Poučevanje, Predmetno poučevanje
Gaja Črnac
STALIŠČA OSNOVNOŠOLCEV DO KAČ TER NJIHOVA PRIPRAVLJENOST ZA VAROVANJE KAČ
Magistrsko delo
Ljubljana, 2020
Poučevanje, Predmetno poučevanje
Gaja Črnac
STALIŠČA OSNOVNOŠOLCEV DO KAČ TER NJIHOVA PRIPRAVLJENOST ZA VAROVANJE KAČ
Magistrsko delo
Mentor: doc. dr. IZTOK TOMAŽIČ
Ljubljana, 2020
Želim se zahvaliti doc. dr. Iztoku Tomažiču za vso pomoč in svetovanje med pripravo magistrske naloge. Prav tako hvala za svetovanje med študijem, in hvala, da ste mi omogočili
veliko neposredne izkušnje s pedagoškim delom skozi delavnice na fakulteti, šolah in v živalskem vrtu.
Zahvaljujem se tudi svoji celotni družini in fantu Tadeju, ki so mi v času študija nudili oporo in me spodbujali k uspešnim rezultatom. Seveda gre velika zahvala tudi mojima sošolkama in
dobrima prijateljicama Lei Turk in Alenki Stanonik za nudenje takojšne pomoči in opore v najbolj stresnih situacijah. Verjamem, da bomo dobre učiteljice!
Hvala vam, brez vas mi ne bi uspelo!
POVZETEK
Veliko avtorjev se je v zadnjem desetletju posvetilo raziskavam stališč do posameznih živali, ki človeku predstavljajo nevarnost, mednje uvrščamo tudi kače. Kače imajo edinstveno življenjsko zgodovino in so pomemben člen v prehranjevalni verigi za ohranjanje ravnovesja v ekosistemih. Kače so plenilci in tudi plen številnih vretenčarjev in nevretenčarjev. V preteklosti so bile predstavljene kot vir občudovanja in tudi strahu, uporabljali so jih za različne verske obrede in v medicini. Vse kače v Sloveniji so zakonsko zavarovane in uvrščene na rdeči seznam ogroženih živalskih vrst. Stališča opisujejo kot skupek prepričanj, vedenj in občutkov. Stališča ljudi do živali razvrščamo v naslednje kategorije: naturalistično, ekološko, humanistično, moralno, znanstveno, estetsko, utilitarno, dominionistično, negativno in nevtralno. Stališča ljudi do narave in organizmov oblikujejo različni dejavniki, kot so: starost, spol, osebne izkušnje, etična pripadnost in aktivnosti v naravi. Prav tako lahko šola veliko prispeva k pozitivnemu odnosu ljudi do kač. Učenci se o kačah učijo predvsem v 7. razredu, kjer spoznajo tudi njihovo zgradbo in delovanje ter njihov pomen za ekosistem. Na odnos učencev do kač lahko vpliva tudi neposredna izkušnja, ki so je učenci lahko deležni v naravi, okolici doma, živalskem vrtu in v šoli. V sklopu magistrskega dela smo raziskali stališča osnovnošolcev do kač v povezavi z njihovo pripravljenostjo za varovanje, ter neposredno izkušnjo. Raziskava je kvantitativna, v njej so sodelovali učenci od 6. do 9. razreda iz dveh slovenskih osnovnih šol.
Vsi učenci so del neslučajnostnega namenskega vzorca. Za namen raziskave smo uporabili anketni vprašalnik. Stališča osnovnošolcev do kač in njihov namen varovanja kač smo merili v obliki 5-stopenjske Likertove lestvice. Rezultati raziskave so pokazali, da so stališča učencev usmerjena v pozitivno smer. Glede na spol so fantje pokazali pozitivnejša stališča kot dekleta.
Glede na starost so učenci imeli bolj ali manj enaka stališča do kač, izstopali so učenci 7.
razreda. Ugotovili smo, da prihaja do pozitivne povezanosti med stališči in namenom varovanja. Tisti učenci, ki so izražali pozitivna stališča, so pokazali večjo težnjo k varovanju kač. Rezultati so pokazali tudi pozitivni vpliv neposredne izkušnje na stališča. Na koncu nas je zanimala še povezava med stališči učencev do kač in znanjem o njih. Rezultati so pokazali, da so učenci z dobrim znanjem imeli pozitivnejša stališča.
KLJUČNE BESEDE: stališča, kače, varovanje, neposredna izkušnja.
SUMMARY
Over the last decade, many authors have devoted themselves to research into attitudes towards individual animals that pose a danger to humans. This group of animals also included snakes.
Snakes have a unique life history and are an important link in the food chain to maintain balance in the ecosystem. They are predators and also prey for many vertebrates and non - vertebrates.
In the past, they were depicted as a source of admiration and fear, they were used in religious ceremonies and in medicine. All snakes in Slovenia are protected by law and listed by IUCN Red List. In general, attitudes are described as a set of beliefs, behavior and feelings. People’s attitudes towards animals are divided into the following categories: naturalistic, ecological, humanistic, moralistic, scientistic, esthetic, utilitarian, dominionistic, negativistic and neutralistic. People attitude towards nature and organisms is shaped by various factors such as age, gender, personal experience, ethical affiliation and activities in nature. The school can also contribute a lot to a student's positive attitude towards snakes. Students learn about snakes mainly in the 7th grade, where they also learn about their structure, function and importance for the ecosystem. The student’s attitude towards snakes can also be influenced by direct experiences with snakes in nature, around the home, in the zoo and at school. In this survey we investigated the student’s attitude towards snakes. Pupils from 6th to 9th grade from two different primary schools in Slovenia participated. All students were part of a non-random purpose pattern. A survey questionnaire was used for the purpose of the research. The attitudes of primary school children towards snakes and their purpose of protecting snakes were measured using of 5 – point Likert scale. The results showed that student’s attitude is positive.
Based on gender, the male students showed more positive attitude then the female students.
Depending on age, the students had more or less the same attitudes. We found that there is a positive correlation between the attitudes and the purpose of snake protection. Those students who expressed positive attitudes showed a greater tendency for snake protections. The results also showed a positive influence of direct experience on attitudes. Finally, we wanted to know if there is a connection between the student’s attitude towards snakes and their knowledge about snakes. The results showed that students with good knowledge had a more positive attitudes.
KEY WORDS: attitudes, snakes, protection, direct experience.
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ... 1
2 PREGLED LITERATURE ... 1
2.1. KAČE ... 1
2.1.1 Razlikovanje strupenih in nestrupenih kač ... 2
2.1.2. Kratek opis kač v Sloveniji ... 2
2.2. STALIŠČA ... 4
2.2.1. Zgradba stališč ... 5
2.2.2. ... 5
Oblikovanje in spreminjanje stališč ... 5
2.3. STALIŠČA DO ŽIVALI ... 6
2.4. POMEN NEPOSRDNE IZKUŠNJE PRI OBLIKOVANJU STALIŠČ DO KAČ .. 7
2.4.1. Ali lahko živali, ki jih imamo za hišne ljubljenčke, vplivajo na stališča ljudi do prostoživečih živali? ... 8
2.5. VLOGA ŠOLE PRI OBLIKOVANJU STALIŠČ ... 9
2.6. VLOGA STRAHU IN GNUSA PRI OBLIKOVANJU STALIŠČ ... 9
2.7. VLOGA SPOLA IN STAROSTI PRI OBLIKOVANJU STALIŠČ ... 11
2.8. VAROVANJE KAČ ... 11
2.9. POVEZAVE MED STALIŠČI IN ZNANJEM ... 12
3. NAMEN RAZISKAVE ... 13
4. METODE IN MATERIALI ... 13
4.1. RAZISKOVALNA METODA IN RAZISKOVALNI PRISTOP ... 13
4.2. OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA ... 13
4.3. OPIS POSTOPKA ZBIRANJA PODATKOV IN OPIS INSTRUMENTA ... 14
4.4. OPIS VZORCA ... 16
4.5. STATISTIČNA ANALIZA PODATKOV... 18
5. REZULTATI ... 19
5.1. Splošna stališča osnovnošolcev do kač ... 19
5.2. Stališča osnovnošolcev do kač glede na spol ... 20
5.3. Stališča osnovnošolcev do kač glede na starost (razred) ... 22
5.4. Povezanost med stališči osnovnošolcev do kač in njihovim namenom varovanja teh živali ... 26
5.5. Stališča osnovnošolcev do kač glede na njihovo neposredno izkušnjo (stik) s
kačami ... 30
5.6. Povezanost med stališči osnovnošolcev do kač in njihovim znanjem o kačah ... 32
6. RAZPRAVA IN SKLEPI ... 37
6.1. Stališča osnovnošolcev do kač ... 37
6.2. Stališča glede na spol in starost učencev ... 38
6.3. Povezanost med stališči osnovnošolcev do kač in njihovim namenom varovanja teh živali ... 39
6.4. Stališča glede na neposredno izkušnjo ... 39
6.5. Povezanost med stališči osnovnošolcev do kač in njihovim znanjem o kačah ... 40
6.6. Sklep ... 40
7. VIRI IN LITERATURA ... 42
8. PRILOGE ... 46
Priloga A: VPRAŠALNIK O ODNOSU IN POZNAVANJU KAČ ... 46
KAZALO PONAZORITEV
Kazalo tabel
Tabela 1: Pomen ocen za posamezno trditev po Likertovi 5-stopenjski lestvici: ... 14
Tabela 2: Trditve, ki so bile uporabljene pri statistični obdelavi podatkov ... 15
Tabela 3: Izbrana trditev v drugem sklopu vprašalnika ... 16
Tabela 4: Končni vzorec učencev glede na spol ... 16
Tabela 5: Končni vzorec učencev glede na razred ... 16
Tabela 6: Povprečna starost učencev glede na razred ... 17
Tabela 7: Prikaz spola učencev glede na razred ... 17
Tabela 8:Prikaz neposredne izkušnje učencev s kačami ... 17
Tabela 9: Rezultati splošnih stališč osnovnošolcev ... 19
Tabela 10: Rezultati stališč osnovnošolcev glede na spol ... 21
Tabela 11: Rezultati stališč osnovnošolcev glede na starost (razred) ... 23
Tabela 12: Povezanost med stališči na znanstvenem področju in namenom varovanja ... 26
Tabela 13: Povezanost med stališči na moralnem področju in namenom varovanja ... 27
Tabela 14: Povezanost med stališči na negativnem področju in namenom varovanja ... 28
Tabela 15: Povezanost med stališči povezanimi s neposrednimi izkušnjami in namenom varovanja ... 29
Tabela 16: Rezultati stališč osnovnošolcev glede na njihovo neposredno izkušnjo (stik) s kačami ... 31
Tabela 17: Rezultati povezanosti med stališči osnovnošolcev do kač in njihovim znanjem o kačah ... 34
Kazalo slik Slika 1: Trikomponentni model stališ (Ule, 2004. str. 118) ... 5
Slika 2: Kače. Zakaj se jih bojimo?! (Tome, 2002, str. 9) ... 41
1
1 UVOD
Živali spremljajo ljudi že več tisoč let, zato se je med njimi oblikovala močna vez. Te interakcije med človekom in živaljo so zelo stare, dokazi za to so številne jamske slike, ki so jih ustvarili ljudje pred več leti. Živali nas zabavajo, so vključene v človeško umetnost, zdravljenje ter so del naše zgodovine in legend. Vendar, to razmerje ni bilo vedno pozitivno in harmonično.
