Razlogi učencev za uvrščanje posamezne živali v izbrano sistematsko kategorijo

2.5 REZULTATI

2.5.2 Razlogi učencev za uvrščanje posamezne živali v izbrano sistematsko kategorijo

razlogov za uvrščanje posamezne živali v izbrano sistematsko kategorijo. Pri tem nas je zanimalo, ali obravnavanje sistematike v drugi polovici sedmega razreda vpliva na pravilnejše predstave starejših učencev (hipoteza 2), ter na podlagi katerih kriterijev učenci razvrščajo živali v sistem (hipoteza 3).

2.5.2.1 NEVRETENČARJI Spužve

Graf 1: Razlogi za uvrščanje konjske spužve v izbrano sistematsko kategorijo

V primeru konjske spužve (graf 1) se med učenci šestega, sedmega, osmega in devetega razreda niso pojavile statistično pomembne razlike glede razlogov za njeno uvrščanje v izbrano sistematsko kategorijo (2Î = 21,989; df = 15; p = 0,108). Večina učencev šestega in sedmega razreda je izpostavilo analogijo s spužvami, učenci osmega in devetega razreda pa so navedli predvsem osebne razloge in izkušnje z živaljo. V manjšem deležu so vsi učenci izpostavili še življenje v morju, luknje v telesu, filtriranje vode, sedmošolci in osmošolci pa tudi enostavno zgrajeno telo.

Ožigalkarji

Graf 2: Razlogi za uvrščanje uhatega klobučnjaka v izbrano sistematsko kategorijo

Med učenci se pri navedenih razlogih za uvrščanje uhatega klobučnjaka v izbrano sistematsko skupino (graf 2) niso pojavile statistično pomembne razlike (2Î = 12,999; df = 9; p = 0,163).

Večina učencev je ne glede na razred v največji meri izpostavila ožigalke, omenili pa so tudi osebne razloge in izkušnje z živaljo. V manjšem deležu so učenci navedli še mehko telo ter življenje v vodi.

Graf 3: Razlogi za uvrščanje rdeče morske vetrnice v izbrano sistematsko kategorijo

Pri podanih razlogih za uvrščanje rdeče morske vetrnice (graf 3) v izbrano sistematsko skupino so se med učenci šestega, sedmega, osmega in devetega razreda pojavile statistično pomembne razlike (2Î = 40,493; df = 9; p < 0,001). Učenci šestega in osmega razreda so v največji meri izpostavili osebne razloge in izkušnje z rdečo morsko vetrnico, medtem ko so učenci sedmega in devetega razreda izpostavili predvsem ožigalke. Sedmošolci in osmošolci so še v majhnem deležu omenili pritrjen način življenja, prav vsi učenci pa so omenili še mehko/sluzasto telo.

Slednji razlog so v največji meri omenili šestošolci.

Ker je mehek, zdrizast. Ker živi v vodi. Ostalo (ker jo poznam, tako smo se učili, tako

ima ožigalke. Ker je mehka / sluzasta.

Iglokožci

Graf 4: Razlogi za uvrščanje oranžaste morske zvezde v izbrano sistematsko kategorijo

Pri podanih razlogih za uvrščanje oranžaste morske zvezde (graf 4) v ustrezno sistematsko skupino so se med učenci šestega, sedmega, osmega in devetega razreda pojavile statistično pomembne razlike (2Î = 28,218; df = 15; p = 0,02). Učenci šestega, sedmega in osmega razreda so večinoma izpostavili osebne razloge in izkušnje z oranžasto morsko zvezdo, medtem ko so devetošolci večinoma izpostavili igle oziroma bodice. V manjšem deležu so učenci, ne glede na razred, omenili še krake, življenje v morju ter mehko telo. Pri slednjem razlogu so se zanj v največji meri odločili šestošolci.

Graf 5: Razlogi za uvrščanje sredozemske morske lilije v izbrano sistematsko kategorijo

Med učenci šestega, sedmega, osmega in devetega razreda ni statistično pomembnih razlik glede podanih argumentov za uvrščanje sredozemske morske lilije (graf 5) v izbrano sistematsko kategorijo (2Î = 18,670; df = 12; p = 0,097). Večina učencev šestega in sedmega razreda je v največji meri izpostavila osebne razloge glede morske lilije, medtem ko so učenci osmega in devetega razreda izpostavili, da morska lilija lahko opeče. Šestošolci in sedmošolci so v majhnem deležu izpostavili še vodno življenjsko okolje, osmošolci in sedmošolci pa

Ker ima krake. Ker živi v morju.

