Posamezniki imajo lahko odpor do določenih vrst živali. Ta odpor se odraža kot nekakšen neprijeten občutek – kot npr. gnus, strah ali kot zoofobija. Posledično tako ljudje ob srečanju z neprijetnim doživljajo strah in se te stvari ali organizma izogibajo (Torkar, Praprotnik in Bajd, 2007). Stališča so povezana tudi z videzom živali. Do živali, ki jih dojemamo kot grde, oblikujemo negativna stališča in obratno. Da posamezniki neko žival opredelijo kot grdo, je velika verjetnost to, da predstavlja neko nevarnost za človeka (Prokop in Fančovičová, 2010a).
Strah do živali je definiran kot biološki odziv človeka na potencialno nevarne živali (Seligman, 1971) in igra ključno vlogo pri oblikovanju stališč do živali (Ohman in Mineka, 2003). Živali, ki jih uvrščamo v kategorijo »strahu«, so tiste, ki razširjajo bolezni in okužbe (npr. netopirje);
sledijo jim živali, ki so »sluzaste« in izločajo razno slino ali nezaželene iztrebke (npr. kače,
10 polži in črvi); v tretjo skupino pa uvrščamo živali, ki jih povezujemo z umazanijo, boleznimi ali okužbami (npr. pajke) (Prokop in Tunnicliffe, 2008).
Na strah vplivajo različni miti, ki so jih ljudje v preteklosti oblikovali. Mite enačimo z napačnimi predstavami, ki so pogosto tudi značilnost posamezne kulture in so odvisne od starosti, zmožnosti, spola posameznika, prisotne so v vsakdanjem življenju, povezujejo se z znanjem in prevzemamo jih od predhodnih generacij ter medijev (Prokop in Tunnicliffe, 2008).
Na drugi strani imamo pogosto uporabljen izraz gnus, ki ga psihologi opredeljujejo kot drugačno čustvo od strahu (Matchett in Dawey, 1991). Je občutek, ki ga povzroči nekaj izredno grdega ali odvratnega (Slovar slovenskega knjižnega jezika, 1975). Glavna funkcija gnusa je zaščita pred nečim nevarnim (Askew in sod., 2014).
V nekaterih raziskavah po svetu so raziskovalci ugotovili, da se med osnovnošolci najpogosteje pojavlja strah do kač in insektov ter do tujih vrst živali, kot sta na primer tiger in lev. Učenci pri opisih teh živali pogosto uporabljajo besedi, kot sta gnusno in umazano (Torkar, Praprotnik in Bajd, 2007). Strah pred kačami, tako pri ljudeh kot tudi pri drugih primatih, je rezultat starodavne evolucijske zgodovine in sega v prve interakcije ljudi s kačo (Prokop in Randler, 2018). Ljudje, ki so v naravi srečali kačo, so poročali, da so ob pogledu nanjo od strahu zelo hitro obstali in zamrznili, saj so mislili, da bodo nanjo stopili (Öhman in Mineka, 2003). Strah je pri ženskah na splošno večji, verjetno zato, ker imajo manjše fizične sposobnosti, da bi pobegnile pred napadom plenilca (Røskaft in sod., 2003). Ker so bili plazilci skozi zgodovino vedno povezani z nevarnostjo, Öhman in Mineka (2003) menita, da srečanje s kačo posamezniku samodejno vzbudi občutek strahu. S tem se strinjata tudi Herzog in Burghardnt (1988, cit. v Prokop, Özel in Uşak, 2009) in trdita, da so evolucijski pritiski odgovorni za človekov odnos do živali. Poleg tega menita, da negativni odnosi človeka z živaljo vplivajo na redkost posamezne vrste.
Janovcová in sod. (2019) so izvedli raziskavo o stališčih do plazilcev, povezanih s strahom, gnusom in estetskim videzom, vse to pa potem povezali s kačami in drugimi plazilci.
