Oblika Prednosti Slabosti ciljni tuji državi. Slednji lahko služijo proizvodnji, prodaji ali samo hranjenju proizvodov.
,QYHVWLFLMVNL QDþLQL YVWRSD ]DKWHYDMR YHOLNR PHGQDURGQLK ]QDQM LQ VSUHWQRVWL WHU ]DMHWQH investicije, kar je za manjša in srednja podjetja z manjšimi sredstvi velik problem. Zato so WDNãQLQDþLQLYVWRSDYHþLQRPDSUHSXãþHQLYHþMLPSRGMHWMHP5X]]LHULQ.HVLþ ,QYHVWLFLMVNHREOLNHYVWRSD5X]]LHULQ.HVLþ-ORþLWDWDNROH
x prodajni zastopniki/distributerji, x UH]LGHQþQLSURGDMQL]DVWRSQLNL
x prodajne podružnice, lastne prodajne enote na tujem trgu, x lastna proizvodna enota na vstopnem trgu,
x lastna razvojna enota na vstopnem trgu, x sestavljalnica,
x VNODGLãþH
x regionalni centri,
x ]DþHWQHLQYHVWLFLMVNHnaložbe, x prevzemi.
3.3 Tveganja v mednarodnem poslovanju
=DUDGLL]UHGQHUD]QROLNRVWLVHVWDYLQPHGQDURGQHJDRNROMDNLVRSRQHNRGSRYVHPGUXJDþQD NRW MLK SR]QDPR ] GRPDþHJD WUJD MH Y PHGQDURGQHP SRVORYDQMX VWDOQR SULVRWQD QHYDUQRVW QDSDþQLK RGORþLWHY NL LPDMR ODKNR PDQMãH DOL YHþMH SRVOHGLFH XJRWDYOMD 'XEURYVNL 194- 3UDY WDNR PHQL GD þH SRGMHWMH ]DQHPDUL DOL SRGFHQL NRPSOHNVQRVW LQ UD]OLþQRVW mednarodnega okolja ter vstopi v mednarodne poslovne odnose nepripravljeno, s pomanjkljivim znanjem in i]NXãQMDPLQHQDþUWQRLQEUH]XVWUH]QLKLQIRUPDFLMODKNRWRYUVWQD LQWHUQDFLRQDOL]DFLMDSULYHGHQHVDPRGRNUL]HWHPYHþWXGLGRSURSDGDSRGMHWMD
5X]]LHULQ.HVLþ-XJRWDYOMDWDGDMHWYHJDQMHRELþDMQRSRYH]DQR]QHJRWRYRVWMR ERGRþLKGRJRGNRYNLODKNRYSOLYDMRQD]PDQMãDQMHYHUMHWQRVWLGRVHJDQMDQDþUWRYDQLKFLOMHY in ki lahko negativno vplivajo na uspešnost poslovanja podjetja. Menita, da je izrednega SRPHQDGDVHSRGMHWMDNLSULþHQMDMRSRVORYDWLDOLåHSRVOXMHMRYPHGQDURGQHPWUåQHPRNROMX Y FHORWL ]DYHGDMR NDNãQLP WYHJDQMHP VR ODKNR L]SRVWDYOMHQD LQ QD NDNãHQ QDþLQ MLK ODKNR NYDOLWHWQR REYODGXMHMR GD VH Y þLP YHþMi možni meri izognejo tveganjem oziroma da jih skušajo predvideti in minimizirati njihove vplive na njihove poslovne aktivnosti v mednarodnem poslovanju.