Pogosto so ljudje prihajali v konflikt z živaljo, predvsem takrat, kadar je žival predstavljala kompeticijo ali nevarnost. Med take živali, ki predstavljajo nevarnost, uvrščamo tudi kače (Tavares Pinheiro, Mota Rodrigues in Borges-Nojosa, 2016).
Kače so bile v številnih državah in religijah po svetu upodobljene na pozitivne kot tudi negativne načine (Morris in Morris, 1965 cit. v Liordos in sod., 2018). Zaradi svoje edinstvene metode gibanja, ki spominja na gibanje vode in strele, so čez stoletja v različnih religijah veljale za sveto žival z nadnaravnimi silami (Garcia Lopez in sod, 2017). V nekaterih religijah veljajo za zaščitniške, imele naj bi zdravilno moč, predstavljale naj bi plodnost, modrost in srečo (Liordos in sod., 2018). Čeprav je le okoli 500 kač strupenih, od okvirno znanih 3600 vrst kač, so jim ljudje pripisali nadnaravne moči ravno zaradi smrtonosnega strupa nekaterih vrst kač (takih je okoli 250), kar je posledično privedlo tudi do predsodka in strahu do kač (Garcia Lopez in sod, 2017). Številne legende prikazujejo kače kot sovražna, odbojna in hudobna bitja. Te legende so pripomogle k oblikovanju negativnih stališč do njih in jim pripisale najslabši ugled med vsemi skupinami živali (Alves in sod., 2012).
Med poukom se učitelji biologije pogosto srečujejo z izražanjem negativnih čustev učencev, predvsem strahu in gnusa, ki predstavljata veliko oviro v samem učnem procesu. Učenci imajo pogosto raje živali, ki so karizmatične, nežne, imajo dlako oziroma spominjajo na njihove hišne ljubljenčke. Manj pogosto, kot njim privlačno skupino, omenjajo prostoživeče živali, med katere sodijo tudi kače. Kače so pogosto izbrane kot skupina živali, ki se jih otroci najbolj bojijo (Tomažič in Razdevšek Pučko, 2011).
2 PREGLED LITERATURE
2.1. KAČE
Kače (lat. Serpentes), so zastopane na vseh celinah, razen na severu Severne Amerike, severne Azije in na Antarktiki. So plazilci brez nog, njihovih oči pa ne prekriva veka, temveč prozorna roževinasta opna. Najkrajši del njihovega telesa je rep. V Sloveniji živi 11 vrst kač, ki jih uvrščamo v dve družini (goži in gadi) in 6 rodov (drevesne kače, smokulje, pravi goži, belouške, mačjeoke kače in pravi gadi) (Mršić, 1997). Pod slovenske strupenjače uvrščamo navadnega gada (Vipera berus), laškega gada (Vipera aspis) in modrasa (Vipera ammodytes). Kača, ki jo najpogosteje zamenjujejo z gadom in ni strupena, je smokulja (Coronella austriaca). V Sloveniji najdemo tudi mačjeoko kačo (Telescopus fallax). Naši največji kači sta navadni gož (Elaphe longissima) in progasti gož (Elaphe quatuorlineata), najhitrejši kači sta črnica
2 (Coluber viridiflavus) in belica (Coluber gemonensis), ob vodi pa najpogosteje najdemo belouško (Natrix natrix) in kobranko (Natrix tessellata) (Tome, 2002). Vse kače v Sloveniji so zakonsko zavarovane in uvrščene na rdeči seznam ogroženih živalskih vrst. Eden izmed glavnih vzrokov za ogroženost kač je človekov strah. Zato nekateri ljudje, ko kačo vidijo, to brez slabe vesti ubijejo, saj jih je strah, da jih bo napadla (Mršić, 1997).
2.1.1 Razlikovanje strupenih in nestrupenih kač
S poznavanjem osnovnih telesnih značilnosti kač, ki živijo v Sloveniji, lahko dokaj natančno opredelimo, če gre za nestrupeno ali strupeno kačo (Mršić, 1997). Odraslo strupenjačo prepoznamo po več znakih: telo je čokato, debelo in močno, imajo zelo kratek rep, na hrbtu je značilen cikcakast vzorec (zaradi tega vzorca lahko smokuljo (Coronella austriaca) hitro zamenjamo za strupenjačo npr. gada), pri modrasu (Vipera ammodytes) opazimo tudi rožiček na vrhu gobca. Nestrupene kače so vitkejše in imajo daljši rep. Zenica strupenjač je navpično zožena (tako zenico ima tudi mačjeoka kača (Telescopus fallax), ki pa človeku ni nevarna). Pri strupenjačah sta med očesom in nad ustnimi ploščicami ena ali dve vrsti majhnih lusk, glava je pokrita s številnimi majhnimi luskami, med katerimi so največ tri večje ploščice (Tome, 2002).
2.1.2. Kratek opis kač v Sloveniji
V nadaljevanju so predstavljeni krajši opisi kač, ki jih posamezniki lahko srečamo na različnih območjih v Sloveniji. Opisi so povzeti po knjigi Kače: zakaj se jih bojimo?! (Tome, 2002).
NAVADNI GAD (Vipera berus)
Navadni gad je strupena kača, ki zraste od 60 do 70 cm. Ima ovalno glavo, pokrito z luskami, na zgornjem delu pa ima temno liso v obliki črke X ali V. Na hrbtu ima temno cikcakasto progo, ki je na več mestih prekinjena. Močneje izražena je pri samcih. Čeprav se raje zadržuje na sončnih mestih, živi na vlažnih, hladnejših območjih z velikimi spremembami med dnevom in nočjo. Velikokrat ga najdemo na robu močvirij, barjih, ob planinskih poteh, jasah, travnikih in pašnikih. Navadni gad je živoroden, hrani pa se z malimi sesalci, ptiči in dvoživkami. V Sloveniji večinoma živi v Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alpah, Karavankah, Trnovskem gozdu, na Javornikih in Snežniku.
LAŠKI GAD (Vipera aspis)
Z drugim imenom laškemu gadu pravijo tudi riličasti gad. V dolžino zraste do 80 cm. Rob gobca ima malo zavihan navzgor, glava pa je pokrita z majhnimi luskami in je brez večjih ploščic.
Vzorec na hrbtu je sestavljen iz dveh vrst izmenično razporejenih temnih pravokotnikov, ki so delno povezani v cikcakast vzorec. Večinoma v naravi najdemo temnejše osebke. Živi na suhih in toplih prisojnih mestih. Laški gad je živoroden, hrani se z malimi sesalci, kuščaricami in manjšimi ptiči. V Sloveniji ga najpogosteje najdemo v gorskem svetu zahodno od Soče.
