2.5 REZULTATI
2.5.5 Vpliv obiskovanja narave na ustrezno razvrščanje živali v sistemsko kategorijo
V tabelah je prikazan vpliv obiskovanja narave na razvrščanje posamezne živali v ustrezno sistematsko skupino. Pri tem nas je zanimalo, ali učenci, ki pogosteje obiskujejo naravo, bolj pravilno uvrščajo živali v sistematske skupine kot učenci, ki narave ne obiskujejo tako pogosto (hipoteza 6).
2.5.5.1 NEVRETENČARJI Spužve
Tabela 35: Vpliv obiskovanja narave na razvrščanje spužve v izbrano sistematsko kategorijo Konjska spužva Pogostost obiskovanja narave v zadnjih dveh tednih f(%) Hi2 preizkus Sistematska kategorija V naravi nisem bil / v
naravo sploh ne hodim.
V naravi sem bil 1-krat do 3-krat.
V naravi sem bil 5-krat
ali večkrat. Hi2 df p
Opomba: * pomeni, da predpogoj za izračun Hi-kvadrat preizkusa ni izpolnjen. Namesto tega je računan Kullbackov 2Î preizkus.
Med učenci, ki različno pogosto obiskujejo naravo, ni bilo statistično pomembnih razlik glede uvrščanja konjske spužve v izbrano sistematsko skupino (tabela 35). Večina učencev je spužvo pravilno uvrstila med spužve, v majhnem deležu pa so jo učenci, ki so naravo obiskali enkrat do trikrat in pa učenci, ki so naravo obiskali večkrat, uvrstili še med mehkužce in rake.
Ožigalkarji
Tabela 36: Vpliv obiskovanja narave na razvrščanje uhatega klobučnjaka v izbrano sistematsko kategorijo Uhati klobučnjak Pogostost obiskovanja narave v zadnjih dveh tednih f(%) Hi2 preizkus Sistematska kategorija V naravi nisem bil / v
naravo sploh ne hodim.
Opomba: * pomeni, da predpogoj za izračun Hi-kvadrat preizkusa ni izpolnjen. Namesto tega je računan Kullbackov 2Î preizkus.
Pri uvrstitvi uhatega klobučnjaka v izbrano sistematsko skupino se med učenci glede na pogostost obiskovanja narave niso pojavile statistično pomembne razlike (tabela 36). Večina učencev je ne glede na pogostost obiskovanja narave uhatega klobučnjaka pravilno uvrstila med ožigalkarje, v manjšem deležu pa so se vsi učenci odločili še za uvrščanje med mehkužce.
Majhen delež učencev, ki so bili v naravi do trikrat in večkrat, je uhatega klobučnjaka uvrstila tudi med spužve.
Tabela 37: Vpliv obiskovanja narave na razvrščanje rdeče morske vetrnice v izbrano sistematsko kategorijo Rdeča morska vetrnica Pogostost obiskovanja narave v zadnjih dveh tednih f(%) Hi2 preizkus Sistematska kategorija V naravi nisem bil / v
naravo sploh ne hodim.
V naravi sem bil 1-krat do 3-krat.
V naravi sem bil 5-krat ali
večkrat. Hi2 df p
Opomba: * pomeni, da predpogoj za izračun Hi-kvadrat preizkusa ni izpolnjen. Namesto tega je računan Kullbackov 2Î preizkus.
Pri uvrščanju rdeče morske vetrnice v izbrano sistematsko skupino so se med učenci pojavile statistično pomembne razlike (tabela 37). Učenci, ki narave ne obiskujejo in učenci, ki so naravo obiskali do trikrat, so se za različne kategorije odločali v primerljivem deležu. Tako so učenci, ne glede na pogostost obiskovanja narave rdečo morsko vetrnico večinoma pravilno uvrstili med ožigalkarje, pri čemer so najslabše odgovarjali učenci, ki so bili v naravi večkrat.