Ker je mehka. Ker vpija vodo. Ostalo (ker poznam, ker

Ker živi v vodi. Ker je pritrjena na dno. Ostalo (ne vem, to ni žival ipd.)

Frekvenca [%] 6. razred

7. razred 8. razred 9. razred

Mehkužci

Graf 6: Razlogi za uvrščanje ahatnika v izbrano sistematsko kategorijo

V primeru ahatnika (graf 6) so se med učenci šestega, sedmega, osmega in devetega razreda prav tako pojavile statistično pomembne razlike glede razlogov za njegovo uvrščanje v izbrano sistematsko skupino (2Î = 31,361; df = 9; p < 0,001). Učenci šestega razreda so v največji meri izpostavili zdrizasto in mehko telo ter zmožnost plazenja. Zdrizasto in mehko telo so v največjem deležu omenjali tudi osmošolci in devetošolci, učenci sedmega razreda pa so večinoma izpostavili osebne razloge in izkušnje z ahatnikom. Hišico in mišičasto nogo je izpostavilo le majhen delež šestošolcev in osmošolcev ter večji delež sedmošolcev.

Graf 7: Razlogi za uvrščanje navadne hobotnice v izbrano sistematsko kategorijo

Pri navajanju razlogov za uvrstitev navadne hobotnice (graf 7) v izbrano sistematsko skupino med učenci šestega, sedmega, osmega in devetega razreda ni bilo statistično pomembnih razlik (2Î = 10,296; df = 12; p = 0,590). Učenci šestega, sedmega in devetega razreda so v največjem deležu izpostavili mehko telo oziroma telo brez kosti. Učenci osmega razreda pa so zapisali predvsem osebne razloge in izkušnje s hobotnico. Z nižjim deležem so učenci vseh razredov izpostavili še lovke in priseske ter življenje v morju, učenci petega, sedmega in osmega razreda pa še ožigalke.

Ker se plazi. Ker je zdrizast, ima mehko telo.

Ker ima ožigalke. Ker živi v morju. Ostalo (ker smo se učili, ker je

Kolobarniki

Graf 8: Razlogi za uvrščanje deževnika v izbrano sistematsko kategorijo

V primeru deževnika (graf 8) so se med učenci šestega, sedmega, osmega in devetega razreda pojavile statistično pomembne razlike glede razlogov za njegovo uvrščanje v izbrano sistematsko skupino (2Î=52,971; df = 12; p < 0,001). Večina učencev sedmega, osmega in devetega razreda je izpostavila kolobarje, medtem ko so šestošolci večinoma omenjali razloge osebne narave. V primerljivem deležu so izpostavljali še zmožnost plazenja in prav tako kolobarje. Drugi razlogi, ki med učenci niso bili množično zastopani, so bili še zmožnost zvijanja ter odsotnost nog.

Graf 9: Razlogi za uvrščanje konjske pijavke v izbrano sistematsko kategorijo

Tudi pri navedenih razlogih za uvrščanje konjske pijavke (graf 9) v izbrano sistematsko skupino so se med učenci šestega, sedmega, osmega in devetega razreda pojavile statistično pomembne razlike (2Î = 41,705; df = 15; p < 0,001). Učenci šestega, sedmega, osmega in devetega razreda so v največji meri izpostavili kolobarje, v primerljivem deležu pa so vsi učenci, razen devetošolcev, omenili še osebne razloge in izkušnje s konjsko pijavko. Vsi učenci so omenili še plazenje in odsotnost nog, pri čemer so v največji meri to trditev izpostavili učenci šestega in devetega razreda. Prav tako so vsi učenci, razen osmošolcev, izpostavili sesanje krvi, pri čemer so v največji meri to trditev omenili devetošolci. V manjšem deležu so šestošolci,

Ker ima kolobarje. Ker se zvija. Ker se plazi. Ker nima nog. Ostalo (ker vem, smo se učili, je