3 MODRAS (Vipera ammodytes)
Modras je največja strupena kača v Sloveniji. V dolžino zraste do 80 cm, izjemoma tudi do 110 cm. Glavo ima srčasto oblikovano in pokrito z drobnimi luskami. Na gobcu ima dobro viden rožiček. Ima izrazito čokato telo, kratek rep, ki je na trebušni strani rdeče obarvan. Na hrbtu ima temen vzorec, sklenjen in delno sestavljen iz rombov. Večinoma v naravi najdemo svetlejše osebke, popolnoma črni osebki so redki. Med vsemi strupenimi kačami je modras najbolj toploljubna vrsta. Najdemo ga na prisojnih, delno zaraščenih, suhih, kamnitih mestih, npr. na jasah, posekah, robovih gozda in kamnolomih. Modras je živoroden, hrani se z malimi sesalci.
Zanj je značilno, da odigra pomembno vlogo pri uravnavanju gostote mišjih populacij. Najdemo ga po vsej Sloveniji.
SMOKULJA (Coronella austriaca)
Smokulja ni strupena kača, jo pa zaradi podobnosti strupenjačam največkrat zamenjamo z gadom. V dolžino zraste do 75 cm. Je sivkasto do rjave barve, na hrbtni strani ima temen vzorec.
Na zadnjem delu glave ima liso v obliki črke U. Prepoznamo jo po temni lisi, ki sega vse od očesa do konca glave. Živi v svetlih gozdovih, na jasah, posekah in ob kamnitih poteh. Je živorodna, hrani se s kuščaricami, slepci in mladimi kačami. Redko jo najdemo ob obalnem pasu, drugače pa živi po vsej Sloveniji.
MAČJEOKA KAČA (Telescopus fallax)
Z drugim imenom mačjeoki kači rečejo tudi črnostrel ali črna kapa. Je zelo majhna, v dolžino redko zraste več kot 50 cm. Je sive barve, po sredi hrbta in na boku ima razporejene temne pravokotnike. Zenica je navpično zožena. Uvrščamo jo med pol strupene kače, saj ima na zadnjem delu zgornje čeljusti zob, po katerem iz strupene žleze priteče strup in tako lahko med požiranjem plen zastrupi. Za človeka ni nevarna. Najdemo jo na suhih, sončnih mestih.
Razmnožuje se z jajci, hrani se s kuščaricami in manjšimi sesalci. Je zelo redka kača, lahko jo najpogosteje najdemo v Istri.
NAVADNI GOŽ (Elaphe longissima)
Navadni gož v dolžino zraste do 225 cm. Na hrbtu je rjave barve, nima nobenega vzorca, ima pa na hrbtu razpršene bele pike. Trebušna stran je rumenkaste barve. Najdemo ga v svetlih gozdovih, pogosto pa tudi zahaja v bližino človeških bivališč (npr. na podstrešja). Razmnožuje se z jajci, hrani se z mišmi, ptiči in tudi njihovimi jajci. V Sloveniji ga najdemo povsod.
PROGASTI GOŽ (Elaphe quatuorlineata)
Progasti gož je slovenska največja kača, ki v dolžino zraste do 260 cm. Na hrbtni strani ima svetlo rjave štiri temnejše vzdolžne proge. Rad ima delno senčnata, vlažna, vendar topla mesta.
Razmnožuje se z jajci, hrani se s kuščaricami, manjšimi glodavci, ptiči in njihovimi jajci. V Sloveniji ga najdemo predvsem na Primorskem.
4 ČRNICA (Coluber viridiflaus)
Tako ime je črnica dobila zaradi svoje izrazito črne barve. V dolžino zraste do 160 cm. Živi na suhih, kamnitih in odprtih habitatih. Uvrščamo jo med najhitrejše kače. Razmnožuje se z jajci, prehranjuje pa z malimi sesalci, kuščaricami, ptiči in njihovimi jajci. Najpogosteje jo najdemo v Istri in na Primorskem, tudi na Notranjskem.
BELICA (Coluber gemonensis)
Telo belice prekriva siva barva z drobnimi svetlimi in temnimi pikami. V dolžino zraste do 130 cm. Mladiči so popolnoma enaki odraslim osebkom. Živi na suhih, toplih, odprtih mestih in med vinogradi. Razmnožuje se z jajci, prehranjuje pa se večinoma s kobilicami, redkeje z malimi sesalci. Je zelo redka, našli so jo že na Primorskem.
BELOUŠKA (Natrix natrix)
Belouška je ime dobila po belo–rumenkasti pegi tik za glavo. Na hrbtni strani je zeleno do rjavkaste barve, prisotne so tudi temne pege in svetle lise. Za belouško je značilno, da kadar se počuti ogroženo, razširi vrat in tako je videti večja, hkrati pa glasno sika. Pogosto se zadržuje v bližini stoječih voda, kjer lovi dvoživke, njihove ličinke in ribe. Razmnožuje se z jajci.
Razširjena je po celotni Sloveniji.
KOBRANKA (Natrix tessellata)
Kobranka ima na hrbtni strani vzorec šahovnice. Ima ozko in dolgo glavo. Ko se počuti ogroženo, iz črevesa izloča močno smrdečo vsebino, lahko se tudi naredi mrtvo. Živi ob ribnikih, tekočih in čistih vodah, ob katerih je veliko vegetacije. Razširjena je po celotni Sloveniji.
2.2. STALIŠČA
Stališče osebe do nekega objekta je ustvarjeno iz prepričanj, občutkov in vedenj (Bizer, 2004).
To stališče oseba hrani v svojem spominu, imenujemo ga tudi prvotno ali eksplicitno stališče, če se to spremeni, mu pa pravimo novo ali eksplicitno stališče (Wilson, Lindsey in Schooler, 2000).
Pri oblikovanju točne definicije pojma stališča se lahko pojavijo težave. McGuire (1985, cit. v Ule, 2004) definira stališča kot duševne stvarnosti, ki jih ne moremo neposredno opazovati ter kot vzročne dejavnike vedenja in delovanja. Na drugi strani Krech, Crutchfield in Ballachey (1962, cit. v Ule, 2004) pravijo, da so stališča trajni sistemi pozitivnega ali negativnega ocenjevanja, občutenja in aktivnosti v odnosu do različnih socialnih situacij in objektov.
Pridobivamo jih v času življenja, v procesu socializacije (Ule, 2004).
5 2.2.1. Zgradba stališč
Uletova (2004) opiše tri osnovne komponente stališč: kognitivno, čustveno in aktivnostno (slika 1). Pod kognitivno komponento uvršča vedenje, znanje, izkušnje, informacije, vrednostne sodbe in argumente v zvezi z objektom, dogodkom, osebo ali situacijo, o kateri se oblikuje stališče. Nadaljuje s čustveno komponento, kamor uvrsti pozitivna ali negativna občutja in ocenjevanja objektov stališč. Med čustva uvrščamo simpatijo, obžalovanje, sovraštvo, jezo, privlačnost in zaničevanje. Nazadnje pa predstavi aktivnostno komponento in jo opiše kot:
»Težnja človeka, da deluje na določen način glede na objekt stališč, ko na primer podpre tiste objekte ali situacije, do katerih ima pozitivna stališča, oziroma prepreči tiste pojave ali situacije, do katerih ima negativna stališča.« (Ule, 2004, str. 118).
2.2.2.
Oblikovanje in spreminjanje stališč
Pri oblikovanju stališč imajo pomembno vlogo primarne skupine (družina, vrstniki) in tako imenovane referenčne skupine, v katerih se posameznik najbolj prepozna. Te skupine posledično vplivajo tudi na spreminjanje stališč. Pri oblikovanju stališč so pomembni dejavniki, kot so: skupinska pripadnost, informacije, znanje, osebnostne lastnosti in značilnosti (pod zadnje uvrščamo predvsem izkušnje, potrebe in motivacijo posameznika). Stališča, ki jih posameznik ima, se lahko spreminjajo. Tista, ki so bolj skrajna, postanejo lahko manj ekstremna, in obratno, lahko se spreminjajo tudi od negativnih k pozitivnim. Tista stališča, ki so bolj ekstremna, se težje spreminjajo (Nastran Ule, 1994).
Slika 1: Trikomponentni model stališč (Ule, 2004. str. 118)
6 2.3. STALIŠČA DO ŽIVALI
Kellert (1984) je stališča ljudi do živali razvrstil v deset kategorij. Kategorije so v spodnjih alinejah navedene in na kratko povzete po Kellert (1984).
• NATURALISTIČNA – vključuje interes in naklonjenost posameznika do divjih živali v naravi.
• EKOLOŠKA – vključuje skrb za okolje in medsebojne odnose med divjimi živalskimi vrstami v naravi in naravnimi habitati.
• HUMANISTIČNA – vključuje interes in močno naklonjenost do posameznih živali, tudi domačih živali in hišnih ljubljenčkov.
