Na raziskovalno vprašanje o številu in vrsti športnih pripomočkov, ki jih ponujajo slovenski in bosanski vrtci, smo dobili odgovore na podlagi izvedene anonimne ankete, v katero je bilo vključenih 15 naključno izbranih slovenskih (Ljubljana) in 15 naključno izbranih bosanskih (Bijeljina) vrtcev.
V anonimni anketi so vzgojiteljice označile »DA« ali »NE«, v skladu s tem, ali njihov vrtec ponuja spodaj napisan športni pripomoček.
Tabela 2. Opremljenost slovenskih in bosanskih vrtcev s športnimi pripomočki in igrali.
ŠPORTNI PRIPOMOČKI
Skiroji 10/66,67 % 5/33,33 % 4/26,67 % 11/73,33 % Kotalke in rolerji 7/46,67 % 8/53,33 % 3/20,00 % 8/80,00 % Letvenik (ribstol) 11/73,33 % 4/26,67 % 12/80,00 % 3/20,00 % Mini gol za nogomet ali
hokej
13/86,67 % 2/13,33 % 12/80,00 % 3/20,00 %
Lestev z ravnimi letvicami 8/53,33 % 7/46,67 % 7/46,67 % 8/53,33 % Palice za hokej 7/46,67 % 8/53,33 % 0/00,00 % 15/100 % Premični koš 14/93,33 % 1/6,67 % 13/86,67 % 2/13,33 % Loparji za badminton 11/73,33 % 4/26,67 % 9/60,00 % 6/40,00 % Oprema za tek na smučeh 5/33,33 % 10/66,67 % 0/00,00 % 15/100 % Sani 15/100 % 0/00,00 % 15/100% 0/00,00 %
% – če je odstotek odgovorov »DA« več kot 50 %
% – če je odstotek odgovorov »NE« več kot 50 %
Iz tabele 2 so razvidni podatki o opremljenosti vrtcev z določenimi športnimi pripomočki in igrali. V vseh slovenskih anketiranih vrtcih (100 %) so prisotni peskovnik, tobogan, gugalnice, kolebnice, žoge različnih velikosti, blazine in sani. Nekoliko manj pogosto, in sicer v 14 (93,33
%) vrtcih, so prisotni hodulje in premični koš. V 13 (86,67 %) anketiranih vrtcih so prisotni plezalna stena, stožci, obroči različnih velikosti in mini gol za nogomet ali hokej. 12 (80 %) ljubljanskih vrtcev trdi, da imajo na voljo poganjalec, 11 (73,33 %) od 15 anketiranih vrtcev ponuja plezalno strukturo (piramido). Odstotek odgovorov »DA«, večji od 50 %, je prisoten tudi pri 10 (66,67 %) anketiranih vrtcih, ki imajo na voljo klopi in skiroje, prav tako pri 53,33
% anketiranih, ki trdijo, da jim vrtec ponuja igralni stolp s hišico in lestev z ravnimi letvicami.
Odstotek odgovorov »NE« slovenskih vrtcih je večji od 50 % pri opremljenosti vrtcev s kotalkami in rolerji, palicami za hokej in z opremo za tek na smučeh.
Pri anketiranih bosanskih vrtcih smo zasledili več odstotkov z odgovori, ki označujejo pomanjkanje določenih športnih pripomočkov in igral kot pri slovenskih vrtcih. V vseh bosanskih vrtcih (100 %) so prisotne gugalnice, kolebnice, žoge različnih velikosti, blazine in sani. Premični koš in peskovnik sta prisotna v 13 (86,67 %) anketiranih vrtcih, v nekaj manj, in sicer 12 (80 %), bosanskih vrtcih so na voljo mini gol za nogomet ali hokej, letvenik (ribstol), stožci in obroči različnih velikosti. Podatki iz 9 (60 %) anketiranih vrtcev kažejo na dobro opremljenost s tobogani, klopmi, gredmi in loparji za badminton. Ostali športni pripomočki, kot so plezalna struktura (piramida), plezalna stena, hodulje, poganjalec, igralni stolp s hišico, skiroji, kotalke in rolerji, lestev z ravnimi letvicami, palice za hokej in oprema za tek na smučeh, so v bosanskih anketiranih vrtcih označeni kot manjkajoči športni pripomočki in igrala, saj je v tabeli odstotek odgovorov »NE« pri njih večji od 50 %.