Anketiranci so imeli na razpolago 127 slik plazilcev. Ocenili so jih po strahu, gnusu in lepoti, s pomočjo Likertove lestvice. Rezultati so pokazali, da ljudje plazilce dojemajo kot dve različni skupini na podlagi njihove morfologije: breznoge plazilce (kače) in druge plazilce, ki imajo noge (kuščarji, želve, krokodili). V podskupini kuščarjev je prišlo do pozitivne povezanosti med strahom in gnusom, medtem ko sta bila strah in gnus negativno povezana z lepoto. Do pozitivne povezanosti med strahom in lepoto je prišlo pri kačah. Tiste kače, ki spadajo med najbolj strašljive, so bile uvrščena na vrh lestvice lepote (Janovcová in sod., 2019).
Določene živali veljajo za grde, grdo pa je povezano s čustvi strahu in gnusa. Veliko raziskovalcev je zanimala povezava med fizičnim izgledom živali in stališči posameznika do njih. Na primer Jacobs in sod. (2014) so ugotovili, da je gnus do volkov povezan z njihovo smrtonosno nevarnostjo. Prokop in sod., (2016) so ugotovili, da so negativna stališča do žab povezana z gnusom do teh živali. Prokop in Fančovičova (2010b) pa, da so tisti posamezniki, ki so se medvedov bali, bili pripravljeni medvede ubiti. Tako lahko trdimo, da je težnja k ohranjanju določene vrste živali povezana tudi s človekovimi čustvi.
11 2.7. VLOGA SPOLA IN STAROSTI PRI OBLIKOVANJU STALIŠČ
Spol je eden izmed glavnih dejavnikov, ki vplivajo na oblikovanje stališč do posamezne živali (Kaltenborn in sod., 2006). Na splošno ženske pogosteje izražajo negativna stališča do plenilcev (Roskaft in sod., 2003), rezultati raziskav Prokop, Özel in Uşak (2009) in Alves in sod. (2014) pokazali, da imajo ženske tudi večji strah do kač v primerjavi z moškimi. Na splošno imajo moški raje divje živali, medtem ko ženske eksotične živali (Lindemann-Matthies, 2005). Manj popularne vrste živali pritegnejo več pozornosti pri moškem spolu kot pri ženskem (Røskaft in sod, 2003).
V osnovni šoli deklice pokažejo večje zanimanje za nežne, lepše in bolj popularne vrste živali, medtem ko dečki kažejo večje zanimanje za manj privlačne živali. Pri deklicah je to lahko povezano z nevarnostjo, ker pokažejo več strahu do plenilcev v primerjavi z dečki (Alves in sod., 2014). Na splošno imajo deklice več negativnih stališč in večji strah do kač kot dečki (Tavares Pinheiro, Mota Rodrigues in Borges-Nojosa, 2016). Pri razlikah v stališčih glede na spol je treba poudariti tudi sočutje. Znano je, da ženske pokažejo več sočutja kot moški (Alteman in sod., 2003), zato pokažejo večjo težnjo po varovanju določene živalske vrste.
Kellert (1983, cit. v Prokop in Randler, 2018) pravi, da se spoštovanje do živali veča z večanjem starosti, saj v mladosti osebe doživljajo velike spremembe pri oblikovanju stališč in njihovega vedenja, prav tako pri oblikovanju stališč do posamezne živali. Tavares Pinheiro, Mota Rodrigues in Borges-Nojosa (2016) so ugotovili, da se negativna stališča do kač zmanjšujejo glede na višji razred osnovne šole.
2.8. VAROVANJE KAČ
Kače so pomemben del ekosistema, saj imajo vlogo tako plenilca kot plena, hkrati pa so pomembne tudi za človeško družbo v medicinske namene, za zatiranje glodavcev in v nekaterih državah tudi kot vir beljakovin (Mullin in Seigel, 2009). Populacija kač upada po celotnem svetu zaradi različnih antropogenih dejavnikov, kot so degradacija habitatov, namerno ubijanje in izkoriščanje za ekonomski dobiček (Gibbon in sod., 2000). Kače spadajo med najbolj ogrožene vrste živali, kar 12 % obstoječih vrst grozi izumrtje (Böhm in sod., 2013). Ker je človekova aktivnost glavni vzrok za izumrtje vrst in populacij, je uspeh organizacij za ohranjanje živali odvisen od posameznikovih stališč do kač in njihovega ohranjanja (Zinn in sod., 1998, cit. v Liordos in sod., 2018).