• MORALNA – vključuje skrb za pravilno in nepravilno ravnanje z živalmi, posameznik nasprotuje izkoriščanju, krutosti do živali, uporabi živali za eksperimentalne in laboratorijske namene, kjer je povzročeno trpljenje in smrt.
• ZNANSTVENA – vključuje posameznikovo zanimanje za fizične lastnosti živali in njihovega pravilnega biološkega delovanja.
• ESTETSKA – vključuje posameznikovo zanimanje za umetniške in simbolne značilnosti živali.
• UTILITARNA – vključuje to, da je posamezniku pomembna skrb za praktično in materialno vrednost živali ali naravnega habitata in tako dejavnosti, ki lahko škodujejo živalim.
• DOMINIONISTIČNA – vključuje nadzor in nadvlado nad živalmi, npr. v raznih situacijah, povezanih s športom.
• NEGATIVNA – vključuje izogibanje posameznika živalim zaradi občutka strahu ali odklanjanja.
• NEVTRALNA – vključuje pasivno izogibanje posameznika živalim zaradi občutka ravnodušja in premajhnega zanimanja do njih.
Raziskave na temo stališč so predvsem usmerjene v preučevanje stališč do različnih organizmov, karizmatičnih živali, živali, ki se ljudem gnusijo, živali, ki se jih ljudje bojijo, ter makroparazitov in rastlin. Pomembno je, da se pri preučevanju stališč osredotočimo na eno skupino živali in tako preučujemo stališča posameznikov do nje (Janovcová in sod., 2019).
Stališča so pomembna, ker oblikujejo in predvidevajo vedenje posameznika, in če jih pogosto preverjamo, lahko dobimo vpogled v to, kako jih učenci ali druge osebe razumejo (Tomažič, 2010).
Stališča ljudi do narave in organizmov oblikujejo različni dejavniki, kot so: starost, spol, osebne izkušnje, etična pripadnost in aktivnosti v naravi. Eden izmed najpomembnejših dejavnikov je tudi izobraževanje (Kellert, 1996, cit. v Tomažič, 2010). Prav tako na stališča ljudi do živali vplivajo tudi značilnosti posamezne živali, kot so: oblika, velikost, vedenje in človekov način
7 izkoriščanja (Tavares Pinheiro, Mota Rodrigues in Borges-Nojosa, 2016). Razumevanje takih interakcij je ključnega pomena za ohranitev vrst živali, ki zelo pogosto prihajajo v konflikt s človekom. Med te živali uvrščamo tudi kače (Tavares Pinheiro, Mota Rodrigues in Borges- Nojosa, 2016). Kače spadajo med ene izmed najbolj nepriljubljenih živali, zato se jih v raziskave, povezane s stališči, pogosto vključuje (Ballouard in sod., 2012).
Različna negativna stališča ljudi do kač so spodbudila številne raziskovalce v več državah, da so proučili vpliv stališč ljudi do kač na ohranjanje populacij kač v naravi. Ceriaco (2012) je v raziskavi, izvedeni na Portugalskem, ugotovil, da če posamezniki verjamejo, da so kače grde, grozljive, neprimerne za sobivanje s človekom ter da jih je treba ubijati, to privede do oblikovanja negativnih stališč o plazilcih. Podobno velja tudi za dvoživke. V Braziliji prevladuje mnenje, da so kače nevarne, zato jih tam tudi ubijajo, ne glede na to ali so strupene ali pa nestrupene (Alves in sod, 2012). Kače v Mehiki še vedno uporabljajo za religiozne in zdravilne namene (Garcia Lopez in sod., 2017). Številne raziskave, narejene v Braziliji, so pokazale strah in negativna stališča učenčev do kač, ki so povezani z religioznimi miti in pomanjkanjem znanja o njihovi ekološki in vsesplošno koristni vlogi v ekosistemu (Liordos in sod., 2018).
Torkar, Praprotnik in Bajd (2007) so želeli ugotoviti, kakšna so stališča študentov razrednega pouka (bodočih učiteljev) do različnih vrst živali ter kateri so ti pomembni dejavniki, ki vplivajo na njihova stališča. Med najbolj priljubljene živali so študenti uvrstili psa, mačko, konja in delfina, med živali, ki se jih najbolj bojijo pa kačo, škorpijona, medveda in pajka. V zadnjo skupino najbolj gnusnih živali so uvrstili ščurka, podgano, krastačo, pajka in kačo. Ugotovili so tudi, da so dejavniki, ki najbolj vplivajo na priljubljenost živali: navezanost, inteligentnost in videz. To potrjujeta tudi Prokop in Randler (2018) in pravita, da imata videz in barva nekega organizma velik vpliv na oblikovanje stališč do tega. Iz rezultatov raziskave je bilo tudi razvidno, da kača sodi med živali, ki se jih najbolj bojimo, in med živali, ki se nam najbolj gnusijo.
2.4. POMEN NEPOSRDNE IZKUŠNJE PRI OBLIKOVANJU STALIŠČ DO KAČ
Uletova (2004) opredeli neposredno izkušnjo kot zelo pomemben izvor človekovih stališč in pravi, da je ena izmed najpreprostejših oblik pridobivanja in spreminjanja stališč. Posameznik ima po neposredni izkušnji na voljo več informacij kot tisti, ki neposredne izkušnje ni imel.
Tako posledično lažje vrednoti objekt na bolj jasen in zanesljiv način. Stališče, ki ga posameznik tako oblikuje, lahko vpliva tudi na vedenje v prihodnje (Fazio in Zanna, 1981, cit.
v Tomažič, 2010).
V raziskavi so Ballouard in sod. (2012) obravnavali stališča 500 osnovnošolcev. Otroci so bili vključeni v vse dejavnosti, povezane s kačami, imeli so možnost lovljenja kač in manipuliranja z nestrupenimi kačami, brez vedenja o tem, da je treba kače varovati. Uporabili so vprašalnik pred in po izvedbi dejavnosti, s katerim so želeli preveriti stališča osnovnošolcev. Pred izvedbo dejavnosti so otroci v večini dejali, da se kač bojijo in imajo o njih negativna stališča. Po izvedbi
8 aktivnosti pa se je vse obrnilo. Skoraj vsi otroci so dejali, da so jim kače všeč in pokazali so težnjo k varovanju teh živali. Najbolj jim je bilo všeč rokovanje s kačo. To je pokazalo, da je fizični stik z živaljo pomemben dejavnik za izboljšanje stališča osnovnošolcev do nepriljubljenih živali. Prav tako so, Tavares Pinheiro, Mota Rodrigues in Borges-Nojosa (2016) ugotovili, da neposredna izkušnja s kačo zmanjšuje negativna stališča in strah do te živali.
Študenti Slovaške in Turčije, stari med 17 in 24 let, ki so imeli doma živali, so pokazali bolj pozitivna stališča do kač in manj strahu do njih (Prokop, Özel in Uşak, 2009).
Stike z živaljo zavirata čustvi, kot sta strah in gnus ter s tem negativno vplivata na stališča do živali (Ballouard in sod., 2012). Randler, Hummel in Prokop (2012) so za ugotavljanje povezave med stališči, strahom, gnusom in stikom z živaljo v svoji raziskavi uporabili manj popularne živali, kot so uši, polži in miši. Med 11- in 13-letniki se je izkazalo, da so tisti, ki so stik z živaljo že imeli, pokazali manj strahu in gnusa do te živali, v primerjavi s tistimi, ki stika niso imeli.
2.4.1. Ali lahko živali, ki jih imamo za hišne ljubljenčke, vplivajo na stališča ljudi do prostoživečih živali?
Med vsemi živalmi imajo prav poseben status hišni ljubljenčki, ki jih imamo ljudje za svoje družinske člane in jim pripisujemo status vse življenjskega spremljevalca (Amiot in Bastian, 2015). Lastništvo hišnih ljubljenčkov je povezano z določenimi pozitivnimi fiziološkimi posledicami, kot so, nižji krvni tlak in nižja vrednost holesterola ter trigliceridov (Walsh, 2009).
Vzpostavitev nekega odnosa s hišnim ljubljenčkom pozitivno vpliva na sproščanje hormona oksitocina, ki mu pravimo tudi hormon dobrega počutja in ima ključno vlogo pri oblikovanju vezi med posameznikom in živaljo. Izločanje oksitocina se poveča tako pri človeku kot pri živali, ko žival negujemo ali ji preprosto samo strmimo v oči (Nagasawa in sod., 2015). Znano je, da fizična interakcija s hišnim ljubljenčkom izboljša stališča do drugih vrst živali (Amiot in Bastian, 2015). To trditev lahko podpremo s številnimi raziskavami. V Slovaški raziskavi sta Prokop in Tunnicliffe (2010) primerjala stališča učencev, starih med 10 in 15 let, do popularnih živali (pikapolonice, zajca in veverice) in nepopularnih živali (hrošča, volka in miši). Rezultati so pokazali, da so otroci, ki imajo doma hišne ljubljenčke, imeli pozitivnejša stališča in več znanja o obeh skupinah živali. Bowd (1984, cit. v Prokop in Randler, 2018) je dokazal, da imajo otroci, ki imajo hišne ljubljenčke, manj negativnih stališč do živali, kot so levi, prašiči, piščanci in kače, v primerjavi s tistimi, ki hišnih ljubljenčkov nimajo. Ti otroci doma berejo tudi več zgodbic o živalih, gledajo veliko živalskih in dokumentarnih filmov ter obiskujejo živalske vrtove in parke pogosteje kot tisti brez domačih živali (Kidd in Kidd, 1990, cit. v Prokop in Randler, 2018). Tako lahko sklepamo, da na stališča otrok do živali lahko vplivajo številne aktivnosti v naravi in okolici doma.