Ker sesa (kri). Ker se zvija, ima mehko

Členonožci Žuželke

Graf 10: Razlogi za uvrščanje navadne hišne muhe v izbrano sistematsko kategorijo

Graf 10 prikazuje, da so se med učenci šestega, sedmega, osmega in devetega razreda pojavile statistično pomembne razlike glede razlogov za uvrščanje navadne hišne muhe v izbrano sistematsko skupino (2Î = 23,398; df = 9; p = 0,005). Učenci šestega in sedmega razreda so po večini izpostavili krila, tri pare nog in zmožnost letenja. Učenci osmega in devetega razreda pa so v največji meri zapisali osebne razloge in izkušnje z navadno hišno muho. Učenci vseh razredov, ne glede na razred, so izpostavili še podobnost muhe z žuželkami, šestošolci, sedmošolci in devetošolci pa so izpostavili še majhnost.

Graf 11: Razlogi za uvrščanje madagaskarskega sikajočega ščurka v izbrano sistematsko kategorijo

Tudi v primeru madagaskarskega sikajočega ščurka (graf 11) so se med učenci šestega, sedmega, osmega in devetega razreda pojavile statistično pomembne razlike glede razlogov za njegovo uvrščanje v izbrano sistematsko skupino (2Î = 49,204; df = 15; p < 0,001). Učenci šestega, osmega in devetega razreda so v največji meri izpostavili podobnost madagaskarskega sikajočega ščurka z žuželkami, učenci sedmega razreda pa število nog in tipalke. Učenci so prav tako izpostavili velikost živali ter osebne razloge in izkušnje. Sestavo telesa ter leženje jajc je omenil le majhen delež učencev.

Ker izgleda/je žuželka. Ker ima krila, 3 pare nog in leti.

Ker je majhna. Ostalo (se vidi po sliki, je nadležna, poznam jo

Ker je majhen. Ker ima 6 nog in tipalke.

Stonoge

Graf 12: Razlogi za uvrščanje navadne strige v izbrano sistematsko kategorijo

Graf 12 prikazuje, da so se med učenci šestega, sedmega, osmega in devetega razreda pojavile statistično pomembne razlike med podanimi razlogi za uvrščanje navadne strige v izbrano sistematsko kategorijo (2Î = 44,803; df = 12; p < 0,001). Učenci šestega, sedmega in devetega razreda so v največjem deležu kot razlog navedli število nog, medtem ko so učenci osmega razreda po večini izpostavili osebne razloge in izkušnje z navadno strigo. V majhnem deležu so sedmošolci in osmošolci omenili še telo iz kolobarjev, sedmošolci in devetošolci zmožnost plazenja, šestošolci pa so izpostavili podobnost z žuželkami.

Raki

Graf 13: Razlogi za uvrščanje primorskega koščaka v izbrano sistematsko kategorijo

Pri podanih razlogih za uvrstitev primorskega koščaka (graf 13) v izbrano sistematsko skupino so se med učenci šestega, sedmega, osmega in devetega razreda pojavile statistično pomembne razlike (2Î = 47,800; df = 9; p < 0,001). Večina šestošolcev je svojo izbiro argumentirala z odgovorom, da je primorski koščak rak, sedmošolci in devetošolci so v največji meri izpostavili klešče in oklep, osmošolci pa so večinoma navedli osebne razloge in izkušnje z živaljo. V precej velikem številu so vsi učenci poleg že prej omenjenih šestošolcev izrazili dejstvo, da je

Ker se plazi. Ker je podobna

žuželki. Ostalo (ker smo se

Ker je rak. Ker živi v vodi. Ostalo (ker poznam, ugibam, smo se učili

Pajkovci

Graf 14: Razlogi za uvrščanje osastega pajka v izbrano sistematsko kategorijo

Graf 14 prikazuje, da so se med učenci šestega, sedmega osmega in devetega razreda pojavljale statistično pomembne razlike glede razlogov za uvrščanje osastega pajka v izbrano sistematsko skupino (2Î= 69,719; df = 15; p < 0,001). Večina učencev šestega in devetega razreda je v največji meri izpostavila analogijo osastega pajka s pajki, učenci sedmega razreda število nog, osmošolci pa so v največji meri opisali osebne razloge in izkušnje z živaljo. V manjšem deležu so učenci osmega in devetega razreda izpostavili še trup iz dveh delov, učenci šestega, sedmega in devetega razreda izdelovanje mrež, učenci sedmega in devetega razreda pa leženje jajc.