7 RAZPRAVA
V diplomskem delu smo želeli ugotoviti razlike v nekaterih kazalnikih materialnih pogojev za gibanje otrok med slovenskimi in bosanskimi vrtci ter analizirati razlike v mnenjih med slovenskimi in bosanskimi vzgojitelji o izbranih kazalnikih materialnih pogojev za izvajanje gibalnih dejavnosti v vrtcu.
Raziskava je bila razdeljena na tri dele, in sicer na analizo bosanskih in slovenskih aktov, zakonov in normativov, na anketni vprašalnik o mnenjih vzgojiteljev ter na popis izbranih športnih igral in pripomočkov.
Analiza ni pokazala bistvenih razlik med bosanskimi in slovenskimi akti, normativi in zakoni.
Pri pregledu dokumentacije, ki je značilna za vsako državo posebej, smo opazili podobnost v vsebinskem delu in različnost predvsem v številkah v povezavi s prostorskim vidikom. Lahko omenimo še, da je bosanski pravilnik o normativih prostora, opreme in didaktičnih sredstev bolj na široko napisan kot slovenski. Bosanski pravilnik celo določa, s katerim pohištvom mora biti opremljen vsak prostor v vrtcu. Določa tudi število pohištva in vrsto didaktičnih sredstev glede na starostno skupino in število otrok v skupini. V slovenskem pravilniku lahko zasledimo kratka in jedrnata besedišča v členih, ki predstavljajo minimalne tehnične pogoje za prostor in opremo vrtca.
V drugem delu raziskave smo analizirali mnenja 100 vzgojiteljic, polovice iz bosanskih in polovice iz slovenskih vrtcev, o ustreznosti materialnih pogojev za gibanje otrok. Rezultate anketnega vprašalnika smo prenesli v grafe in jih izrazili v odstotkih.
Završnik in Pišot (2005) sta mnenja, da je gibalna/športna aktivnost nujno potrebna za celosten razvoj otroka in mladostnika in da smo jo jim dolžni omogočiti s kolikor se da ustrezno kakovostjo in količino. V raziskavi nas je za začetek zanimalo mnenje slovenskih in bosanskih vzgojiteljic o pogostosti izvajanja gibalno športnih aktivnosti. Slovenske in bosanske vzgojiteljice so bile pri tem enotne. Večina slovenskih in bosanskih vzgojiteljic je zadovoljna s tem, kako pogosto izvajajo športne aktivnosti v vrtcu. Ostale menijo, da bi lahko več časa namenili gibalno športnim aktivnostim.
Zunanje okolje se neprestano spreminja v primerjavi z notranji prostori, spreminja se svetloba, lahko opazimo različne zvoke, vonje, temperaturne spremembe, občutimo dež, veter, mraz, kajti vse to omogoča otrokom nabiranje dodatnih izkušenj (Stokes Szanton, 2001). Zunanje
okolje ni samo igrišče, ki ga vrtec ponuja, temveč tudi ostale zelene površine, ki nudijo otrokom nešteto novih spoznanj. Odgovore, kakšna so mnenja anketiranih vzgojiteljic o uporabi zunanjih površin, ki niso sestavni del vrtca, smo dobili iz anketnega vprašalnika. Tukaj smo zasledili neenotnost slovenskih in bosanskih vzgojiteljic. Večina anketiranih slovenskih vzgojiteljic redno obiskuje travnike, parke in druga igrišča zunaj vrtcev, česar pa ne moremo trditi za bosanske vzgojiteljice, saj jih več kot polovica, in sicer 64 %, meni, da je pot do drugih zelenih površin lahko zelo nevaren, zato se površin, ki niso sestavni del vrtca, izogibajo.