Liordos in sod. (2018) so v Grčiji izvedli raziskavo, kjer so želeli izvedeti, kako so ljudje naklonjeni ohranjanju kač. Ugotovili so, da so mlajše in bolj izobražene osebe bolj naklonjene ohranjanju kač kot starejši manj izobraženi ljudje. Glede na spol so bile ženske manj naklonjene kačam kot moški, imele pa so večjo težnjo k ohranjanju te vrste.
Pri načrtovanju ukrepov za zaščito kač se naravovarstveniki soočajo z veliko večjimi težavami kot pri bolj karizmatičnih skupinah živali, kot na primer orli in velike zveri (Martin-Lopez, Montes in Benayas, 2007). Kače ne dobijo veliko pravne zaščite ravno zaradi predsodkov, kot
12 so sovraštvo, strah, napačne predstave in nepoznavanje tega, da so v nekem okolju lahko koristne (npr. pri zatiranju glodavcev) (Katenborn in sod., 2006). Osebe, ki imajo negativna stališča do kač, trdijo, da ohranjanje kač ni pomembno niti potrebno (Tavares Pinheiro, Mota Rodrigues in Borges-Nojosa, 2016).
Ljudje v večini podpirajo projekte za ohranjanje njim bolj priljubljenih živalskih vrst, tako je posledično večina biotske pestrosti zanemarjena. Zato je pomembno, da se otroke pouči o pomembnosti najrazličnejših organizmov, tudi tistih, ki jih označujejo za manj privlačne (Ballouard in sod., 2012).
2.9. POVEZAVE MED STALIŠČI IN ZNANJEM
Veliko raziskovalcev je v svojih raziskavah želelo izvedeti, kakšne so povezave - korelacije med stališči učencev do posameznih vrst živali in znanjem o njih. Večkrat so ugotovili, da prihaja do pozitivne povezanosti med znanjem o živalih in stališči do njih. Pri stališčih so se predvsem navezovali na kategorije stališč po Kellertu (1984). Naturalistična, ekologistična, humanistična, znanstvena in moralistična kategorija kažejo na pozitiven odnos do živali, medtem ko ostale tri kategorije (negativistična, dominionistična in utilitaristična) nakazujejo na negativen odnos do živali (Yore in Boyer, 1997).
V Ameriki sta Lukas in Ross (2005) izvedla raziskavo pred in po ogledu živalskega vrta in iskala povezavo med stališči do opic in znanjem o njih. Ugotovila sta, da so posamezniki, ki so živalski vrt večkrat obiskali, imeli o opicah več znanja in do njih tudi boljši odnos. Na drugi strani pa so Prokop, Özel in Uşak (2009) dejali, da znanje nima velikega vpliva na odnos posameznika do živali, ki mu predstavljajo nevarnost. To je podprl tudi Tomažič (2011), ki je ugotovil, da boljše znanje učiteljev o kačah ni nujno vodilo do boljšega odnosa do teh, saj se v njegovi raziskavi odnos učiteljev do kač v primerjavi z osnovnošolci ni razlikoval. K večjemu in trajnejšemu znanju pa lahko pripomore neposredna izkušnja z živaljo. Posledično se tako oblikujeta bolj pozitivni odnos in vedenje do organizmov v našem okolju (Yore in Boyer, 1997).