Graf 15: Razlogi za uvrščanje črnomodrega orjaškega ščipalca v izbrano sistematsko kategorijo

Med učenci šestega, sedmega, osmega in devetega razreda ni bilo statistično pomembnih razlik glede podanih argumentov za uvrščanje črnomodrega orjaškega ščipalca (graf 15) v izbrano sistematsko skupino (2Î = 22,641; df = 15; p = 0,092). Vsi učenci, ne glede na razred, so v največji meri izpostavili osebne razloge in izkušnje s črnomodrim orjaškim ščipalcem. Vsi učenci so med drugim izpostavili še število nog, podobnost z raki, klešče ter podobnost s pajki.

Šestošolci, sedmošolci in osmošolci pa so v majhnem deležu omenili še oklep.

Ker ima oklep. Ker je podoben raku.

Ker ima klešče. Ker je podoben pajku.

2.5.2.2 VRETENČARJI Sesalci

Graf 16: Razlogi za uvrščanje divjega kunca v izbrano sistematsko kategorijo

Graf 16 prikazuje, da so se med učenci šestega, sedmega, osmega in devetega razreda pojavile statistično pomembne razlike glede podanih argumentov za uvrščanje divjega kunca v izbrano sistematsko kategorijo (2Î = 32,169; df = 15; p = 0,006). Večina učencev šestega, sedmega, osmega in devetega razreda je izpostavila prehranjevanje mladičev z materinim mlekom.

Skoraj vsi učenci so izpostavili še poraščenost z dlako, dihanje s pljuči ter kotenje. V precej velikem deležu so bili med učenci prisotni tudi razlogi osebne narave.

Graf 17: Razlogi za uvrščanje malega podkovnjaka v izbrano sistematsko kategorijo

Graf 17 prikazuje, da se med učenci šestega, sedmega, osmega in devetega razreda niso pojavile statistično pomembne razlike glede podanih razlogov za uvrščanje malega podkovnjaka v izbrano sistematsko skupino (2Î = 19,005; df = 12; p = 0,088). Šestošolci, sedmošolci in devetošolci so v večjem deležu izpostavili hranjenje mladičev z materinim mlekom, medtem ko so osmošolci navajali predvsem osebne razloge in izkušnje z malim podkovnjakom. Slednji razlog je bil prisoten v večjem deležu pri vseh učencih, ne glede na razred. Učenci šestega in sedmega razreda so v večji meri izpostavljali še krila, učenci osmega in devetega razreda pa dlako. Le majhen delež učencev je izpostavilo tudi živorodnost mladičev in dihanje s pljuči.

Ima dlako. Ker je sesalec. Ker diha s

pljuči. Ker se skoti. Ostalo (ker vem, ker ga

Ker ima dlako. Ker mladiči sesajo materino mleko.

Ker je živoroden

in diha s pljuči. Ostalo (ker je majhen, ker vem,

Graf 18: Razlogi za uvrščanje velike pliskavke v izbrano sistematsko kategorijo

Med navedenimi razlogi za uvrščanje velike pliskavke (graf 18) v izbrano sistematsko skupino med učenci šestega, sedmega, osmega in devetega razreda ni bilo statistično pomembnih razlik (2Î = 13,411; df = 9; p = 0,145). Večina učencev šestega, sedmega in devetega razloga je v največji meri izpostavila prehranjevanje mladičev z materinim mlekom, medtem ko so osmošolci v večji meri izpostavili predvsem osebne razloge in izkušnje z veliko pliskavko.

Učenci vseh razredov so izpostavili še kotenje živorodnih mladičev in dihanje s pljuči.