Primerna talna površina, športna igrala ter količina in kakovost športnih pripomočkov so pomembni materialni vidiki predšolske vzgoje, ki ob motivacijski sposobnosti vzgojiteljev lahko pozitivno vplivajo na kakovost športne vzgoje otrok (Flisek, 2008). V anketnem vprašalniku so vzgojiteljice lahko izrazile zadovoljstvo z izbiro in številom športnih pripomočkov za gibalno športne dejavnosti. Pri zadovoljstvu z izbiro športnih pripomočkov so bili odgovori slovenskih in bosanskih vzgojiteljic ponovno neenotni. Tukaj je več kot polovica bosanskih vzgojiteljic (74 %) nezadovoljna z izbiro športnih pripomočkov, ki so jim na razpolago v vrtcu, na drugi strani je polovica slovenskih vzgojiteljic z odgovorom na vprašanje izrazila zadovoljstvo z izbiro športnih pripomočkov; pravijo, da vrtec ponuja zanimivo in pestro izbiro športnih pripomočkov. Večina slovenskih vzgojiteljic je dokaj zadovoljna s številom pripomočkov, vendar si jih delijo z ostalimi oddelki.
Dobro ureditev zunanjih igrišč je potrdilo 82 % anketiranih slovenskih vzgojiteljic. Menijo, da je igrišče odlično urejeno, z veliko različnih igral in prostora za igro. Rezultate lahko primerjamo z raziskavo Monike Bergant (2009), v kateri ravnateljice v mestih vrtcih Braslovče, Polzela in Vransko ocenjujejo zunanja igrišča na lestvici od 1 do 5 z oceno odlično, in tudi z raziskavo Anje Argenti (2016), kjer vzgojiteljice ocenjujejo, da imajo v vrtcih Izola, Piran in Koper dobro opremljeno zunanje igrišče, saj jim vrtec ponuja 6 ali več različnih športnih igral.
Istega ali podobnega mnenja ne moremo pričakovati pri bosanskih igriščih, saj je ureditev teh odvisna od finančnega stanja vrtca in sredstev, ki jim jih občina ponuja. Zato je 80 % anketiranih mnenja, da jim vrtčevsko igrišče nudi veliko prostora, vendar se opazi primanjkljaj igral in ostalih pripomočkov.
Na podlagi dobljenih odgovorov so rezultati anketnega vprašalnika o vlaganju dodatnih sredstev vrtcev za izboljšanje materialnih pogojev za gibanje otrok pokazali, da bosanski vrtci ne vlagajo dovolj sredstev za izboljšanje materialnih pogojev za gibanje otrok, na drugi strani so slovenske vzgojiteljice zadovoljne s tem, v kolikšni meri njihov vrtec vlaga v izboljšanje
materialnih pogojev. Mnenja, ki smo jih dobili, so bila pričakovana, saj smo iz prejšnjih odgovorov, ki kažejo na nezadovoljstvo bosanskih vzgojiteljic, lahko sklepali, da bosanski vrtci ne vlagajo dovolj v izboljšanje materialnih pogojev za gibanje otrok.
Varnost otrok na igriščih mora biti na prvem mestu. Ministrstvo za šolstvo in šport je dne 10.
maja 2010 leta dopolnilo Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca z 8. členom o vzdrževanju igral in igrišča. Dobro ali slabo stanje igral na vrtčevskih igriščih je posledica poteka časa od njihove namestitve, vremenskih (ne) pogojev in vzdrževanja. V določenih primerih popravila igral niso več mogoča, zato je treba kupiti nova.