Učenci, ki so naravo obiskali od enkrat do trikrat ter učenci, ki so naravo obiskali večkrat, so rdečo morsko vetrnico uvrstili tudi med mehkužce. V manjšem deležu pa so vsi učenci, ne glede na pogostost obiskovanja narave rdečo morsko vetrnico uvrstili še med spužve. Slednji odgovor je bil v največjem deležu zastopan med učenci, ki so naravo obiskali večkrat.
Iglokožci
Tabela 38: Vpliv obiskovanja narave na razvrščanje oranžaste morske zvezde v izbrano sistematsko kategorijo Oranžasta morska zvezda Pogostost obiskovanja narave v zadnjih dveh tednih f(%) Hi2 preizkus Sistematska kategorija V naravi nisem bil / v
naravo sploh ne hodim.
V naravi sem bil 1-krat do 3-krat.
V naravi sem bil 5-krat
ali večkrat. Hi2 df p
Opomba: * pomeni, da predpogoj za izračun Hi-kvadrat preizkusa ni izpolnjen. Namesto tega je računan Kullbackov 2Î preizkus.
Pri uvrščanju oranžaste morske zvezde v izbrano sistematsko skupino so se med učenci pojavljale statistično pomembne razlike (tabela 38). Učenci ki so naravo obiskali od enkrat do trikrat in učenci ki so naravo obiskali večkrat, so se za različne kategorije odločali v primerljivem deležu. Tako so učenci, ki narave ne obiskujejo, oranžasto morsko zvezdo v največji meri uvrstili med ožigalkarje, medtem ko so jo učenci, ki so naravo obiskali do trikrat ali večkrat, v največjem deležu pravilno uvrstili med iglokožce. V manjšem deležu so učenci, ne glede na pogostost obiskovanja narave, oranžasto morsko zvezdo uvrstili še med dvoživke
Tabela 39: Vpliv obiskovanja narave na razvrščanje morske lilije v izbrano sistematsko kategorijo Sredozemska morska lilija Pogostost obiskovanja narave v zadnjih dveh tednih f(%) Hi2 preizkus Sistematska kategorija V naravi nisem bil / v
naravo sploh ne hodim.
V naravi sem bil 1-krat do 3-krat.
V naravi sem bil 5-krat
ali večkrat. Hi2 df p
Spužva 0 12,5 16,7
12,340* 12 0,419
Riba 25 5,4 5,9
Ožigalkar 25 44,6 41,2
Mehkužec 0 7,1 14,7
Kolobarnik 0 7,1 4,9
Iglokožec 25 21,4 11,8
Ostalo 25 1,8 4,9
Opomba: * pomeni, da predpogoj za izračun Hi-kvadrat preizkusa ni izpolnjen. Namesto tega je računan Kullbackov 2Î preizkus.
V primeru uvrščanja sredozemske morske lilije v izbrano sistematsko skupino se med učenci niso pojavile statistično pomembne razlike (tabela 39). Učenci, ki narave ne obiskujejo, so v enakem deležu morsko lilijo uvrstili med ribe, ožigalkarje in iglokožce. Učenci, ki so naravo obiskali do trikrat in večkrat, so v največjem deležu morsko lilijo uvrstili med ožigalkarje, pa tudi med spužve in iglokožce, ki je pravilni odgovor. Slednji so v manjšem deležu morsko lilijo uvrstili tudi med ribe, mehkužce in kolobarnike.
Mehkužci
Tabela 40: Vpliv obiskovanja narave na razvrščanje ahatnika v izbrano sistematsko kategorijo Ahatnik Pogostost obiskovanja narave v zadnjih dveh tednih f(%) Hi2 preizkus Sistematska kategorija V naravi nisem bil / v
naravo sploh ne hodim.
V naravi sem bil 1-krat do 3-1-krat.
V naravi sem bil
5-krat ali več5-krat. Hi2 df p
Mehkužec 75 62,1 66,4
2,593* 6 0,858
Kolobarnik 0 2,3 2,3
Plazilec 25 31 28,9
Ostalo 0 4,6 2,3
Opomba: * pomeni, da predpogoj za izračun Hi-kvadrat preizkusa ni izpolnjen. Namesto tega je računan Kullbackov 2Î preizkus.