5X]]LHULQ.HVLþQDYDMDWDQHNDMY]URNRYNLSULYHGHMRGRWYHJDQM
x SRGMHWMDLPDMRVODEãLYSRJOHGYSROLWLþQRHNRQRPVNRLQSUDYQRXUHGLWHYYWXMLGUåDYL x težje pridobijo relevantne informacije o tujem poslovnem partnerjX LQ RELþDMQR WHåMH
preverjajo njegovo relevantno poslovno boniteto, kar predstavlja še dodatna tveganja, x razdalje med posameznimi poslovnimi subjekti so mnogo daljše,
x SRPHPEQRYORJRLPDMRWXGLUD]OLþQLSROLWLþQLLQHNRQRPVNLGHMDYQLNL
3.3.1 Državna tveganja
DråDYQRWYHJDQMHMHPQRJRNUDWSRLPHQRYDQRWXGLNRWGHåHOQRDOLSROLWLþQRWYHJDQMH7DNãQR WYHJDQMHYVHEXMHYVHãLUãHSROLWLþQHHNRQRPVNHSUDYQR-regulatorne in sociološke aspekte, ki vplivajo na podjetja v mednarodnem poslovanju. Pred vstopom na tuj trg morajo podjetja izvesti kvalitetno analizo državnega tveganja, saj je le iz celovitega in kompleksnega pogleda GUåDYHPRåQRXJRWRYLWLNDNãQLVRUHVQLþQLSRJRML]DQDVWRSQDGRORþHQHPWUJX5X]]LHULQ .HVLþ-85).
3.3.2 )LQDQþQDWYHJDQMD
5X]]LHULQ.HVLþ2011, 88-SUDYLWDGDVHSRGMHWMDYPHGQDURGQHPSRVORYDQMXQDMYHþNUDW VUHþXMHMRVVSUHPHPEDPLGHYL]QLKWHþDMHYLQSODþLOQLPLWYHJDQMLR]SODþLOQRQHVSRVREQRVWMR kupcev in poslovnih partnerjev. Zato poudarjata, da je pomembno aktivno, dnevno spremljanje JLEDQMDWHþDMHYSRVDPH]QLKYDOXWLQQMLKRYLKPHGVHERMQLKYUHGQRVWQLKUD]PHULM 0HQLWDGDPRUDELWLJODYQLFLOMSRGMHWMDGD]DYDUXMHVYRMDVUHGVWYDLQSUHSUHþLYHþMRILQDQþQR L]JXER 1DGDOMXMHWD GD MH SRPHPEQR VSUHPOMDWL ERQLWHWQD SRURþLOD NL WHPHOMLMR na organizacijskih in poslovnih dejavnostih podjetja, osnovni poslovni dejavnosti, obsegu prodaje, lastništvu, vodstvu, osnovnem NDSLWDOX WHU ILQDQþQL PRþL LQ ILQDQþQR-poslovni solidnosti poslovanja.
Poslovna oziroma operativna tveganja so neposredno povezana z vsemi poslovnimi DNWLYQRVWPL SRGMHWMD NL VH RGORþL ]D YNOMXþLWHY Y PHGQDURGQR SRVORYDQMH 3RGMHWMH NL VH RGORþL ]D PHGQDURGQR SRVORYDQMH, mora znati dejansko kvalitetno obvladovati, nadzirati in korigirati vse aktivne posloven procese v podjetju (Ruzzier LQ.HVLþ
9VNXSLQRSRVORYQLKWYHJDQMXYUãþDPRQDVOHGQMDWYHJDQMD x UD]OLþQHWHKQRORãNHLQRYDFLMH
x XSUDYOMDQMHVþORYHãNLPLYLUL x raziskave in razvoj,
x kreiranje in tržno uvajanje novega izdelka, x aktivnosti marketinga in prodaje,
x SULSUDYDUD]OLþQHGRNXPHQWDFLMH5X]]LHULQ.HVLþ-91).
3.4 Povezanost mednarodnega poslovanja in kulture
5X]]LHU.HVLþLQ0HYOMDPHQLMRGDMHYPHGQDURGQHPSRVORYDQMXSUHXþHYDQMH pomena in vpliva kulture v nekem okolju izjemno pomembno ne samo za uspešen vstop podjetja na tuje trge, ampak predvsem za njegov trajnejši tržni uspeh v zahtevnem PHGQDURGQHPRNROMX9HGQRMHSRWUHEQRQDWDQþQRSUHXþHYDWLSRPHQUD]OLþQLKNXOWXUYQHNHP
okolju in njihov vpliv na poslovanje ter razmišljanje in obnašanje potrošnikov na nekem trgu.
