V nadaljevanju je predstavljena razlaga posameznih sklopov raziskave glede na zastavljena raziskovalna vprašanja.
6.1. Stališča osnovnošolcev do kač
Ena izmed ključnih vlog šole je, da pomaga učencem oblikovati pozitiven odnos do vseh organizmov in okolja, v katerem živijo (Kellert, 1985). Učenci se z raznimi vsebinami o kačah in drugih organizmih srečajo pri naravoslovnih predmetih, kot sta naravoslovje in biologija. V 7. razredu pri predmetu naravoslovje spoznajo zgradbo in delovanje živali, njihovo razmnoževanje, rast, razvoj in razvrščanje v posamezne skupine. Spoznajo tudi telesno zgradbo enoceličarjev, nevretenčarjev in vretenčarjev ter njihove prilagoditve vezane na premikanje in prehranjevanje (Skvarč in sod., 2011). Učenci lahko pri takih predmetih oblikujejo tudi stališča do posameznih skupin živali, ki jih obravnavajo. V slovenskih šolah pri naravoslovnih predmetih posveča premalo pozornosti ravno oblikovanju stališč posameznika (Tomažič, 2010). Pomembno je, da učitelji pri pouku bioloških vsebin vključujejo žive organizme, saj bodo tako učenci postali bolj pozorni na organizme in bodo do njih razvili bolj pozitiven odnos, kot če bi jih opazovali samo v živalskem vrtu ali na fotografijah. Hkrati pa lahko spodbudijo učence k zainteresiranosti za biološke vsebine in odpravo napačnih predstav o posameznih živalskih vrstah (Wust Ackerman in sod., 2018).
Ker ima neposredna izkušnja veliko vlogo pri oblikovanju stališč (Ule, 2004), smo učence v naši raziskavi spraševali po tem, ali so kačo že držali v rokah. Od 210 anketirancev je neposredno izkušnjo navedlo kar 151 (tabela 8).
Na raziskovalno vprašanje: »Kakšna so stališča osnovnošolcev do kač?«, lahko odgovorimo, da so ta v večini usmerjena v pozitivno smer. Učenci so se v povprečju najbolj strinjali s trditvami na moralnem področju stališč, ki vključuje skrb za pravilno in nepravilno ravnanje z živalmi. Učenci menijo, da je zadrževanje kač v ujetništvu in ubijanje kač kruto. Pozitiven odnos do kač so učenci pokazali tudi s tem, da se v večji meri ne strinjajo, da se vse kače ubije, ter strinjajo, da lahko z ne kupovanjem izdelkov iz delov kač pripomorejo k njihovi ohranitvi.
Na drugi strani pa se učenci v povprečju niso najbolj strinjali s trditvami na področju stališč povezanih z neposredno izkušnjo. Učenci si v gozdu ne želijo srečati kače in prav tako jih ne bi proučevali v naravi. Tako lahko sklepamo, da ob srečanju s kačo kot neprijetno živaljo doživljajo strah in se je zato raje izogibajo, kot to navajajo avtorji v študiji o odnosu študentov, bodočih učiteljev do narave (Torkar, Praprotnik in Bajd, 2007). Iz rezultatov naše raziskave smo ugotovili, da učenci nimajo velike želje za branje različnih vsebin o kačah. Neopredeljeni pa so glede učenja o vrstah kač in okoljih, v katerih kače živijo.
38 6.2. Stališča glede na spol in starost učencev
Tabela 10 prikazuje razlike v ocenah posameznih stališč do kač glede na spol. Na raziskovalno vprašanje, ali se stališča osnovnošolcev do kač razlikujejo glede na spol, lahko po pregledu rezultatov na splošno odgovorimo, da so bili fantje bolj naravnani k pozitivnim odgovorom kot dekleta. To lahko povežemo s ugotovitvijo Roskafta in sod. (2003), ki pravijo, da ženske pogosteje izražajo negativna stališča do nevarnih živali. V splošnem pa imajo učenci bolj ali manj enaka stališča o kačah. Podobno navajajo tudi Alves in sod. (2014), saj so rezultati njihove raziskave pokazali, da fantje pokažejo več zanimanja za manj privlačnejše živali kot deklice.