Tudi v primeru uvrstitve ahatnika v izbrano sistematsko skupino med učenci ni bilo statistično pomembnih razlik (tabela 40). Večina učencev je ne glede na pogostost obiskovanja narave ahatnika pravilno uvrstila med mehkužce, v nižjem deležu pa so se odločili še za uvrstitev med plazilce. Najbolje so odgovarjali učenci, ki narave ne obiskujejo. V majhnem deležu so učenci, ki so bili v naravi do trikrat ali večkrat, ahatnika uvrstili še med kolobarnike.
Tabela 41: Vpliv obiskovanja narave na razvrščanje navadne hobotnice v izbrano sistematsko kategorijo Navadna hobotnica Pogostost obiskovanja narave v zadnjih dveh tednih f(%) Hi2 preizkus Sistematska kategorija V naravi nisem bil / v
naravo sploh ne hodim.
V naravi sem bil 1-krat do 3-krat.
V naravi sem bil 5-krat
ali večkrat. Hi2 df p
Riba 0 10,6 6,3
18,335* 8 0,019
Ožigalkar 0 7,1 7,1
Mehkužec 100 74,1 69
Iglokožec 0 0 7,9
Ostalo 0 8,2 9,5
Opomba: * pomeni, da predpogoj za izračun Hi-kvadrat preizkusa ni izpolnjen. Namesto tega je računan Kullbackov 2Î preizkus.
Pri uvrščanju navadne hobotnice v izbrano sistematsko skupino so se med učenci pojavile statistično pomembne razlike (tabela 41). Večina učencev, ne glede na pogostost obiskovanja narave je hobotnico pravilno uvrstila med mehkužce. Pri tem so najbolje odgovarjali učenci, ki narave ne obiskujejo. Učenci, ki so naravo obiskali do trikrat in večkrat, so se odločili še za uvrščanje med ribe in ožigalkarje. Učenci, ki so bili v naravi večkrat, so se odločili tudi za uvrščanje med iglokožce.
Kolobarniki
Tabela 42: Vpliv obiskovanja narave na razvrščanje deževnika v izbrano sistematsko kategorijo Deževnik Pogostost obiskovanja narave v zadnjih dveh tednih f(%) Hi2 preizkus Sistematska kategorija V naravi nisem bil / v
naravo sploh ne hodim.
V naravi sem bil 1-krat do 3-krat.
V naravi sem bil
5-krat ali več5-krat. Hi2 df p
Mehkužec 18,2 8,9 15,5
7,895* 6 0,246
Kolobarnik 63,6 67,8 67,4
Plazilec 0 12,2 11,6
Ostalo 18,2 11,1 5,4
Opomba: * pomeni, da predpogoj za izračun Hi-kvadrat preizkusa ni izpolnjen. Namesto tega je računan Kullbackov 2Î preizkus.
V primeru uvrščanja deževnika v izbrano sistematsko skupino pa se med učenci niso pojavile statistično pomembne razlike (tabela 42). Večina učencev je ne glede na pogostost obiskovanja narave deževnika pravilno uvrstila med kolobarnike. Prav tako so ga v večjem deležu uvrstili med mehkužce, pri čemer se je za to izbiro odločilo največje število učencev, ki v naravo ne hodijo. Učenci, ki v naravo hodijo do trikrat in večkrat, so deževnika uvrstili še med plazilce.
Tabela 43: Vpliv obiskovanja narave na razvrščanje konjske pijavke v izbrano sistematsko kategorijo Konjska pijavka Pogostost obiskovanja narave v zadnjih dveh tednih f(%) Hi2 preizkus Sistematska kategorija V naravi nisem bil / v
naravo sploh ne hodim.
V naravi sem bil 1-krat do 3-krat.
V naravi sem bil 5-krat ali
večkrat.
Hi2 df p
Dvoživka 9,1 6 3,3
11,119* 10 0,348
Plazilec 18,2 17,9 12,2
Mehkužec 0 10,7 17,9
Kolobarnik 72,7 51,2 53,7
Sesalec 0 3,6 3,3
Ostalo 0 10,7 9,8
Opomba: * pomeni, da predpogoj za izračun Hi-kvadrat preizkusa ni izpolnjen. Namesto tega je računan Kullbackov 2Î preizkus.