7DNRODKNRORþXMHPRPHG
x kulturami, ki splošno prevladujejo na nekem trgu, x kulturo potrošnikov,
x kulturo poslovnih ljudi, x UD]OLþQLPLVXENXOWXUDPL x kulturami lokalnega okolja, x nacionalnimi kulturami,
x UD]OLþQLPLSULY]HWLPLVWHUHRWLSL5X]]LHU.HVLþLQ0HYOMD
Poznavanje razlik v kulturno-VRFLDOQHPRNROMXUD]OLþQLKGHåHOSUHGVWDYOMD]DPHGQDURGQHJD pogajalca veliko prednost, meni Dubrovski (2006, 418). Pravi, da ne moremo popolnoma spoznati druge kulture, saj ima vsak narod svojo zgodovino in svoje vrednote. Poudari še, da MH]DþHWQLLQSUYLNRUDNVSR]QDYDQMDGUXJLKNXOWXUMH]LNNLSDMHUHVOH]DþHWHNLQSR]QDYDQMH jezika še ne pomeni poznavanje kulture.
3UDYWDNRNRW'XEURYVNLSDVHVWULQMDMRWXGL5X]]LHU.HVLþLQ0HYOMD da je jezik ]DþHWQL NRUDN 3UDYLMRGD UD]OLþQHNXOWXUH UD]OLþQR WROPDþLMR LQ YUHGQRWLMR GRORþHQH L]UD]H QDþLQH REQDãDQMD VSRãWRYDQMD SUHGVWDYOMDQMD SRPHQD NRPXQLNDFLMH GDMDQMD VSRURþLO LQ signalov, procesov pogajanja in komunikacije. Poudarijo, da je izkušnje podjetij kažejo na to, GD VR SULVWRSL SUHQRVD NXOWXURORãNLK Y]RUFHY L] GRPDþHJD RNROMD SRJRVWR QDSDþQL 9VDNR kulturološko okolje jHVYHW]DVHEHLQMHVSHFLILþQR=DWRMHSRWUHEQRSUHGHQSRGMHWMH]DþQH razmišljati o mednarodnem poslovanju, dosOHGQR SUHXþLWL VSHFLILþQD VYHWRYQD NXOWXURORãND RNROMDLQQMLKRYH]QDþLOQRVWLWHUSRLVNDWLQDþLQHNDNRVHMLPRSWLPDOQRSULODJRGLWLãHGRGDMR
4 KULTURA
Svet se vedno bolj povezuje, meje so vsako leto bolj zabrisane, pred nami se razprostira ob]RUMHUD]OLþQLKNXOWXU2NXOWXULMHELORMHLQãHERYHOLNR]DSLVDQHJD3R]QDWLYVHNXOWXUH VYHWDMHSUDNWLþQRQHPRJRþHDYHQGDUse je smiselno pozanimati se o kulturi države, ki jo bomo obiskali. V kolikor neka gesta pri nas velja za dobronamerno, je lahko v tuji državi REUDYQDYDQDRGNORQLOQRþHQHFHORVRYUDåQR1DãHPQHQMHMHGDMHNXOWXUDSRYVRGRNROLQDV v kulturo se rodimo, s kulturo smo vzgajani, lahko nas povezuje ali razdeljuje. Kultura je nekaj, kar nas opredeljuje skozi jezik, vero in reliJLMRYUHGQRWHLQQRUPHWHURELþDMH0HQLPR GD MH VSRãWRYDQMH VYRMH LQ GUXJH NXOWXUH QHNDM QD þHPXU PRUDPR JUDGLWL Y SULKRGQRVWL ýORYHNRYHWHPHOMQHSRWUHEHVHRGSRVDPH]QLNDGRSRVDPH]QLNDUD]OLNXMHMR]DWRSUDYLPR, da REVWDMDMRUD]OLþQHNXOWXUHVYHWD
Slika 5: LjudjeUD]OLþQLKNXOWXU Vir: Aptmetrics 2015.