Kaj vzgojiteljice menijo o pogostosti vzdrževanja igrišč in igral v njihovih vrtcih, smo želeli izvedeti s pomočjo našega zadnjega vprašanja. Zadovoljstvo z vzdrževanjem igrišč in igral je izrazil najmanjši odstotek anketiranih bosanskih vzgojiteljic, ostala večina anketirank meni, da bi vrtci lahko določena igrala popravili in celo zamenjali ter da se ponekod igrišča skorajda ne vzdržujejo. V primerjavi z bosanskimi vzgojiteljicami največji odstotek slovenskih anketirank (80 %) meni, da vrtci dobro vzdržujejo igrala in igrišča.
Zajec idr. (2010) so ugotovili, da ima več kot polovica vrtcev, ki bo bili zajeti v raziskavo, na zunanjih igriščih sodobna igrala, nekaj manj vrtcev potrebuje obnovo nekaterih igral, saj so stara in poškodovana, in manj kot 10 % anketiranih vrtcev bi potrebovalo popolno obnovo in nakup novih športnih igral.
Tretji del raziskave je bil namenjen ugotavljanju realnega stanja v 30 vrtcih, od tega polovico predstavljajo slovenski in polovico bosanski vrtci. Vzgojiteljice so popisale športne pripomočke, ki jih imajo oz. nimajo v vrtcu. Rezultati ankete so predstavljeni v odstotkih, odvisno od števila pritrdilnih in nikalnih odgovorov. Dobljeni rezultati kažejo na slabo opremljenost bosanskih vrtcev z 10 od 25 ponujenih športnih pripomočkov. Več kot 50 % bosanskih vrtcev trdi, da nima na izbiro plezalne strukture (piramida), plezalne stene, hodulj, poganjalca, igralnega stolpa s hišico, skirojev, kotalk in rolerjev, lestve z ravnimi letvicami, palic za hokej in opreme za tek na smučeh. Slovenski vrtci so dobro opremljeni z 22 od 25 ponujenih pripomočkov, pri nekaj več kot 50 % slovenskih vrtcev se opazi primanjkljaj kotalk in rolerjev, palic za hokej ter opreme za tek na smučeh. Do različnih ugotovitev glede opremljenosti vrtcev so prišli tudi ostali avtorji, in sicer Šiler (2015), ki v raziskavi ocenjuje dobro opremljenost koroških vrtcev, le nekaj odstotkov brez žog različnih velikosti, obročev različnih barv in velikosti, blazin in tobogana. Sobočan (2014) je v svojo raziskavo vključila prekmurske vrtce in iz dobljenih rezultatov sklepala, da so dobro opremljeni s športnimi
rekviziti. Opazi se primanjkljaj rekvizitov za alpsko smučanje, tako kot primanjkljaj pri anketiranih ljubljanskih vrtcev z opremo za tek na smučeh, kar je povsem razumljivo, saj je ljubljansko podnebje oceansko, s celinskimi značilnostmi, kot so suhe zime.
8 ZAKLJUČEK
Gibanje v dobro strukturiranem in gibalno spodbudnem učnem okolju je ključno za zdrav otrokov razvoj na vseh razvojnih področjih. Glede na to, da otroci večino budnega časa preživijo v vrtcu, so ustrezni materialni pogoji za gibanje še toliko bolj pomembni. Prostor vrtca, igrala ter športni pripomočki morajo biti taki, da otroke spodbujajo in jim predstavljajo izziv ter spodbujajo razvoj vseh čutil.
Namen diplomskega dela je bil analizirati razlike v materialnih pogojih za gibanje otrok med slovenskimi in bosanskimi vrtci. S pomočjo spletnega anketnega vprašalnika smo pridobili mnenja slovenskih in bosanskih vzgojiteljic o nekaterih kazalnikih materialnih pogojev za gibanje otrok. Vpogled v opremljenost vrtcev s športnimi pripomočki in igrali nam je omogočila anonimna anketa, v kateri smo se predvsem osredotočili na kvantiteto.