Tudi pri uvrščanju konjske pijavke v izbrano sistematsko skupino se med učenci niso pojavile statistično pomembne razlike (tabela 43). Večina učencev je ne glede na pogostost obiskovanja narave konjsko pijavko pravilno uvrstila med kolobarnike, prav tako so vsi učenci konjsko pijavko uvrstili še med plazilce. Učenci, ki v naravo ne hodijo, so odgovarjali najbolje. V manjšem deležu so vsi učenci konjsko pijavko uvrščali še med dvoživke, učenci, ki so naravo obiskali do trikrat ali večkrat, pa tudi med mehkužce in sesalce.
Členonožci Žuželke
Tabela 44: Vpliv obiskovanja narave na razvrščanje navadne hišne muhe v izbrano sistematsko kategorijo Navadna hišna muha Pogostost obiskovanja narave v zadnjih dveh tednih f(%) Hi2 preizkus Sistematska kategorija V naravi nisem bil / v
naravo sploh ne hodim.
V naravi sem bil 1-krat do 3-krat.
V naravi sem bil
5-krat ali več5-krat. Hi2 df p
Žuželka 100 94,4 96,8
1,728* 2 0,422
Ostalo 0 5,6 3,2
Opomba: * pomeni, da predpogoj za izračun Hi-kvadrat preizkusa ni izpolnjen. Namesto tega je računan Kullbackov 2Î preizkus.
Tabela 44 prikazuje, da se tudi v primeru uvrščanja navadne hišne muhe v izbrano sistematsko kategorijo niso pojavile statistično pomembne razlike med učenci. Večina učencev je ne glede na pogostost obiskovanja narave navadno hišno muho pravilno uvrstila med žuželke.
Tabela 45: Vpliv obiskovanja narave na razvrščanje madagaskarskega sikajočega ščurka v izbrano sistematsko kategorijo Madagaskarski sikajoči ščurek Pogostost obiskovanja narave v zadnjih dveh tednih f(%) Hi2 preizkus
Sistematska kategorija
V naravi nisem bil / v naravo sploh ne
hodim.
V naravi sem bil 1-krat do 3-krat.
V naravi sem bil
5-krat ali večkrat. Hi2 df p
Žuželka 100 93,4 96
1,942* 2 0,379
Ostalo 0 2,6 2,2
Opomba: * pomeni, da predpogoj za izračun Hi-kvadrat preizkusa ni izpolnjen. Namesto tega je računan Kullbackov 2Î preizkus.
Tudi madagaskarskega sikajočega ščurka je večina učencev je ne glede na pogostost obiskovanja narave pravilno uvrstila med žuželke, zato se med njimi niso pojavile statistično pomembne razlike (tabela 45).
Stonoge
Tabela 46: Vpliv obiskovanja narave na razvrščanje navadne strige v izbrano sistematsko kategorijo Navadna striga Pogostost obiskovanja narave v zadnjih dveh tednih f(%) Hi2 preizkus Sistematska kategorija V naravi nisem bil / v
naravo sploh ne hodim.
V naravi sem bil 1-krat do 3-krat.
V naravi sem bil 5-krat ali
večkrat. Hi2 df p
Kolobarnik 9,1 4,4 3,8
5,982* 6 0,425
Žuželka 36,4 12,2 13
Stonoga 54,5 78,9 80,9
Ostalo 0 4,4 2,3
Opomba: * pomeni, da predpogoj za izračun Hi-kvadrat preizkusa ni izpolnjen. Namesto tega je računan Kullbackov 2Î preizkus.
Pri uvrščanju navadne strige v izbrano sistematsko skupino se med učenci niso pojavile statistično pomembne razlike (tabela 46). Večina učencev je ne glede na pogostost obiskovanja narave navadno strigo pravilno uvrstila med stonoge. Pri tem so najslabše odgovarjali učenci, ki narave ne obiskujejo. Navadno strigo so skupaj z ostalimi učenci uvrščali še med žuželke, v majhnem deležu pa tudi med kolobarnike.