Do razlik prihaja tudi med posameznimi področji stališč. Na znanstvenem področju so se statistično pomembne razlike glede stališč pokazale pri treh trditvah. Fantje so pokazali višje zanimanje za učenje o različnih vrstah kač in okoljih, v katerih kače živijo. Dekleta pa so pokazala manjše zanimanje za branje različnih vsebin o kačah. Prav tako višje zanimanje pokažejo fantje na negativnem področju, in področju, povezanem z neposredno izkušnjo. Tu pokažejo, da se kač ne bojijo. Na moralnem področju je do statistično pomembnih razlik prišlo pri dveh trditvah. V tem primeru so večje zanimanje pokazala dekleta, ki so se povečini bolj strinjale s tem, da je zadrževanje kač v ujetništvu in ubijanje kač za kruto. Prav tako so višjo stopnjo strinjanja pokazale na varstvenem področju, kjer so se bolj strinjale s tem, da ne kupovanje izdelkov iz delov kač pripomore k ohranjanju živalske vrste. Te ugotovitve na moralnem in varstvenem področju lahko povežemo s tem, da dekleta pokažejo več sočutja kot fantje (Alteman in sod., 2003). Vse to lahko povezujemo z zgodovino in evolucijo, saj so ženske imele v preteklosti večinoma 'sedentarni' način življenja, medtem ko so moški bili lovci in izpostavljeni nevarnim živalim. Hkrati pa na tak način razmišljanja vpliva tudi fizična kondicija posameznika, ki je pri ženskah po večini manjša kot pri moških, ni pa vedno tako (Prokop in Fančovičova, 2010b).
Tabela 11 prikazuje razlike v ocenah posameznih stališč do kač glede na starost (razred) učencev. Na raziskovalno vprašanje, ali se stališča osnovnošolcev razlikujejo glede na njihovo starost, lahko po pregledu rezultatov na splošno odgovorimo, da so bili učenci 7. razreda najbolj naravnani k pozitivnim odgovorom. V večini pa imajo učenci bolj ali manj enaka stališča o kačah. Statistično pomembne razlike so se pokazale pri treh trditvah, kjer so poleg učencev 7.
razreda pokazali večjo stopnjo strinjanja s trditvami tudi učenci 6. razreda. V večini so bili učenci 8. in 9. razreda pri teh trditvah neopredeljeni. Ker smo v raziskavi uporabili vzorec učencev, ki obiskuje predmetno stopnjo osnovne šole, so rezultati v večini pokazali naravnanost k pozitivnim stališčem, saj naj bi se po Kellertu (1983, cit. v Prokop in Randler, 2018) spoštovanje do živali večalo z večanjem starosti, prav tako se po ugotovitvah Tavares Pinheiro, Mota Rodrigues in Borges-Nojosa (2016) negativna stališča do kač zmanjšujejo skladno z višanjem razreda osnovne šole. Če bi stališča preverjali na razredni stopnji, bi najverjetneje bili rezultati obrnjeni v drugačno smer.
39 6.3. Povezanost med stališči osnovnošolcev do kač in njihovim namenom
varovanja teh živali
Glede na rezultate raziskave smo ugotovili, da prihaja do povezav (korelacij) med stališči osnovnošolcev do kač in njihovim namenom varovanja teh živali. Vse povezave so usmerjene v pozivno smer, razlikujejo pa se glede na jakost ali moč povezave. Pri prikazu rezultatov smo povezave prikazali glede na posamezno področje.
Iz tabele 12 razberemo povezave med stališči na znanstvenem področju in namenom varovanja.
Najvišjo, sicer srednje močno povezanost opazimo med trditvama 7 in 24 ter med trditvama 18 in 23. Bolj ko učenci berejo različne vsebine o kačah, bolj so pripravljeni darovati nekaj denarja za ohranitev določene vrste. Tisti učenci, ki jim je poslušanje biologov bolj zanimivo, so bolj pripravljeni obvestiti javnost v primeru, če vidijo, da nekdo uničuje življenjski prostor kač.
V tabeli 13 so prikazani rezultati povezav med stališči na moralnem področju in namenom varovanja. Najvišjo, sicer srednje močno povezanost opazimo med trditvama 6 in 11. Tako lahko zaključimo, da bolj ko se učenci strinjajo s tem, da je zadrževanje kač v ujetništvu kruto, bolj so pripravljeni prijaviti odgovornim osebam tistega, ki je kačo ubil.
Iz tabele 14 razberemo povezave med stališči na negativnem področju in namenom varovanja.
Visoko, sicer šibko povezanost opazimo med trditvami 2 in 23, 2 in 24 ter med trditvami 14 in 13, 14 in 21, 14 in 24. Bolj ko se učenci ne strinjajo s trditvijo, da so kače grde, bolj so pripravljeni obvestiti javnost v primeru, če vidijo nekoga, ki uničuje življenjski prostor kač in bolj so pripravljeni darovati nekaj denarja za ohranjanje določene vrste. Tisti učenci, ki se jim kače ne zdijo nagnusne, so prav tako bolj pripravljeni prijaviti odgovornim in obvestiti javnost v primeru uničevanja bivalnega prostora kač in slabega ravnanja z njimi. Med strahom do kač in namenom varovanja do povezav ni prišlo.