Kljub temu pa lastniki hišnih ljubljenčkov vseeno pokažejo podoben negativni odnos do manj popularnih živali (netopirjev, žuželk in podgan) kot tisti, ki hišnih ljubljenčkov doma nimajo.
Na podlagi te trditve lahko sklepamo, da so te živali deležne številnih mitov in napačnih
9 predstav, ki tudi lahko vplivajo na otrokov negativni odnos do njih (Prokop in Tunnicliffe, 2008).
2.5. VLOGA ŠOLE PRI OBLIKOVANJU STALIŠČ
Kellert (1993) pravi, da imajo visoko izobraženi ljudje bolj pozitivna stališča do živali in da ima izobraževanje ključen vpliv na spremembo stališč. Med temeljne vzgojno-izobraževalne cilje v Republiki Sloveniji uvrščamo razvijanje učenčevega odgovornega odnosa do narave.
Učence se v osnovni šoli pri Naravoslovju v 6. in 7. razredu ter pri Biologiji v 8. in 9. razredu ocenjuje glede na to, ali dosegajo posamezen kognitivni cilj ali ne. Posledično naj bi s tem znanjem razvili svoj odnos do posamezne živali (Torkar, Praprotnik in Bajd, 2007).
V slovenskih šolah se pri pouku biologije najmanj pozornosti posveča oblikovanju stališč posameznika (Tomažič, 2010). Kellert (1985) poudarja, da je prehod med 2. in 5. razredom osnovne šole čas, ko učenci razvijajo čustven odnos do skrbi za živali, zato je pomembno, da učitelji takrat to poudarjajo. Interval med 5. in 8. razredom osnovne šole pa ponuja najboljše možnosti za razvoj kognitivnega razumevanja živali, saj se učenci srečujejo s poznavanjem živalskega sveta, posameznih živalskih vrst ter njihove zgradbe in delovanja. Kasneje v srednji šoli pa nastopi obdobje, v katerem je pomembno, da učitelji pri dijakih spodbujajo etično in ekološko spoštovanje živali in narave, saj imajo ti sposobnosti višjega etičnega presojanja.
Znanje o posameznih živalih lahko vpliva na otrokova prepričanja in vedenje do njih, zato je ključna vloga okoljsko vzgojnih programov, med katere uvrščamo tudi šolo, vzpostavljanje pozitivnega odnosa do živali (Prokop in Tunnicliffe, 2008). Vse izobraževalne dejavnosti, ki vključujejo neposredno izkušnjo s posamezno živaljo, v tem primeru kačami, lahko pozitivno vplivajo na njihovo ohranjanje in obstoj (Tavares Pinheiro, Mota Rodrigues in Borges-Nojosa, 2016).
2.6. VLOGA STRAHU IN GNUSA PRI OBLIKOVANJU STALIŠČ
Posamezniki imajo lahko odpor do določenih vrst živali. Ta odpor se odraža kot nekakšen neprijeten občutek – kot npr. gnus, strah ali kot zoofobija. Posledično tako ljudje ob srečanju z neprijetnim doživljajo strah in se te stvari ali organizma izogibajo (Torkar, Praprotnik in Bajd, 2007). Stališča so povezana tudi z videzom živali. Do živali, ki jih dojemamo kot grde, oblikujemo negativna stališča in obratno. Da posamezniki neko žival opredelijo kot grdo, je velika verjetnost to, da predstavlja neko nevarnost za človeka (Prokop in Fančovičová, 2010a).
Strah do živali je definiran kot biološki odziv človeka na potencialno nevarne živali (Seligman, 1971) in igra ključno vlogo pri oblikovanju stališč do živali (Ohman in Mineka, 2003). Živali, ki jih uvrščamo v kategorijo »strahu«, so tiste, ki razširjajo bolezni in okužbe (npr. netopirje);
sledijo jim živali, ki so »sluzaste« in izločajo razno slino ali nezaželene iztrebke (npr. kače,
10 polži in črvi); v tretjo skupino pa uvrščamo živali, ki jih povezujemo z umazanijo, boleznimi ali okužbami (npr. pajke) (Prokop in Tunnicliffe, 2008).
Na strah vplivajo različni miti, ki so jih ljudje v preteklosti oblikovali. Mite enačimo z napačnimi predstavami, ki so pogosto tudi značilnost posamezne kulture in so odvisne od starosti, zmožnosti, spola posameznika, prisotne so v vsakdanjem življenju, povezujejo se z znanjem in prevzemamo jih od predhodnih generacij ter medijev (Prokop in Tunnicliffe, 2008).
Na drugi strani imamo pogosto uporabljen izraz gnus, ki ga psihologi opredeljujejo kot drugačno čustvo od strahu (Matchett in Dawey, 1991). Je občutek, ki ga povzroči nekaj izredno grdega ali odvratnega (Slovar slovenskega knjižnega jezika, 1975). Glavna funkcija gnusa je zaščita pred nečim nevarnim (Askew in sod., 2014).
V nekaterih raziskavah po svetu so raziskovalci ugotovili, da se med osnovnošolci najpogosteje pojavlja strah do kač in insektov ter do tujih vrst živali, kot sta na primer tiger in lev. Učenci pri opisih teh živali pogosto uporabljajo besedi, kot sta gnusno in umazano (Torkar, Praprotnik in Bajd, 2007). Strah pred kačami, tako pri ljudeh kot tudi pri drugih primatih, je rezultat starodavne evolucijske zgodovine in sega v prve interakcije ljudi s kačo (Prokop in Randler, 2018). Ljudje, ki so v naravi srečali kačo, so poročali, da so ob pogledu nanjo od strahu zelo hitro obstali in zamrznili, saj so mislili, da bodo nanjo stopili (Öhman in Mineka, 2003). Strah je pri ženskah na splošno večji, verjetno zato, ker imajo manjše fizične sposobnosti, da bi pobegnile pred napadom plenilca (Røskaft in sod., 2003). Ker so bili plazilci skozi zgodovino vedno povezani z nevarnostjo, Öhman in Mineka (2003) menita, da srečanje s kačo posamezniku samodejno vzbudi občutek strahu. S tem se strinjata tudi Herzog in Burghardnt (1988, cit. v Prokop, Özel in Uşak, 2009) in trdita, da so evolucijski pritiski odgovorni za človekov odnos do živali. Poleg tega menita, da negativni odnosi človeka z živaljo vplivajo na redkost posamezne vrste.
Janovcová in sod. (2019) so izvedli raziskavo o stališčih do plazilcev, povezanih s strahom, gnusom in estetskim videzom, vse to pa potem povezali s kačami in drugimi plazilci.
Anketiranci so imeli na razpolago 127 slik plazilcev. Ocenili so jih po strahu, gnusu in lepoti, s pomočjo Likertove lestvice. Rezultati so pokazali, da ljudje plazilce dojemajo kot dve različni skupini na podlagi njihove morfologije: breznoge plazilce (kače) in druge plazilce, ki imajo noge (kuščarji, želve, krokodili). V podskupini kuščarjev je prišlo do pozitivne povezanosti med strahom in gnusom, medtem ko sta bila strah in gnus negativno povezana z lepoto. Do pozitivne povezanosti med strahom in lepoto je prišlo pri kačah. Tiste kače, ki spadajo med najbolj strašljive, so bile uvrščena na vrh lestvice lepote (Janovcová in sod., 2019).
Določene živali veljajo za grde, grdo pa je povezano s čustvi strahu in gnusa. Veliko raziskovalcev je zanimala povezava med fizičnim izgledom živali in stališči posameznika do njih. Na primer Jacobs in sod. (2014) so ugotovili, da je gnus do volkov povezan z njihovo smrtonosno nevarnostjo. Prokop in sod., (2016) so ugotovili, da so negativna stališča do žab povezana z gnusom do teh živali. Prokop in Fančovičova (2010b) pa, da so tisti posamezniki, ki so se medvedov bali, bili pripravljeni medvede ubiti. Tako lahko trdimo, da je težnja k ohranjanju določene vrste živali povezana tudi s človekovimi čustvi.