13
3. NAMEN RAZISKAVE
V sklopu magistrskega dela smo preverjali stališča osnovnošolcev do kač in kako se njihova stališča povezujejo s težnjo k varovanju teh organizmov in kakšen vpliv ima pri tem učenčeva neposredna izkušnja z živaljo. Magistrsko delo je nadaljevanje diplomskega dela (Črnac, 2019), kjer smo ugotavljali osvojeno znanje in napačne predstave osnovnošolcev do kač ter pripravljenost učencev za varovanje kač.
Podrobneje smo želeli raziskati:
- stališča osnovnošolcev do kač;
- ali obstajajo razlike v stališčih osnovnošolcev do kač glede na njihovo starost, spol in neposredne izkušnje z živalmi;
- povezave med stališči in namenom varovanja teh živali;
- povezave med stališči do kač in znanjem osnovnošolcev o kačah.
Glede na namen raziskave smo si postavili naslednja raziskovalna vprašanja:
1. Kakšna so stališča osnovnošolcev do kač?
2. Ali se stališča do kač razlikujejo glede na spol in starost učencev?
3. Kolikšne so povezave med stališči osnovnošolcev do kač in njihovim namenom varovanja teh živali?
4. Ali imajo učenci, ki so imeli neposredno izkušnjo s kačo bolj pozitivna stališča do kač kot učenci, ki neposredne izkušnje s kačo niso imeli?
5. Kolikšne so povezave med stališči do kač in znanjem osnovnošolcev o kačah?
4. METODE IN MATERIALI
4.1. RAZISKOVALNA METODA IN RAZISKOVALNI PRISTOP
Metoda, ki smo jo uporabili v raziskavi, je kavzalna neeksperimentalna metoda, raziskovalni pristop pa je kvantitativen.
4.2. OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA
To temo smo raziskali predvsem z vidika vključevanja neposredne izkušnje z živimi organizmi v pedagoški proces za boljše razumevanje obravnavanih živali pri pouku in bolj pozitiven odnos do živali. Znanje, ki ga učenci pridobijo z neposredno izkušnjo, je tudi trajnejše (Tomažič, 2009). Negativna čustva učencev do določenih živali pa lahko v realnem življenju vodijo v pripravljenost za njihovo pro-okoljsko delovanje (Tomažič, 2011).
14 4.3. OPIS POSTOPKA ZBIRANJA PODATKOV IN OPIS INSTRUMENTA
Stališča osnovnošolcev do kač in njihovo pripravljenost za varovanje kač smo v prvem sklopu vprašalnika merili v obliki pet stopenjske Likertove lestvice od 1 (se nikakor ne strinjam) do 5 (se popolnoma strinjam) (tabela 1). V ta namen smo uporabili anketni vprašalnik (priloga A), ki so ga izdelali Prokop in sod., (2009) in ga za slovenski prostor priredil Tomažič (2011).
Tabela 1: Pomen ocen za posamezno trditev po Likertovi 5-stopenjski lestvici:
Vrednosti lestvice Pomen vrednosti lestvice
1 se nikakor ne strinjam
2 se ne strinjam
3 neopredeljen
4 se strinjam
5 se popolnoma strinjam
Učenci so v anketnem vprašalniku imeli na voljo 25 trditev in med njimi so izbrali, v kolikšni meri se s posamezno trditvijo strinjajo. Iz statistične analize smo izločili dve trditvi iz vprašalnika Tomažič (2011), ki se s stališči do kač in pripravljenostjo varovanja kač nista povezovali. V tabeli 2 so zapisane vse trditve, ki smo jih uporabili za analizo. Te so tudi razvrščene v tri kategorije stališč po Kellertu (1984): znanstveno, moralno in negativno ter v dve ločeni kategoriji, povezani z neposrednimi izkušnjami in varovanjem kač.
15 Tabela 2: Trditve, ki so bile uporabljene pri statistični obdelavi podatkov
Trditve
ZNANSTVENO PODROČJE Rad bi se učil o različnih vrstah kač.
Rad bi se učil o okoljih, kjer živijo kače.
Rad berem različne vsebine o kačah.
Rad bi izvedel, kako se kače prehranjujejo, kako vohajo in kako slišijo.