V tabeli 15 so prikazani rezultati povezav med stališči, povezanimi z neposrednimi izkušnjami in namenom varovanja. Najvišjo, sicer srednje močno povezanost opazimo med trditvama 12 in 24 ter 12 in 13. Bolj ko bi učenci radi proučevali kače v naravi bolj bi bili pripravljeni prijaviti odgovornim uničevanje življenjskega prostora kač in darovati nekaj denarja, če bi to pripomoglo k ohranitvi določene vrste živali.
6.4. Stališča glede na neposredno izkušnjo
Neposredna izkušnja pomembno vpliva na oblikovanje in spreminjanje stališč (Ule, 2004).
Ugotovili smo, da lahko neposredna izkušnja vpliva na stališča osnovnošolcev do kač, kar so pred nami potrdili tudi Ballouard in sod. (2012) in Tavares Pinheiro, Mota Rodrigues in Borges-Nojosa (2016). Statistično pomembne razlike v stališčih osnovnošolcev do kač glede na neposredno izkušnjo lahko opazimo kar pri enajstih trditvah (Mann – Whitney preizkus, p ≤ 0,05). Na raziskovalno vprašanje: »Ali imajo učenci, ki so imeli neposredno izkušnjo s kačo bolj pozitivna stališča do kač kot učenci, ki neposredne izkušnje s kačo niso imeli?«, lahko odgovorimo, da neposredna izkušnja pozitivno vpliva na oblikovanje stališč do kač, saj so bolj
40 pozitivna stališča pokazali učenci, ki so v rokah že držali kačo. Ti učenci so bili bolj zainteresirani za učenje o kačah, o njih niso imeli negativnega mnenja, pomembno jim je, da se s kačami pravilno ravna in nasprotujejo izkoriščanju ter ubijanju kač. V večji meri bi v rokah ponovno držali kačo, jih proučevali v naravi in jih kot vrsto bili pripravljeni varovati.
6.5. Povezanost med stališči osnovnošolcev do kač in njihovim znanjem o kačah
V diplomski nalogi Znanje in napačne predstave osnovnošolcev o kačah ter njihova pripravljenost za varovanje kač (Črnac, 2019) smo ugotavljali, kakšno je znanje osnovnošolcev o kačah. Ugotovljeno je bilo, da so učenci imeli zelo slabo znanje o kačah. Podatke o znanju osnovnošolcev o kačah (Črnac, 2019) smo primerjali z njihovi stališči do kač. Pri kategorizaciji učencev glede na znanje smo upoštevali metodologijo, ki so jo uporabili Ferk in sod. (2003), in stopnjo znanja razdelili v tri kategorije: dobro, povprečno in slabo. Po pregledu rezultatov smo ugotovili, da so bili učenci z dobrim znanjem bolj naravnani k pozitivnim stališčem kot učenci s povprečnim in slabim znanjem. Tako lahko sklepamo, da več kot so imeli osnovnošolci znanja o kačah, bolj so se bili o njih pripravljeni učiti in bolj so se strinjali s tem, da je kače v Sloveniji treba zavarovati. Prav tako so ti učenci imeli pozitiven pogled do kače in manj so se jih bali.
Učenci z dobrim znanjem so tudi pokazali večje zanimanje za neposredno izkušnjo s kačo in ohranjanje te vrste živali.
6.6. Sklep
Z izvedeno raziskavo smo ugotovili, da so stališča učencev do kač od 6. do 9. razreda povečini usmerjena v pozitivno smer. Razlikujejo se glede na spol in starost učencev ter njihovo neposredno izkušnjo s kačo, ki na stališča vpliva pozitivno. Ugotovili smo, da se stališča povezujejo z znanjem učencev o kačah in z njihovim namenom varovanja kač. Bolj ko so učenci pripravljeni varovati kače in več znanja ko imajo o njih, bolj so njihova stališča usmerjena v pozitivno smer.
Pomembno je, da kot bodoči učitelji razumemo vpliv socialno-ekonomskega statusa, neposredne izkušnje, napačnih predstav in strahu na stališča učencev, ki jih bomo pri svojem delu srečevali. Tako jim bomo pomagali k oblikovanju in tudi spreminjanju njihovih stališč v pravo smer. Biti jim moramo za vzor. Učenci se morajo zavedati, da smo ljudje tisti, ki lahko vplivamo na obstoj določene vrste v njihovem naravnem okolju. Hkrati pa jim moramo omogočiti, da bodo po svetu hodili z dvignjeno glavo in z veseljem opazovali mogočno naravo okoli sebe (slika 2).
41 Slika 2: Kače. Zakaj se jih bojimo?!
(Tome, 2002, str. 9)
42