11 2.7. VLOGA SPOLA IN STAROSTI PRI OBLIKOVANJU STALIŠČ
Spol je eden izmed glavnih dejavnikov, ki vplivajo na oblikovanje stališč do posamezne živali (Kaltenborn in sod., 2006). Na splošno ženske pogosteje izražajo negativna stališča do plenilcev (Roskaft in sod., 2003), rezultati raziskav Prokop, Özel in Uşak (2009) in Alves in sod. (2014) pokazali, da imajo ženske tudi večji strah do kač v primerjavi z moškimi. Na splošno imajo moški raje divje živali, medtem ko ženske eksotične živali (Lindemann-Matthies, 2005). Manj popularne vrste živali pritegnejo več pozornosti pri moškem spolu kot pri ženskem (Røskaft in sod, 2003).
V osnovni šoli deklice pokažejo večje zanimanje za nežne, lepše in bolj popularne vrste živali, medtem ko dečki kažejo večje zanimanje za manj privlačne živali. Pri deklicah je to lahko povezano z nevarnostjo, ker pokažejo več strahu do plenilcev v primerjavi z dečki (Alves in sod., 2014). Na splošno imajo deklice več negativnih stališč in večji strah do kač kot dečki (Tavares Pinheiro, Mota Rodrigues in Borges-Nojosa, 2016). Pri razlikah v stališčih glede na spol je treba poudariti tudi sočutje. Znano je, da ženske pokažejo več sočutja kot moški (Alteman in sod., 2003), zato pokažejo večjo težnjo po varovanju določene živalske vrste.
Kellert (1983, cit. v Prokop in Randler, 2018) pravi, da se spoštovanje do živali veča z večanjem starosti, saj v mladosti osebe doživljajo velike spremembe pri oblikovanju stališč in njihovega vedenja, prav tako pri oblikovanju stališč do posamezne živali. Tavares Pinheiro, Mota Rodrigues in Borges-Nojosa (2016) so ugotovili, da se negativna stališča do kač zmanjšujejo glede na višji razred osnovne šole.
2.8. VAROVANJE KAČ
Kače so pomemben del ekosistema, saj imajo vlogo tako plenilca kot plena, hkrati pa so pomembne tudi za človeško družbo v medicinske namene, za zatiranje glodavcev in v nekaterih državah tudi kot vir beljakovin (Mullin in Seigel, 2009). Populacija kač upada po celotnem svetu zaradi različnih antropogenih dejavnikov, kot so degradacija habitatov, namerno ubijanje in izkoriščanje za ekonomski dobiček (Gibbon in sod., 2000). Kače spadajo med najbolj ogrožene vrste živali, kar 12 % obstoječih vrst grozi izumrtje (Böhm in sod., 2013). Ker je človekova aktivnost glavni vzrok za izumrtje vrst in populacij, je uspeh organizacij za ohranjanje živali odvisen od posameznikovih stališč do kač in njihovega ohranjanja (Zinn in sod., 1998, cit. v Liordos in sod., 2018).
Liordos in sod. (2018) so v Grčiji izvedli raziskavo, kjer so želeli izvedeti, kako so ljudje naklonjeni ohranjanju kač. Ugotovili so, da so mlajše in bolj izobražene osebe bolj naklonjene ohranjanju kač kot starejši manj izobraženi ljudje. Glede na spol so bile ženske manj naklonjene kačam kot moški, imele pa so večjo težnjo k ohranjanju te vrste.
Pri načrtovanju ukrepov za zaščito kač se naravovarstveniki soočajo z veliko večjimi težavami kot pri bolj karizmatičnih skupinah živali, kot na primer orli in velike zveri (Martin-Lopez, Montes in Benayas, 2007). Kače ne dobijo veliko pravne zaščite ravno zaradi predsodkov, kot
12 so sovraštvo, strah, napačne predstave in nepoznavanje tega, da so v nekem okolju lahko koristne (npr. pri zatiranju glodavcev) (Katenborn in sod., 2006). Osebe, ki imajo negativna stališča do kač, trdijo, da ohranjanje kač ni pomembno niti potrebno (Tavares Pinheiro, Mota Rodrigues in Borges-Nojosa, 2016).
Ljudje v večini podpirajo projekte za ohranjanje njim bolj priljubljenih živalskih vrst, tako je posledično večina biotske pestrosti zanemarjena. Zato je pomembno, da se otroke pouči o pomembnosti najrazličnejših organizmov, tudi tistih, ki jih označujejo za manj privlačne (Ballouard in sod., 2012).
2.9. POVEZAVE MED STALIŠČI IN ZNANJEM
Veliko raziskovalcev je v svojih raziskavah želelo izvedeti, kakšne so povezave - korelacije med stališči učencev do posameznih vrst živali in znanjem o njih. Večkrat so ugotovili, da prihaja do pozitivne povezanosti med znanjem o živalih in stališči do njih. Pri stališčih so se predvsem navezovali na kategorije stališč po Kellertu (1984). Naturalistična, ekologistična, humanistična, znanstvena in moralistična kategorija kažejo na pozitiven odnos do živali, medtem ko ostale tri kategorije (negativistična, dominionistična in utilitaristična) nakazujejo na negativen odnos do živali (Yore in Boyer, 1997).
V Ameriki sta Lukas in Ross (2005) izvedla raziskavo pred in po ogledu živalskega vrta in iskala povezavo med stališči do opic in znanjem o njih. Ugotovila sta, da so posamezniki, ki so živalski vrt večkrat obiskali, imeli o opicah več znanja in do njih tudi boljši odnos. Na drugi strani pa so Prokop, Özel in Uşak (2009) dejali, da znanje nima velikega vpliva na odnos posameznika do živali, ki mu predstavljajo nevarnost. To je podprl tudi Tomažič (2011), ki je ugotovil, da boljše znanje učiteljev o kačah ni nujno vodilo do boljšega odnosa do teh, saj se v njegovi raziskavi odnos učiteljev do kač v primerjavi z osnovnošolci ni razlikoval. K večjemu in trajnejšemu znanju pa lahko pripomore neposredna izkušnja z živaljo. Posledično se tako oblikujeta bolj pozitivni odnos in vedenje do organizmov v našem okolju (Yore in Boyer, 1997).
13
3. NAMEN RAZISKAVE
V sklopu magistrskega dela smo preverjali stališča osnovnošolcev do kač in kako se njihova stališča povezujejo s težnjo k varovanju teh organizmov in kakšen vpliv ima pri tem učenčeva neposredna izkušnja z živaljo. Magistrsko delo je nadaljevanje diplomskega dela (Črnac, 2019), kjer smo ugotavljali osvojeno znanje in napačne predstave osnovnošolcev do kač ter pripravljenost učencev za varovanje kač.
Podrobneje smo želeli raziskati:
- stališča osnovnošolcev do kač;
- ali obstajajo razlike v stališčih osnovnošolcev do kač glede na njihovo starost, spol in neposredne izkušnje z živalmi;
- povezave med stališči in namenom varovanja teh živali;
- povezave med stališči do kač in znanjem osnovnošolcev o kačah.
Glede na namen raziskave smo si postavili naslednja raziskovalna vprašanja:
1. Kakšna so stališča osnovnošolcev do kač?
2. Ali se stališča do kač razlikujejo glede na spol in starost učencev?
3. Kolikšne so povezave med stališči osnovnošolcev do kač in njihovim namenom varovanja teh živali?
4. Ali imajo učenci, ki so imeli neposredno izkušnjo s kačo bolj pozitivna stališča do kač kot učenci, ki neposredne izkušnje s kačo niso imeli?
5. Kolikšne so povezave med stališči do kač in znanjem osnovnošolcev o kačah?
4. METODE IN MATERIALI
4.1. RAZISKOVALNA METODA IN RAZISKOVALNI PRISTOP
Metoda, ki smo jo uporabili v raziskavi, je kavzalna neeksperimentalna metoda, raziskovalni pristop pa je kvantitativen.
4.2. OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA
To temo smo raziskali predvsem z vidika vključevanja neposredne izkušnje z živimi organizmi v pedagoški proces za boljše razumevanje obravnavanih živali pri pouku in bolj pozitiven odnos do živali. Znanje, ki ga učenci pridobijo z neposredno izkušnjo, je tudi trajnejše (Tomažič, 2009). Negativna čustva učencev do določenih živali pa lahko v realnem življenju vodijo v pripravljenost za njihovo pro-okoljsko delovanje (Tomažič, 2011).
14 4.3. OPIS POSTOPKA ZBIRANJA PODATKOV IN OPIS INSTRUMENTA
Stališča osnovnošolcev do kač in njihovo pripravljenost za varovanje kač smo v prvem sklopu vprašalnika merili v obliki pet stopenjske Likertove lestvice od 1 (se nikakor ne strinjam) do 5 (se popolnoma strinjam) (tabela 1). V ta namen smo uporabili anketni vprašalnik (priloga A), ki so ga izdelali Prokop in sod., (2009) in ga za slovenski prostor priredil Tomažič (2011).