Ko biologi govorijo o kačah, se dolgočasim. (O) MORALNO PODROČJE
Tudi kače morajo imeti pravice.
Zadrževanje kač v ujetništvu je kruto.
Ubijanje kač za zabavo je kruto.
Kač v Sloveniji ni treba zavarovati, saj živi dosti kač tudi drugje. (O) NEGATIVNO PODROČJE
Kače so grde. (O)
Kače so nagnusne živali. (O)
Najbolje bi bilo, če bi pobili vse kače. (O) Kač se bojim. (O)
NEPOSREDNE IZKUŠNJE V rokah bi rad držal kačo.
Ko se sprehajam po gozdu, nimam posebne želje srečati kače. (O) Rad bi proučeval kače v naravi.
Raje bi si ogledal film o kačah kot pa jih opazoval v naravi. (O) VARSTVENO PODROČJE
Če bi videl nekoga, ki je ubil kačo, bi to prijavil odgovornim.
Če bi videl, da nekdo uničuje življenjski prostor kač, bi to prijavil odgovornim.
Pripravljen bi bil obvestiti javnost, če bi nekdo slabo ravnal s kačami.
Ne bi kupoval izdelkov iz delov kač, če bi to pripomoglo k ohranitvi teh živali.
Če bi videl, da nekdo uničuje življenjski prostor kač, bi obvestil javnost.
Pripravljen bi bil darovati nekaj denarja, če bi to pripomoglo k ohranitvi določene vrste.
Opomba: O = obrnjena trditev
V drugem sklopu vprašalnika smo učence spraševali po spolu in starosti. Na koncu pa so učenci odgovarjali še na pet vprašanj izbirnega tipa (da/ne) o kačah. Če so se z vprašanjem strinjali, so obkrožili trditev da, in trditev ne, če se z vprašanjem niso strinjali. Od petih trditev smo obdržali eno (tabela 3). Prvo, tretjo, četrto in peto trditev v vprašalniku Tomažič (2011) smo iz statistične analize izključili.
16 Tabela 3: Izbrana trditev v drugem sklopu vprašalnika
TRDITEV
V rokah sem že držal živo kačo.
4.4. OPIS VZORCA
Učenci, ki so sodelovali v naši raziskavi, so bili del neslučajnostnega namenskega vzorca.
Vključili smo 210 učencev, od 6. do 9. razreda, dveh slovenskih osnovnih šol (tabela 5). Deklet je bilo v vzorcu nekoliko več (51,4 %) kot fantov (tabeli 4 in 7). Povprečna starost učencev je bila 13,11 let (tabela 6).
Tabela 4: Končni vzorec učencev glede na spol
Spol n f(%)
fantje 97 46,2
dekleta 108 51,4
brez podatka 5 2,4
vsi 210 100,0
Tabela 5: Končni vzorec učencev glede na razred
Razred n f(%)
6 49 23,3
7 30 14,3
8 63 30,0
9 68 32,4
vsi 210 100,0
17 Tabela 6: Povprečna starost učencev glede na razred
Starost
Razred M SD
6 11,4 0,50
7 12,3 0,45
8 13,5 0,59
9 14,4 0,54
skupaj 13,11 1,262
Tabela 7: Prikaz spola učencev glede na razred
Spol Razred
6 7 8 9
fantje 22,7 % 17,5 % 25,8 % 34,0 %
dekleta 24,1 % 11,1 % 32,4 % 32,4 %
Tabela 8: Prikaz neposredne izkušnje učencev s kačami
Izkušnja n f(%)
ne 57 27,1
da 151 71,9
brez podatka 2 1,0
skupaj 210 100,0
Od 210 učencev jih je 151 imelo neposredno izkušnjo s kačo. Dva učenca na vprašanje, ali so v rokah že držali kačo, nista odgovorila. Neposredne izkušnje s kačo ni imelo 57 učencev (tabela 8).