Raki
Tabela 47: Vpliv obiskovanja narave na razvrščanje primorskega koščaka v izbrano sistematsko kategorijo Primorski koščak Pogostost obiskovanja narave v zadnjih dveh tednih f(%) Hi2 preizkus Sistematska kategorija V naravi nisem bil / v
naravo sploh ne hodim.
V naravi sem bil 1-krat do 3-krat.
V naravi sem bil 5-krat ali
večkrat. Hi2 df p
Rak 100 92,2 91,2
3,219* 4 0,522
Riba 0 1,1 3,2
Ostalo 0 6,7 5,6
Opomba: * pomeni, da predpogoj za izračun Hi-kvadrat preizkusa ni izpolnjen. Namesto tega je računan Kullbackov 2Î preizkus.
Med učenci pri uvrščanju primorskega koščaka ni bilo statistično pomembnih razlik (tabela 47). Večina učencev je ne glede na pogostost obiskovanja narave primorskega koščaka pravilno uvrstila med rake. Le majhen delež učencev, ki so naravo obiskali do trikrat ali večkrat, pa so ga uvrstili tudi med ribe.
Pajkovci
Tabela 48: Vpliv obiskovanja narave na razvrščanje osastega pajka v izbrano sistematsko kategorijo Osasti pajek Pogostost obiskovanja narave v zadnjih dveh tednih f(%) Hi2 preizkus Sistematska kategorija V naravi nisem bil / v
naravo sploh ne hodim.
V naravi sem bil 1-krat do 3-krat.
V naravi sem bil
5-krat ali več5-krat. Hi2 df p
Žuželka 0 4,4 4,6
2,690* 4 0,611
Pajkovec 100 94,5 92,3
Ostalo 0 1,1 3,1
Opomba: * pomeni, da predpogoj za izračun Hi-kvadrat preizkusa ni izpolnjen. Namesto tega je računan Kullbackov 2Î preizkus.
Pri uvrstitvi osastega pajka v izbrano sistematsko skupino se med učenci prav tako niso pojavile statistično pomembne razlike (tabela 48). Večina učencev je ne glede na pogostost obiskovanja narave osastega pajka pravilno uvrstila med pajkovce, majhen delež učencev, ki so naravo obiskali do trikrat in večkrat, pa ga je uvrstil še med žuželke.
Tabela 49: Vpliv obiskovanja narave na razvrščanje črnomodrega orjaškega ščipalca v izbrano sistematsko kategorijo Črnomodri orjaški ščipalec Pogostost obiskovanja narave v zadnjih dveh tednih f(%) Hi2 preizkus
Sistematska kategorija
V naravi nisem bil / v naravo sploh ne hodim.
V naravi sem bil 1-krat do
3-krat.
V naravi sem bil 5-krat ali
večkrat. Hi2 df p
Plazilec 10 6,8 5,6
5,832* 8 0,666
Žuželka 20 17 11,2
Rak 20 33 30,4
Pajkovec 50 34,1 44,8
Ostalo 0 9,1 8
Opomba: * pomeni, da predpogoj za izračun Hi-kvadrat preizkusa ni izpolnjen. Namesto tega je računan Kullbackov 2Î preizkus.
Tudi pri uvrščanju črnomodrega orjaškega ščipalca v izbrano sistematsko skupino ni bilo statistično pomembnih razlik med učenci (tabela 49). Večina učencev je ne glede na pogostost obiskovanja narave v največjem deležu črnomodrega orjaškega ščipalca pravilno uvrstila med pajkovce. Druga najpogostejša uvrstitev vseh učencev je bila med rake, nato žuželke, v manjšem deležu tudi med plazilce.
2.5.5.2 VRETENČARJI Sesalci
Tabela 50: Vpliv obiskovanja narave na razvrščanje divjega kunca v izbrano sistematsko kategorijo Divji kunec Pogostost obiskovanja narave v zadnjih dveh tednih f(%) Hi2 preizkus Sistematska kategorija V naravi nisem bil / v
naravo sploh ne hodim.