Tabela 1: Pomen ocen za posamezno trditev po Likertovi 5-stopenjski lestvici:
Vrednosti lestvice Pomen vrednosti lestvice
1 se nikakor ne strinjam
2 se ne strinjam
3 neopredeljen
4 se strinjam
5 se popolnoma strinjam
Učenci so v anketnem vprašalniku imeli na voljo 25 trditev in med njimi so izbrali, v kolikšni meri se s posamezno trditvijo strinjajo. Iz statistične analize smo izločili dve trditvi iz vprašalnika Tomažič (2011), ki se s stališči do kač in pripravljenostjo varovanja kač nista povezovali. V tabeli 2 so zapisane vse trditve, ki smo jih uporabili za analizo. Te so tudi razvrščene v tri kategorije stališč po Kellertu (1984): znanstveno, moralno in negativno ter v dve ločeni kategoriji, povezani z neposrednimi izkušnjami in varovanjem kač.
15 Tabela 2: Trditve, ki so bile uporabljene pri statistični obdelavi podatkov
Trditve
ZNANSTVENO PODROČJE Rad bi se učil o različnih vrstah kač.
Rad bi se učil o okoljih, kjer živijo kače.
Rad berem različne vsebine o kačah.
Rad bi izvedel, kako se kače prehranjujejo, kako vohajo in kako slišijo.
Ko biologi govorijo o kačah, se dolgočasim. (O) MORALNO PODROČJE
Tudi kače morajo imeti pravice.
Zadrževanje kač v ujetništvu je kruto.
Ubijanje kač za zabavo je kruto.
Kač v Sloveniji ni treba zavarovati, saj živi dosti kač tudi drugje. (O) NEGATIVNO PODROČJE
Kače so grde. (O)
Kače so nagnusne živali. (O)
Najbolje bi bilo, če bi pobili vse kače. (O) Kač se bojim. (O)
NEPOSREDNE IZKUŠNJE V rokah bi rad držal kačo.
Ko se sprehajam po gozdu, nimam posebne želje srečati kače. (O) Rad bi proučeval kače v naravi.
Raje bi si ogledal film o kačah kot pa jih opazoval v naravi. (O) VARSTVENO PODROČJE
Če bi videl nekoga, ki je ubil kačo, bi to prijavil odgovornim.
Če bi videl, da nekdo uničuje življenjski prostor kač, bi to prijavil odgovornim.
Pripravljen bi bil obvestiti javnost, če bi nekdo slabo ravnal s kačami.
Ne bi kupoval izdelkov iz delov kač, če bi to pripomoglo k ohranitvi teh živali.
Če bi videl, da nekdo uničuje življenjski prostor kač, bi obvestil javnost.
Pripravljen bi bil darovati nekaj denarja, če bi to pripomoglo k ohranitvi določene vrste.
Opomba: O = obrnjena trditev
V drugem sklopu vprašalnika smo učence spraševali po spolu in starosti. Na koncu pa so učenci odgovarjali še na pet vprašanj izbirnega tipa (da/ne) o kačah. Če so se z vprašanjem strinjali, so obkrožili trditev da, in trditev ne, če se z vprašanjem niso strinjali. Od petih trditev smo obdržali eno (tabela 3). Prvo, tretjo, četrto in peto trditev v vprašalniku Tomažič (2011) smo iz statistične analize izključili.
16 Tabela 3: Izbrana trditev v drugem sklopu vprašalnika
TRDITEV
V rokah sem že držal živo kačo.
4.4. OPIS VZORCA
Učenci, ki so sodelovali v naši raziskavi, so bili del neslučajnostnega namenskega vzorca.
Vključili smo 210 učencev, od 6. do 9. razreda, dveh slovenskih osnovnih šol (tabela 5). Deklet je bilo v vzorcu nekoliko več (51,4 %) kot fantov (tabeli 4 in 7). Povprečna starost učencev je bila 13,11 let (tabela 6).
Tabela 4: Končni vzorec učencev glede na spol
Spol n f(%)
fantje 97 46,2
dekleta 108 51,4
brez podatka 5 2,4
vsi 210 100,0
Tabela 5: Končni vzorec učencev glede na razred
Razred n f(%)
6 49 23,3
7 30 14,3
8 63 30,0
9 68 32,4
vsi 210 100,0
17 Tabela 6: Povprečna starost učencev glede na razred
Starost
Razred M SD
6 11,4 0,50
7 12,3 0,45
8 13,5 0,59
9 14,4 0,54
skupaj 13,11 1,262
Tabela 7: Prikaz spola učencev glede na razred
Spol Razred
6 7 8 9
fantje 22,7 % 17,5 % 25,8 % 34,0 %
dekleta 24,1 % 11,1 % 32,4 % 32,4 %
Tabela 8: Prikaz neposredne izkušnje učencev s kačami
Izkušnja n f(%)
ne 57 27,1
da 151 71,9
brez podatka 2 1,0
skupaj 210 100,0
Od 210 učencev jih je 151 imelo neposredno izkušnjo s kačo. Dva učenca na vprašanje, ali so v rokah že držali kačo, nista odgovorila. Neposredne izkušnje s kačo ni imelo 57 učencev (tabela 8).
18 4.5. STATISTIČNA ANALIZA PODATKOV
Podatke smo sprva ustrezno uredili s pomočjo programa Microsoft Excel. Kasneje smo jih vnesli v statistični program SPSS in jih statistično analizirali in uredili v tabele. V analizi podatkov smo uporabili osnovno deskriptivno statistiko (aritmetično sredino in frekvence) ter inferenčno statistiko (Mann – Whitney preizkus in Kruskall – Wallis preizkus). Iskali pa smo tudi korelacije (povezave) med stališči in znanjem ter med stališči in pripravljenostjo za varovanje kač. Vrednosti, ki smo jih uporabili za določanje moči povezanosti, so bile naslednje:
• 0 – 0,20 = naključna ali zanemarljiva;
• 0,20 – 0,40 = šibka ali nizka;
• 0,40 – 0,70 = srednje močna;
• 0,70 – 0,90 = močna ali visoka;
• 0,90 – 1,00 = popolna;
Pri kategorizaciji učencev glede na znanje smo za izračun nizke, srednje in visoke ravni znanja, upoštevali metodologijo, ki so jo uporabili Ferk in sod. (2003):
• učenci, ki so slabo reševali test: xi < M - 1σ;
• učenci, ki so povprečno reševali test: M - 1σ ≤ xi ≤ M + 1σ;
• učenci, ki so dobro reševali test: : xi > M - 1σ.
Pomen oznak:
• M – aritmetična sredina
• SN – standardna napaka
• SO – standardni odklon
• Z – standardna vrednost
• p – statistična pomembnost
• df – stopinje prostosti
• O – obrnjena trditev
• r – Spearmanov korelacijski koeficient
• N - število
19
5. REZULTATI
5.1. Splošna stališča osnovnošolcev do kač
Rezultati splošnih stališč osnovnošolcev so prikazana v tabeli 9. Splošna stališča osnovnošolcev so v večini usmerjena v pozitivno smer.
Iz tabele 9 je razvidno, da so se osnovnošolci najbolj strinjali s trditvami 6 (Zadrževanje kač v ujetništvu je kruto.), 10 (Rad bi izvedel, kako se kače prehranjujejo, kako vohajo in kako slišijo.) in 15 (Najbolje bi bilo, če bi pobili vse kače. (O)). Najmanj pa so se strinjali s trditvami 7 (Rad berem različne vsebine o kačah.), 8 (Ko se sprehajam po gozdu, nimam posebne želje srečati kače. (O)) in 12 (Rad bi proučeval kače v naravi.).
Tabela 9: Rezultati splošnih stališč osnovnošolcev.
