskih in bosanskih vzgojiteljev o ureditvi njihovih zunanjih igrišč?
8. Kakšno je mnenje bosanskih in slovenskih vzgojiteljev o vložku vrtcev v izboljšanje materialnih pogojev za gibanje otrok?
9. V čem se mnenja o pogostosti vzdrževanja igral in otroških igrišč razlikujejo med bosanskimi in slovenskimi vzgojitelji?