V naravi sem bil 1-krat do 3-krat.
V naravi sem bil
5-krat ali več5-krat. Hi2 df p
Sesalec 100 97,8 98,5
2,263* 4 0,688
Plazilec 0 1,1 1,5
Ostalo 0 1,1 0
Opomba: * pomeni, da predpogoj za izračun Hi-kvadrat preizkusa ni izpolnjen. Namesto tega je računan Kullbackov 2Î preizkus.
Učenci so v večini, ne glede na pogostost obiskovanja narave, divjega kunca pravilno uvrstili med sesalce, zato se med njimi niso pojavile statistično pomembne razlike (tabela 50). Le majhen delež učencev, ki so bili v naravi enkrat do trikrat in petkrat ali večkrat, so divjega kunca uvrstili med plazilce.
Tabela 51: Vpliv obiskovanja narave na razvrščanje malega podkovnjaka v izbrano sistematsko kategorijo Mali podkovnjak Pogostost obiskovanja narave v zadnjih dveh tednih f(%) Hi2 preizkus Sistematska kategorija V naravi nisem bil / v
naravo sploh ne hodim.
V naravi sem bil 1-krat do 3-krat.
V naravi sem bil 5-krat
ali večkrat. Hi2 df p
Ptica 18,2 21,6 26,2
6,729* 4 0,151
Sesalec 72,2 78,4 70,6
Ostalo 9,1 0 3,2
Opomba: * pomeni, da predpogoj za izračun Hi-kvadrat preizkusa ni izpolnjen. Namesto tega je računan Kullbackov 2Î preizkus.
Vsi učenci, ne glede na pogostost obiskovanja narave, so malega podkovnjaka v večini pravilno uvrstili med sesalce, zato med njimi ni bilo statistično pomembnih razlik (tabela 51). V večjem številu so vsi učenci malega podkovnjaka uvrstili še med ptice, pri čemer se je za ta odgovor odločila večina učencev, ki naravo obišče večkrat.
Tabela 52: Vpliv obiskovanja narave na razvrščanje velike pliskavke v izbrano sistematsko kategorijo Velika pliskavka Pogostost obiskovanja narave v zadnjih dveh tednih f(%) Hi2 preizkus Sistematska kategorija V naravi nisem bil / v
naravo sploh ne hodim.
Opomba: * pomeni, da predpogoj za izračun Hi-kvadrat preizkusa ni izpolnjen. Namesto tega je računan Kullbackov 2Î preizkus.
V primeru uvrščanja velike pliskavke v izbrano sistematsko skupino se prav tako niso pojavile statistično pomembne razlike med učenci (tabela 52). Večina učencev je ne glede na pogostost obiskovanja narave veliko pliskavko pravilno uvrstila med sesalce. V manjšem deležu so učenci, ki so naravo obiskali do trikrat ali večkrat, veliko pliskavko uvrstili še med ribe.
Tabela 53: Vpliv obiskovanja narave na razvrščanje človeka v izbrano sistematsko kategorijo Človek Pogostost obiskovanja narave v zadnjih dveh tednih f(%) Hi2 preizkus Sistematska kategorija V naravi nisem bil / v
naravo sploh ne hodim.
V naravi sem bil 1-krat do 3-krat.
V naravi sem bil 5-krat
ali večkrat. Hi2 df p
Sesalec 91,7 100 99,2
4,417* 2 0,110
Brez odgovora 8,3 0 0,8
Opomba: * pomeni, da predpogoj za izračun Hi-kvadrat preizkusa ni izpolnjen. Namesto tega je računan Kullbackov 2Î preizkus
Tudi pri uvrščanju človeka v izbrano sistematsko skupino se med učenci niso pojavile statistično pomembne razlike (tabela 53). Večina učencev je ne glede na pogostost obiskovanja narave človeka pravilno uvrstila med sesalce.