18 4.5. STATISTIČNA ANALIZA PODATKOV
Podatke smo sprva ustrezno uredili s pomočjo programa Microsoft Excel. Kasneje smo jih vnesli v statistični program SPSS in jih statistično analizirali in uredili v tabele. V analizi podatkov smo uporabili osnovno deskriptivno statistiko (aritmetično sredino in frekvence) ter inferenčno statistiko (Mann – Whitney preizkus in Kruskall – Wallis preizkus). Iskali pa smo tudi korelacije (povezave) med stališči in znanjem ter med stališči in pripravljenostjo za varovanje kač. Vrednosti, ki smo jih uporabili za določanje moči povezanosti, so bile naslednje:
• 0 – 0,20 = naključna ali zanemarljiva;
• 0,20 – 0,40 = šibka ali nizka;
• 0,40 – 0,70 = srednje močna;
• 0,70 – 0,90 = močna ali visoka;
• 0,90 – 1,00 = popolna;
Pri kategorizaciji učencev glede na znanje smo za izračun nizke, srednje in visoke ravni znanja, upoštevali metodologijo, ki so jo uporabili Ferk in sod. (2003):
• učenci, ki so slabo reševali test: xi < M - 1σ;
• učenci, ki so povprečno reševali test: M - 1σ ≤ xi ≤ M + 1σ;
• učenci, ki so dobro reševali test: : xi > M - 1σ.
Pomen oznak:
• M – aritmetična sredina
• SN – standardna napaka
• SO – standardni odklon
• Z – standardna vrednost
• p – statistična pomembnost
• df – stopinje prostosti
• O – obrnjena trditev
• r – Spearmanov korelacijski koeficient
• N - število
19
5. REZULTATI
5.1. Splošna stališča osnovnošolcev do kač
Rezultati splošnih stališč osnovnošolcev so prikazana v tabeli 9. Splošna stališča osnovnošolcev so v večini usmerjena v pozitivno smer.
Iz tabele 9 je razvidno, da so se osnovnošolci najbolj strinjali s trditvami 6 (Zadrževanje kač v ujetništvu je kruto.), 10 (Rad bi izvedel, kako se kače prehranjujejo, kako vohajo in kako slišijo.) in 15 (Najbolje bi bilo, če bi pobili vse kače. (O)). Najmanj pa so se strinjali s trditvami 7 (Rad berem različne vsebine o kačah.), 8 (Ko se sprehajam po gozdu, nimam posebne želje srečati kače. (O)) in 12 (Rad bi proučeval kače v naravi.).
Tabela 9: Rezultati splošnih stališč osnovnošolcev.
N TRDITEV
M SN SO N
ZNANSTVENO PODROČJE
1 Rad bi se učil o različnih vrstah kač. 3,2 0,09 1,37 208
4 Rad bi se učil o okoljih, kjer živijo kače. 3,1 0,09 1,24 207
7 Rad berem različne vsebine o kačah. 2,6 0,09 1,35 205
9 Rad bi izvedel, kako se kače prehranjujejo, kako vohajo
in kako slišijo. 3,5 0,09 1,28 209
18 Ko biologi govorijo o kačah, se dolgočasim. (O) 3,5 0,08 1,21 210 MORALNO PODROČJE
3 Tudi kače morajo imeti pravice. 3,8 0,08 1,18 210
6 Zadrževanje kač v ujetništvu je kruto. 4,0 0,08 1,19 206
10 Ubijanje kač za zabavo je kruto. 4,4 0,08 1,17 207
20 Kač v Sloveniji ni treba zavarovati, saj živi dosti kač
tudi drugje. (O) 3,9 0,08 1,15 210
NEGATIVNO PODROČJE
2 Kače so grde. (O) 3,7 0,09 1,36 209
14 Kače so nagnusne živali. (O) 3,9 0,09 1,27 209
15 Najbolje bi bilo, če bi pobili vse kače. (O) 4,6 0,06 0,87 209
19 Kač se bojim. (O) 3,3 0,10 1,45 209
NEPOSREDNE IZKUŠNJE
5 V rokah bi rad držal kačo. 3,6 0,11 1,53 203