Rezultati, ki smo jih dobili iz anketnega vprašalnika, kažejo na nezadovoljstvo bosanskih vzgojiteljic in zadovoljstvo slovenskih vzgojiteljic s kvantiteto in kvaliteto športnih pripomočkov in igral, ki jim jih vrtec ponuja za izvajanje nekaterih gibalno športnih dejavnosti.
Ugotovili smo odprtost slovenskih in negotovost bosanskih vzgojiteljic pri raziskovanju drugih zelenih površin, kot so gozdovi, različni parki, sadovnjaki in vsi kraji v naravi, kjer lahko otroci poleg gibanja tudi raziskujejo. Menimo, da bi bilo treba bosanskim vzgojiteljicam omogočiti varno pot do zelenih površin, saj je bilo ugotovljeno, da je to razlog za negotovost in manj pogosto raziskovanje naravnega okolja.
Bosanskim vrtcem bi bilo smiselno poleg varne poti omogočiti tudi spremstvo dodatne osebe, ki bi skrbela za varen prihod do zelenih površin, oziroma omogočiti različne prevoze, da otroci v tem primeru ne bi bili prikrajšani za številna raziskovanja, informacije, eksperimentiranja.
Zaradi manjšega števila igral se v bosanskih vrtcih naredijo t. i. kolone. S čakanjem na igralo se izgublja pomen gibalnega razvoja, pa tudi zanimanje za igralo.
Glede na rezultate bi bilo smiselno, da se v bosanskih vrtcih, še bolj kot v slovenskih, poskrbi za vzdrževanje igral. V bosanskih vrtcih je tudi večja potreba po nakupu novih in bolj privlačnih igral.
Popis športnih pripomočkov in igral kaže na slabo opremljenost bosanskih vrtcev v primerjavi s slovenskimi vrtci. Podatkov ne moremo posploševati in zagotoviti natančne ocene, saj smo
zajeli premajhen vzorec. V nadaljnji raziskavi bi bilo smiselno vključiti vrsto pripomočkov ter na podlagi dobljenih podatkov analizirati, katere motorične sposobnosti bi otroci lahko razvijali ter za katere bi bili prikrajšani v primeru, da teh pripomočkov ne bi zagotavljali otrokom v vrtcu.
9 LITERATURA
Adolph, K. E. in Franchak, J. M. (2017). The development of motor behavior. Wiley interdisciplinary reviews. Cognitive science, 8(1–2). https://onlinelibrary.wiley.com/doi/
abs/10.1002/wcs.1430
Bergant, M. (2009). Športne dejavnosti predšolskih otrok in materialni pogoji za športne aktivnosti v vrtcih Braslovče, Vransko in Polzela [Diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
Boldin, U. (2008). Analiza materialnih, vsebinskih in kadrovskih dejavnikov predšolske športne vzgoje v zasavskih vrtcih [Diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
Demografija in socialne statistike. Statistika izobraževanja-predšolsko izobraževanje v 2017/2018. (2018). http://www.bhas.ba/saopstenja/2018/EDU_02_2017_Y2_0_HR.pdf Demografija in socialne statistike. Statistika izobraževanja-predšolsko izobraževanje v
2019/2020. (2020). http://bhas.gov.ba/data/Publikacije/Saopstenja/2020/EDU_07_2019_
Y2_1_BS.pdf
Flisek, M. (2008). Sodobna športna tehnologija – pomemben dejavnik v vseh pojavnih oblikah športa. Šport, 56(1–2), 4.
Giacalone, W. in Rarick, G. (2010). Dynamic Balance of Preschool Children as Reflected by Performance on Beam-Walking Tasks. The Journal of Genetic Psychology: Research and Theory on Human Development, 146, 307–318. https://www.tandfonline.com/doi/abs/
10.1080/00221325.1985.9914460
Hohmann, M. in Weikart, P. D. (2005). Vzgoja in učenje predšolskih otrok: primeri aktivnega učenja za predšolske otroke iz prakse. Ljubljana: DZS.