Graf 19: Razlogi za uvrščanje človeka v izbrano sistematsko kategorijo

V primeru človeka (graf 19) pa so se med učenci šestega, sedmega, osmega in devetega razreda pojavile statistično pomembne razlike glede podanih argumentov za njegovo uvrščanje v izbrano sistematsko skupino (2Î = 21,911; df = 12; p = 0,039). Večina šestošolcev, sedmošolcev in osmošolcev je izpostavila prehranjevanje novorojenčkov z materinim mlekom, medtem ko so devetošolci v večjem deležu navajali osebne razloge. Vsi učenci, ne glede na razred, so v manjšem deležu navajali tudi živorodnost in dihanje s pljuči. Učenci sedmega in osmega razreda pa so v manjšem deležu omenjali še dlake ter hojo.

Ker diha s pljuči. Ostalo (ker je podoben ribi, ker poznam, ker

Ker imamo dlake. Ker se rodimo živi in dihamo s pljuči.

Ker lahko hodimo. Ostalo (ker sem to jaz, ker smo se

Ptice

Graf 20: Razlogi za uvrščanje skobčevke v izbrano sistematsko kategorijo

V primeru skobčevke (graf 20) so se med učenci šestega, sedmega, osmega in devetega razreda pojavile statistično pomembne razlike glede podanih argumentov za uvrščanje skobčevke v izbrano sistematsko skupino (2Î= 23,439; df = 12; p = 0,024). Večina učencev sedmega in osmega razreda je kot razlog za svojo odločitev navedlo perje, krila in kljun. Ta odgovor pa je bil drugi najpogostejši tudi pri šestošolcih in devetošolcih. Učenci šestega razreda so v največji meri izpostavili zmožnost letenja, učenci devetega razreda pa so izpostavili predvsem osebne razloge in izkušnje s skobčevko. Le v majhnem deležu so učenci omenili še valjenje jajc in votle kosti.

Graf 21: Razlogi za uvrščanje cesarskega pingvina v izbrano sistematsko kategorijo

Pri uvrščanju cesarskega pingvina (graf 21) v izbrano sistematsko skupino pa se med učenci šestega, sedmega, osmega in devetega razreda niso pojavile statistično pomembne razlike (Hi²

= 14,264; df = 9; p = 0,113). Šestošolci in sedmošolci so v največjem deležu izpostavljali krila, perje in kljun, osmošolci in devetošolci pa so navajali predvsem osebne razloge za uvrščanje. Velik delež vseh učencev, ne glede na razred, je izpostavilo še valjenje jajc, pa tudi prehranjevanje mladičev z materinim mlekom.

Ker leti. Ker se izleže iz jajca / vali jajca.

Ker se izvali iz jajca / leže jajca.

Dvoživke

Graf 22: Razlogi za uvrščanje navadne krastače v izbrano sistematsko kategorijo

Med razlogi za uvrščanje navadne krastače v izbrano sistematsko skupimo (graf 22) se med učenci šestega, sedmega, osmega in devetega razreda niso pojavile statistično pomembne razlike (2Î = 2,866; df = 9; p = 0,969). Večina učencev je ne glede na razred po večini izpostavila dvojno življenjsko okolje (vodno in kopensko) ter osebne razloge in izkušnje z navadno krastačo. Le v majhnem deležu so vsi učenci omenjali še dihanje s pljuči in kožo ter videz njene kože.

Graf 23: Razlogi za uvrščanje navadnega močerada v izbrano sistematsko kategorijo

V primeru navadnega močerada (graf 23) so se med učenci šestega, sedmega, osmega in devetega razreda pojavile statistično pomembne razlike glede razlogov za njegovo uvrščanje v izbrano sistematsko skupino (2Î = 36,601; df = 9; p < 0,001). Večina učencev šestega in devetega razreda je izpostavila zmožnost plazenja, sedmošolci pa izrabo kopenskega in vodnega življenjskega prostora. Osmošolci so večinoma opisali osebne razloge in izkušnje z navadnim močeradom, le-te pa je navajal tudi velik delež učencev vseh ostalih razredov.