N TRDITEV
M SN SO N
ZNANSTVENO PODROČJE
1 Rad bi se učil o različnih vrstah kač. 3,2 0,09 1,37 208
4 Rad bi se učil o okoljih, kjer živijo kače. 3,1 0,09 1,24 207
7 Rad berem različne vsebine o kačah. 2,6 0,09 1,35 205
9 Rad bi izvedel, kako se kače prehranjujejo, kako vohajo
in kako slišijo. 3,5 0,09 1,28 209
18 Ko biologi govorijo o kačah, se dolgočasim. (O) 3,5 0,08 1,21 210 MORALNO PODROČJE
3 Tudi kače morajo imeti pravice. 3,8 0,08 1,18 210
6 Zadrževanje kač v ujetništvu je kruto. 4,0 0,08 1,19 206
10 Ubijanje kač za zabavo je kruto. 4,4 0,08 1,17 207
20 Kač v Sloveniji ni treba zavarovati, saj živi dosti kač
tudi drugje. (O) 3,9 0,08 1,15 210
NEGATIVNO PODROČJE
2 Kače so grde. (O) 3,7 0,09 1,36 209
14 Kače so nagnusne živali. (O) 3,9 0,09 1,27 209
15 Najbolje bi bilo, če bi pobili vse kače. (O) 4,6 0,06 0,87 209
19 Kač se bojim. (O) 3,3 0,10 1,45 209
NEPOSREDNE IZKUŠNJE
5 V rokah bi rad držal kačo. 3,6 0,11 1,53 203
8 Ko se sprehajam po gozdu, nimam posebne želje
srečati kače. (O) 2,3 0,09 1,36 208
12 Rad bi proučeval kače v naravi. 2,7 0,09 1,37 210
16 Raje bi si ogledal film o kačah kot pa jih opazoval v
naravi. (O) 3,0 0,10 1,42 208
VARSTVENO PODROČJE
11 Če bi videl nekoga, ki je ubil kačo, bi to prijavil
odgovornim. 3,7 0,08 1,20 210
13 Če bi videl, da nekdo uničuje življenjski prostor kač,
bi to prijavil odgovornim. 3,7 0,08 1,16 209
20
21 Pripravljen bi bil obvestiti javnost, če bi nekdo slabo
ravnal s kačami. 3,6 0,08 1,15 210
22 Ne bi kupoval izdelkov iz delov kač, če bi to
pripomoglo k ohranitvi teh živali. 4,0 0,09 1,28 208
23 Če bi videl, da nekdo uničuje življenjski prostor kač,
bi obvestil javnost. 3,6 0,08 1,12 208
24 Pripravljen bi bil darovati nekaj denarja, če bi to
pripomoglo k ohranitvi določene vrste. 3,4 0,09 1,28 210
Opomba: O = obrnjena trditev
5.2. Stališča osnovnošolcev do kač glede na spol
Rezultati stališč osnovnošolcev glede na spol so predstavljeni v tabeli 10. Glede na dobljene rezultate smo ugotovili, da obstajajo razlike v stališčih osnovnošolcev glede na spol. Statistično pomembne razlike v stališčih fantov in deklet opazimo pri devetih trditvah (Mann – Whitney preizkus, p ≤ 0,05, tabela 10).
Na znanstvenem področju stališč se statistično pomembne razlike v stališčih med fanti in dekleti pojavijo pri trditvah 1 »Rad bi se učil o različnih vrstah kač.« (p = 0,012), 4 »Rad bi se učil o okoljih, kjer živijo kače.« (p = 0,043) in 7 »Rad berem različne stvari o kačah.« (p = 0,043). Pri vseh treh trditvah je razvidno, da se fantje z njimi bolj strinjajo kot dekleta. Dekleta so bolj neopredeljena glede trditev.
Do statistično pomembnih razlik v stališčih med fanti in dekleti je prišlo tudi na moralnem področju stališč, pojavijo se pri trditvi 6 »Zadrževanje kač ujetništvu je kruto« (p = 0,007) in trditvi 10 »Ubijanje kač za zabavo je kruto.« (p = 0,011). Večjo stopnjo strinjanja pri teh dveh trditvah kažejo dekleta.
Pri negativnem področju je do statistično pomembnih razlik v stališčih med fanti in dekleti prišlo samo pri obrnjeni trditvi 19 »Kač se bojim.(O)« (p = 0,001). Iz rezultatov je razvidno, da se dekleta bolj bojijo kač kot fantje. Prav tako do statistično pomembnih razlik pri samo eni trditvi pride tudi pri varstvenem področju, in sicer pri trditvi 22 »Ne bi kupoval izdelkov iz kač, če bi to pripomoglo k ohranitvi teh živali.« (p < 0,001), s katero se bolj strinjajo dekleta kot fantje.
Pri trditvah, povezanih z neposredno izkušnjo, se statistično pomembne razlike v stališčih med fanti in dekleti pojavijo pri trditvi 8 »Ko se sprehajam po gozdu, nimam posebne želje srečati kače. (O)« (p = 0,002) in trditvi 16 »Raje bi si ogledal film o kačah kot pa jih opazoval v naravi.
(O)« (p = 0,009). Pri obeh trditvah so fantje neopredeljeni, dekleta pa se s trditvijo ne strinjajo.
Pri ostalih trditvah do statistično pomembnih razlik ni prišlo.
21 Tabela 10: Rezultati stališč osnovnošolcev glede na spol.
SPOL N = 93-97 N = 106 - 108
N TRDITEV Fantje Dekleta Mann-Whitney
preizkus
M SN M SN Z p
ZNANSTVENO PODROČJE
1 Rad bi se učil o različnih vrstah kač. 3,5 0,13 3,0 0,13 -2,51 0,012 4 Rad bi se učil o okoljih, kjer živijo kače. 3,3 0,13 3,0 0,12 -2,02 0,043 7 Rad berem različne vsebine o kačah. 2,8 0,14 2,4 0,13 -2,02 0,043 9 Rad bi izvedel, kako se kače
prehranjujejo, kako vohajo in kako slišijo. 3,6 0,14 3,5 0,12 -0,89 0,376 18 Ko biologi govorijo o kačah, se
dolgočasim. (O) 3,7 0,12 3,4 0,12 -1,84 0,066
MORALNO PODROČJE
3 Tudi kače morajo imeti pravice. 3,6 0,14 3,9 0,10 -1,23 0,220
6 Zadrževanje kač v ujetništvu je kruto. 3,8 0,13 4,3 0,10 -2,71 0,007
10 Ubijanje kač za zabavo je kruto. 4,3 0,13 4,6 0,10 -2,55 0,011
20 Kač v Sloveniji ni treba zavarovati, saj
živi dosti kač tudi drugje. (O) 3,8 0,12 3,9 0,11 -0,44 0,658
NEGATIVNO PODROČJE
2 Kače so grde. (O) 3,8 0,14 3,6 0,13 -1,16 0,244
14 Kače so nagnusne živali. (O) 4,0 0,13 3,8 0,12 -1,02 0,309
15 Najbolje bi bilo, če bi pobili vse kače. (O) 4,6 0,09 4,6 0,09 -0,44 0,659
19 Kač se bojim. (O) 3,6 0,13 2,9 0,15 -3,38 0,001
NEPOSREDNE IZKUŠNJE
5 V rokah bi rad držal kačo. 3,7 0,15 3,4 0,15 -1,54 0,125
8 Ko se sprehajam po gozdu, nimam
posebne želje srečati kače. (O) 2,6 0,14 2,0 0,12 -3,09 0,002
12 Rad bi proučeval kače v naravi. 3,0 0,14 2,5 0,13 -2,60 0,009
16 Raje bi si ogledal film o kačah kot pa jih
opazoval v naravi. (O) 3,2 0,15 2,9 0,14 -1,39 0,164
VARSTVENO PODROČJE
11 Če bi videl nekoga, ki je ubil kačo, bi to
prijavil odgovornim. 3,6 0,13 3,9 0,10 -1,51 0,131
13 Če bi videl, da nekdo uničuje življenjski
prostor kač, bi to prijavil odgovornim. 3,8 0,13 3,7 0,10 -0,87 0,382 21 Pripravljen bi bil obvestiti javnost, če bi
nekdo slabo ravnal s kačami. 3,6 0,13 3,6 0,10 -0,76 0,448
22 Ne bi kupoval izdelkov iz delov kač, če bi
to pripomoglo k ohranitvi teh živali. 3,6 0,14 4,3 0,11 -3,73 < 0,001
22
23 Če bi videl, da nekdo uničuje življenjski
prostor kač, bi obvestil javnost. 3,7 0,12 3,6 0,10 -0,55 0,582
24 Pripravljen bi bil darovati nekaj denarja, če bi to pripomoglo k ohranitvi določene
vrste. 3,4 0,14 3,4 0,12 -0,20 0,843
Opomba: Statistično pomembni rezultati so zapisani v krepkem tisku; O = obrnjena trditev.
5.3. Stališča osnovnošolcev do kač glede na starost (razred)
Tabela 11 prikazuje, kako so se osnovnošolci glede na to, kateri razred obiskujejo, opredeljevali do posameznih trditev o kačah. Statistično pomembne razlike v stališčih osnovnošolcev opazimo pri treh trditvah, eni na znanstvenem področju in dveh na varstvenem področju (Kruskall – Wallis preizkus, p ≤ 0,05, Tabela 11).
Na podlagi pridobljenih rezultatov v tabeli lahko vidimo, da bi se učenci 7. razreda raje učili o okoljih, kjer živijo kače, kot učenci ostalih razredov, ki so bili neopredeljeni glede trditve 4
»Rad bi se učil o okoljih, kjer živijo kače« (p = 0,012). Učenci 6. in 7. razreda se bolj strinjajo s trditvijo 13 »Če bi videl, da nekdo uničuje življenjski prostor kač, bi to prijavil odgovornim.«
kot učenci 8. in 9. razreda (p = 0,014). Glede na rezultate se vsi učenci dokaj v visoki meri strinjajo s trditvijo. Med učenci posameznih razredov se pojavljajo statistično pomembne razlike tudi pri trditvi »Pripravljen bi bil darovati nekaj denarja, če bi to pripomoglo k ohranitvi določene vrste.« (p = 0,030). Učenci 6. in 7. razreda se v večji meri s to trditvijo strinjajo, medtem ko so učenci 8. in 9. razreda neopredeljeni.
Na znanstvenem, moralnem, negativnem področju, in področju, povezanim z neposrednimi izkušnjami, do statistično pomembnih razlik ni prišlo.