Kotnik, J. in Božinovski, B. (1997). New kindergarten architecture: guedelins˛ 37 case studies.
Barcelona: Links.
Kozmelj, A. (2020). Udeleženci predterciarnega izobraževanja in tisti, ki so izobraževanje na teh ravneh končali, Slovenija, šolski leti 2019/2020 in 2018/2019. https://www.stat.si/
StatWeb/News/Index/8854
Kristan, S. (2010). Pogledi na šport. Predšolski športno vzgojni program zlati sonček, šola v naravi, aktualni odzivi. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
Kroflič, R., Marjanovič Umek, L., Videmšek, M., Koval, M., Krajnc, S., Saksida, I. idr. (2010).
Otrok v vrtcu: priročnik h Kurikulu za vrtce. Maribor: Obzorja.
Lars Laj, playgrounds/Outdoor play&playground equipment. (b. d.). https://www.larslaj.com/
Marjanovič Umek, L., Fekonja, U., Kavčič, T. in Poljanšek, A. (2002). Kakovost v vrtcih.
Pendl Žalek, M. (2004). Aktivno življenje-zdravo življenje. Maribor: Rotis.
Pišot, R. in Jelovčan, G. (2006). Vsebina gibalne/športne vzgoje v predšolskem obdobju. Koper:
Založba Annales.
Popović, B., Belič, A. in Babič, B. (2019). Assuring an active environment of a healthy child and adolescent. Physical fitness of preschool children enrolled in different exercising programs. Novi Sad: Faculty of Sport and Physical Education. https://www.zrs-kp.si/wp-content/uploads/2019/11/OVG_ZBORNIK_2019_spletna_izdaja.pdf
Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca. (200).
Uradni list RS, št. 73/2000. Pridobljeno https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list- rs/vsebina/2000-01-3427/pravilnik-o-normativih-in-minimalnih-tehnicnih-pogojih-za-prostor-in-opremo-vrtca
Pravilnik o standardih in normativih za področje predšolske vzgoje 2019 (BIH/RS). (2019).
https://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/Ministarstva/mpk/PAO/Documents
Protokol med Vlado Republike Slovenije in Svetom ministrov Bosne in Hercegovine o sodelovanju na področju izobraževanja. (2013). https://www.uradni-list.si/ glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2014-02-0029?sop=2014-02-0029
Rudolf, S. (2007). Varnost zunanjih igral v vrtcih. V A. Krulec, S. Majcen in E. Zadravec (ur.), Varnost v vrtcih: zbornik 2. mednarodnega strokovnega posveta organizatorjev prehrane in zdravstveno higienskega režima, 8.–9. november (str. 5). Ljubljana: Inštitut za sanitarno inženirstvo.
Službeni glasnik BiH. (2018). https://mon.ks.gov.ba/sites/mon.ks.gov.ba/files/platforma_za_
razvoj_predskolskog_odgoja_i_obrazovanja.pdf
Sobočan, M. (2014). Opremljenost prekmurskih vrtcev s športnimi rekviziti [Diplomsko delo].
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta.
Stokes Szanton, E. (ur.). (2001). Oblikovanje oddelkov, osredotočenih na otroke od prvega do tretjega leta starosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Šiler, K. (2015). Opremljenost koroških vrtcev s športnimi igrali in pripomočki [Diplomsko delo]. Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta.
Šljivar, Z. (2012). Analiza pogojev za izvajanje gibalnih dejavnosti v mestnih in podeželskih vrtcih [Diplomsko delo]. Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta.
Videmšek, M., Hosta, M., Bučar Pajek, M. in Čuk, I. (2007). Pomen otroškega igrišča za otrokov razvoj. Šport, 55(1), priloga, 3–5.