Vlažno kožo je izpostavil majhen delež učencev šestega, sedmega in osmega razreda.

diha s kožo. Ker ima bradavičasto

kožo, je sluzasta. Ostalo (smo se učili, poznam jo, ne vem

Plazilci

Graf 24: Razlogi za uvrščanje močvirske sklednice v izbrano sistematsko kategorijo

Pri podanih razlogih za uvrščanje močvirske sklednice (graf 24) v izbrano sistematsko skupino med učenci šestega, sedmega, osmega in devetega razreda ni bilo statistično pomembnih razlik (2Î = 15,990; df = 12; p = 0,192). Učenci šestega in osmega razreda so v večji meri izpostavili osebne razloge in izkušnje z močvirsko sklednico, medtem ko so učenci sedmega in devetega razreda v večji meri izpostavili način premikanja. Vsi učenci, ne glede na razred, so izpostavili še dvojno življenjsko okolje (vodno in kopensko), šestošolci, sedmošolci in osmošolci trden oklep, šestošolci pa tudi valjenje jajc.

Graf 25: Razlogi za uvrščanje tokeja v izbrano sistematsko kategorijo

Graf 25 prikazuje, da so se med učenci šestega, sedmega, osmega in devetega razreda pojavile statistično pomembne razlike glede podanih argumentov za uvrščanje tokeja v izbrano sistematsko skupino (2Î = 22,929; df = 9; p = 0,006). Učenci šestega, sedmega in devetega razreda so v največji meri izpostavili zmožnost plazenja, medtem ko so osmošolci večinoma navedli osebne razloge in izkušnje s tokejem. V manjšem deležu so učenci sedmega in osmega razreda navedli še argument, ki se nanaša na podobnost z dvoživkami oziroma na življenje

Ker se plazi. Ker vali jajca. Ker ima trden oklep.

Ker se plazi. Ker je dvoživka / ker mladiči živijo v vodi.

Graf 26: Razlogi za uvrščanje modrasa v izbrano sistematsko kategorijo

Tudi v primeru modrasa (graf 26) so se med učenci šestega, sedmega, osmega in devetega razreda pojavile statistično pomembne razlike glede razlogov za njegovo uvrščanje v izbrano sistematsko skupino (2Î = 29,197; df = 12; p = 0,004). Večina učencev je ne glede na razred v največji meri izpostavila način premikanja modrasa, so pa omenili tudi osebne razloge in izkušnje z živaljo. Slednji odgovor je prevladoval med osmošolci. Vsi učenci so omenjali še odsotnost nog, pri čemer so v največjem deležu ta razlog izpostavili osmošolci in devetošolci.

Učenci sedmega razreda so v majhnem deležu omenili še luske ter skupaj s šestošolci tanko in dolgo telo.

Ribe

Graf 27: Razlogi za uvrščanje belega morskega volka v izbrano sistematsko kategorijo

V primeru belega morskega volka (graf 27) so se med učenci šestega, sedmega, osmega in devetega razreda pojavile statistično pomembne razlike glede razlogov za njegovo uvrstitev v izbrano sistematsko skupino (2Î = 32,766; df =12; p = 0,001). Učenci šestega in sedmega razreda so v največji meri izpostavili življenje v morju in način premikanja. Osmošolci so v največjem deležu izpostavili osebne razloge in izkušnje z živaljo, eden izmed njih je omenil, da spada pod hrustančnice. Devetošolci pa so v največjem deležu izpostavili tako življenje v morju in način premikanja kot tudi plavuti in škrge.

Ker se plazi. Ker nima nog. Ker ima luske. Ker ima tanko in dolgo telo.

Slednji odgovor je bil izpostavljen tudi iz strani ostalih učencev. Vsi učenci, razen šestega razreda, so izpostavili še prehranjevanje mladičev z materinim mlekom. Prav tako so vsi učenci, razen devetošolcev, izpostavili podobnost z ribami.

Graf 28: Razlogi za uvrščanje zlate ribice v izbrano sistematsko kategorijo

Graf 28 prikazuje, da se pri podanih razlogih za uvrstitev zlate ribice v ustrezno sistematsko skupino med učenci niso pojavile statistično pomembne razlike (2Î = 13,489; df = 9; p = 0,142). Večina učencev šestega in devetega razreda je v največji meri izpostavila osebne razloge in izkušnje z zlato ribico, učenci sedmega in osmega razreda pa so v največji meri izpostavili plavuti, luske, zmožnost plavanja in vodno življenjsko okolje. Slednji so prav tako

In document Velika zahvala gre tudi družini, ki so moja največja podpora (Strani 48-63)