8 Ko se sprehajam po gozdu, nimam posebne želje
srečati kače. (O) 2,3 0,09 1,36 208
12 Rad bi proučeval kače v naravi. 2,7 0,09 1,37 210
16 Raje bi si ogledal film o kačah kot pa jih opazoval v
naravi. (O) 3,0 0,10 1,42 208
VARSTVENO PODROČJE
11 Če bi videl nekoga, ki je ubil kačo, bi to prijavil
odgovornim. 3,7 0,08 1,20 210
13 Če bi videl, da nekdo uničuje življenjski prostor kač,
bi to prijavil odgovornim. 3,7 0,08 1,16 209
20
21 Pripravljen bi bil obvestiti javnost, če bi nekdo slabo
ravnal s kačami. 3,6 0,08 1,15 210
22 Ne bi kupoval izdelkov iz delov kač, če bi to
pripomoglo k ohranitvi teh živali. 4,0 0,09 1,28 208
23 Če bi videl, da nekdo uničuje življenjski prostor kač,
bi obvestil javnost. 3,6 0,08 1,12 208
24 Pripravljen bi bil darovati nekaj denarja, če bi to
pripomoglo k ohranitvi določene vrste. 3,4 0,09 1,28 210
Opomba: O = obrnjena trditev
5.2. Stališča osnovnošolcev do kač glede na spol
Rezultati stališč osnovnošolcev glede na spol so predstavljeni v tabeli 10. Glede na dobljene rezultate smo ugotovili, da obstajajo razlike v stališčih osnovnošolcev glede na spol. Statistično pomembne razlike v stališčih fantov in deklet opazimo pri devetih trditvah (Mann – Whitney preizkus, p ≤ 0,05, tabela 10).
Na znanstvenem področju stališč se statistično pomembne razlike v stališčih med fanti in dekleti pojavijo pri trditvah 1 »Rad bi se učil o različnih vrstah kač.« (p = 0,012), 4 »Rad bi se učil o okoljih, kjer živijo kače.« (p = 0,043) in 7 »Rad berem različne stvari o kačah.« (p = 0,043). Pri vseh treh trditvah je razvidno, da se fantje z njimi bolj strinjajo kot dekleta. Dekleta so bolj neopredeljena glede trditev.
Do statistično pomembnih razlik v stališčih med fanti in dekleti je prišlo tudi na moralnem področju stališč, pojavijo se pri trditvi 6 »Zadrževanje kač ujetništvu je kruto« (p = 0,007) in trditvi 10 »Ubijanje kač za zabavo je kruto.« (p = 0,011). Večjo stopnjo strinjanja pri teh dveh trditvah kažejo dekleta.
Pri negativnem področju je do statistično pomembnih razlik v stališčih med fanti in dekleti prišlo samo pri obrnjeni trditvi 19 »Kač se bojim.(O)« (p = 0,001). Iz rezultatov je razvidno, da se dekleta bolj bojijo kač kot fantje. Prav tako do statistično pomembnih razlik pri samo eni trditvi pride tudi pri varstvenem področju, in sicer pri trditvi 22 »Ne bi kupoval izdelkov iz kač, če bi to pripomoglo k ohranitvi teh živali.« (p < 0,001), s katero se bolj strinjajo dekleta kot fantje.
Pri trditvah, povezanih z neposredno izkušnjo, se statistično pomembne razlike v stališčih med fanti in dekleti pojavijo pri trditvi 8 »Ko se sprehajam po gozdu, nimam posebne želje srečati kače. (O)« (p = 0,002) in trditvi 16 »Raje bi si ogledal film o kačah kot pa jih opazoval v naravi.
(O)« (p = 0,009). Pri obeh trditvah so fantje neopredeljeni, dekleta pa se s trditvijo ne strinjajo.
(O)« (p = 0,009). Pri obeh trditvah so fantje neopredeljeni, dekleta pa se s trditvijo ne strinjajo.