Videmšek, M. in Jovan, N. (2002). Čarobni svet igral in športnih pripomočkov: predšolska športna vzgoja. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
Videmšek, M. in Karpuljuk, D. (2018). Prvi koraki v svetu športa. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
Videmšek, M. in Pišot, R. (2007). Šport za najmlajše. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
Volmut, T. (2014). Z merilnikom pospeška izmerjena gibalna/športna aktivnost mlajših otrok in analiza izbranih intervencij [Doktorska disertacija]. Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta.
World Health Organization. (2020). Physical activity. https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/physical-activity
Yearley, D. in Berliński, D. (2008). Varno otroško igrišče. Priročnik za skrbnike in lastnike otroških igrišč. Ljubljana: Ministrstvo za gospodarstvo.
Zajec, J. (2009). Povezanost športne dejavnosti predšolskih otrok in njihovih staršev z izbranimi dejavniki zdravega načina življenja [Doktorska disertacija]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
Zajec, J., Videmšek, M., Štihec, J., Pišot, R. in Šimunič, B. (2010). Otrok v gibanju doma in v vrtcu. Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper – Inštitut za kineziološke raziskave, Univerzitetna založba Annales.
Završnik, J. in Pišot, R. (2005). Gibalna/športna aktivnost za zdravje otrok in mladostnikov.
Koper: Zaloţba Annales, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče inštitut za kineziološke raziskave.
Žnidaršič, M. (2008). Analiza športnih dejavnosti in materialnih pogojev v tržiških vrtcih
10 PRILOGA
Anketni vprašalnik
Spoštovana vzgojiteljica, spoštovani vzgojitelj.
Sem Sara Topić, študentka Univerze v Ljubljani, Pedagoške fakultete, program Predšolska vzgoja. Pri nastajanju diplomskega dela z naslovom “Razlike v materialni pogojih za gibanje otrok med slovenskimi in bosanskimi vrtci”, bi potrebovala vašo pomoč pri reševanju anketnega vprašalnika. Na vprašanje odgovorite tako, da označite za Vas najbolj značilno trditvijo med ponujenimi.
Vrtec:
1. Kakšno je vaše mnenje o pogostosti izvajanja gibalnih aktivnosti otrok v vašem vrtcu?
− v zadostni meri organiziramo gibalno športne dejavnosti,
− po pedagoškem procesu bi lahko bi več časa namenili organiziranji športnih dejavnosti
− druga področja so bolj pomembna za razvoj otroka kot gibalno področje.
− drugo________________________________________________________________
2. Kaj menite o uporabi zunanjih površin za gibanje otrok, ki niso sestavni del vrtca?
− z otroki radi hodimo na druge zunanje površine (travnike, parke, igrišča…)
− na vrtčevskem igrišču imamo zadostno število igral in prostora za igro, torej v majhni meri obiskujemo druge zelene površine.
− pot do drugih zelenih površin je lahko zelo nevaren, torej se jih izogibam in izvajam gibalne dejavnosti znotraj igrišča v vrtcu.
− drugo________________________________________________________________
3. Ali ste zadovoljni z izbiro športnih pripomočkov za gibalno športne dejavnosti v vašem vrtcu?
− med športnimi pripomočki lahko izbiramo med različnimi, saj nam vrtec ponuja zanimivo in pestro izbiro,
− imamo različne pripomočke na izbiro, vendar bi za izvajanje določenih dejavnosti bilo potrebno več izbire med obstoječimi pripomočki.
− vrtec nam ne ponuja raznolike in pestre izbire športnih pripomočkov, zato tudi ne izvajamo nekaterih gibalno športnih dejavnosti,
− drugo________________________________________________________________
4. Kakšne so razlike o zadovoljstvu s številom športnih pripomočkov za gibalne dejavnosti med slovenskimi in bosanskimi vzgojitelji v njihovem vrtcu?
4. Kakšne so razlike o zadovoljstvu s številom športnih pripomočkov za gibalne dejavnosti med slovenskimi in bosanskimi vzgojitelji v njihovem vrtcu?