Ptice
Tabela 54: Vpliv obiskovanja narave na razvrščanje cesarskega pingvina v izbrano sistematsko kategorijo Cesarski pingvin Pogostost obiskovanja narave v zadnjih dveh tednih f(%) Hi2 preizkus Sistematska kategorija V naravi nisem bil / v
naravo sploh ne hodim.
V naravi sem bil 1-krat do 3-krat.
V naravi sem bil 5-krat
ali večkrat. Hi2 df p
Dvoživka 8,3 4,4 3,9
8,222* 6 0,222
Ptica 91,7 67,8 66,7
Sesalec 0 25,6 26,4
Ostalo 0 2,2 3,1
Opomba: * pomeni, da predpogoj za izračun Hi-kvadrat preizkusa ni izpolnjen. Namesto tega je računan Kullbackov 2Î preizkus.
Tudi v primeru uvrstitve cesarskega pingvina v ustrezno sistematsko skupino se med učenci niso pojavile statistično pomembne razlike (tabela 54). Majhen delež učencev, ne glede na pogostost obiskovanja narave, je cesarskega pingvina uvrstilo med dvoživke, v večini pa so ga vsi učenci pravilno uvrstili med ptice. Pri tem so najbolje odgovarjali učenci, ki narave ne obiskujejo. Učenci, ki so naravo obiskali do trikrat, in učenci, ki so naravo obiskali večkrat, so se odločili še za uvrščanje cesarskega pingvina med sesalce.
Tabela 55: Vpliv obiskovanja narave na razvrščanje skobčevke v izbrano sistematsko kategorijo Skobčevka Pogostost obiskovanja narave v zadnjih dveh tednih f(%) Hi2 preizkus Sistematska kategorija V naravi nisem bil / v
naravo sploh ne hodim.
V naravi sem bil 1-krat do 3-krat.
V naravi sem bil 5-krat
ali večkrat. Hi2 df p
Ptica 100 98,9 97,7
0,871* 2 0,647
Ostalo 0 1,1 2,3
Opomba: * pomeni, da predpogoj za izračun Hi-kvadrat preizkusa ni izpolnjen. Namesto tega je računan Kullbackov 2Î preizkus.
Tabela 55 prikazuje, da se tudi v primeru uvrščanja skobčevke v izbrano sistematsko skupino med učenci niso pokazale statistično pomembne razlike. Večina učencev je ne glede na pogostost obiskovanja narave skobčevko pravilno uvrstila med ptice.
Dvoživke
Tabela 56: Vpliv obiskovanja narave na razvrščanje navadnega močerada v izbrano sistematsko kategorijo Navadni močerad Pogostost obiskovanja narave v zadnjih dveh tednih f(%) Hi2 preizkus
Sistematska kategorija V naravi nisem bil / v naravo sploh ne hodim.
V naravi sem bil 1-krat do 3-1-krat.
V naravi sem bil
5-krat ali več5-krat. Hi2 df p
Mehkužec 0 3,3 3,1
2,920* 6 0,819
Dvoživka 36,4 45,6 51,5
Plazilec 63,6 48,9 43,8
Ostalo 0 2,2 1,5
Opomba: * pomeni, da predpogoj za izračun Hi-kvadrat preizkusa ni izpolnjen. Namesto tega je računan Kullbackov 2Î preizkus.
V primeru uvrstitve navadnega močerada v izbrano sistematsko skupino med učenci ni bilo statistično pomembnih razlik (tabela 56). Učenci, ki so naravo obiskali večkrat, so v večini pravilno uvrstili navadnega močerada med dvoživke. Učenci, ki ne hodijo v naravo, in učenci, ki so bili v naravi do trikrat, pa so v večji meri navadnega močerada uvrstili med plazilce.
Najslabše so odgovarjali učenci, ki v naravo ne hodijo. Majhen delež učencev, ki obiskujejo naravo, so navadnega močerada uvrstili še med mehkužce.
Najslabše so odgovarjali učenci, ki v naravo ne hodijo. Majhen delež učencev, ki obiskujejo naravo, so navadnega močerada uvrstili še med mehkužce.