4.1 Opredelitev kulture
.RWVPR]DSLVDOLåHYXYRGXVHþORYHNRYHWHPHOMQHSRWUHEHRGSRVDPH]QLNDGRSRVDPH]QLND UD]OLNXMHMR]DWRSUDYLPRGDREVWDMDMRUD]OLþQHNXOWXUHVYHWD-Hlovac in Rek (2010, 16) sta PQHQMD GD EHVHGD NXOWXUD L]YLUD L] ODWLQãþLQH &XOWXUD DOL FXOWXUDH QDM EL SRPHQLOD obdelovanje zemlje, negovanje in gojenje. Hkrati tudi spoštovanje, oplemenitenje in izobraženost. Sama beseda kultura naj bi v prenesenem pomenu pomenila gospodarski, PRUDOQLLQ]QDQVWYHQLUD]YRMþORYHNDVNR]LQMHJRYRXVWYDUMDOQRVWLQVWHPSULGRELWHYUD]OLþQLK vzorcev obnašanja, navad in vrednot.
.XOWXURMHPRJRþHRSUHGHOLWLQDYHþUD]OLþQLKQDþLQRY+RIVWHGH3HGHUVHQLQ+RIVWHGH 53-54)WUGLMRGDMHNXOWXUDSUREOHPDWLþQDUDYQR]DUDGLYVHKPRåQLKRSUHGHOLWHY, ki jih ponuja.
9HQGDUSDYVHSUDYLMRGDVHQDQDãDQDGUXåEHQLVYHW.XOWXUDQDPUHþGRORþD, kako skupine OMXGLREOLNXMHMRVYRMHåLYOMHQMH7HåDYRYLGLMRYWHPNMHSRWHJQLWLþUWR$OLYDQMRYNOMXþLWLYVH vrednostne vire, ali se omejiti zgolj na eno do dve kategoriji. Po njihovem mnenju se kultura UD]NULYDVNR]LGUXåEHQRGRJDMDQMHNLYVHOHMSRWHNDYVSUHPLQMDMRþHPVHRNROMX
Kenda (2001, 90) pravi, da je kultura skupek dosežkov ali YUHGQRW þORYHãNH GUXåEH LQ MH UH]XOWDW þORYHNRYHJD GHORYDQMD LQ XVWYDUMDQMD 1DQDãD VH ODKNR QD þODQH GRORþHQH RåMH VNXSLQH ãLUãH VNXSQRVWL GRORþHQH RUJDQL]DFLMH DOL FHOR QD FHORWQR GUXåER .R VH XYHOMDYL prehaja iz generacije v generacijo. Doda še, da NXOWXUDQLNDNRUQLNRQVWDQWDDPSDNVHYþDVX VSUHPLQMDJOHGHQDVSUHPHPEHRNROMDLQRNROLãþLQYNDWHULKQDVWDMD2ELþDMQRVHGRORþHQD NXOWXUD UD]YLMD SUHNR VRFLRORãNLK SRYH]DY NL VH GRNRQþQR REOLNXMHMR ]QRWUDM GRORþHQH skupine ljudi, pravita Ruzzier in .HVLþ 1DGDOMXMHWD GD VH NXOWXUH RELþDMQR SULXþLPRLQGDMHPHGVHERMQRSUHSOHWHQDLQSRYH]DQD'RORþHQGHONXOWXUHMHWHVQRSRYH]DQ]
drugimi, kot npr. vera in zakoni, dosežen socialni status in delovne obveznosti. Menita, da se kultura deli inSUHQDãDYRNYLULKGUXåLQLQYHþMLKVNXSQRVWL
Hrastelj (2001, 26) pa nam ponuja nekaj sprejemljivih opredelitev:
x NXOWXUDVRRVYRMHQHQRUPHNLL]KDMDMRL]YUHGQRWSUHSULþDQMRGQRVRY x kulture se reševanja problemov lotevajo tradicionalno,
x kultura je ostanekWLVWHJDNDUVPRVHQDXþLOLDpopolnoma pozabili, x NXOWXUDGDMHRVHEDPREþXWHNSULSDGQRVWL HWLPRORãNL WUGLWYL GD NXOWXUD L]KDMD L] NXOWD þDãþHnja, oboževanja in da je kultura bolj SUR]DLþQDLQVHSRYH]XMH]JRVSRGDUVNRGHMDYQRVWMRYVPLVOXREGHORYDQMD]HPOMH'RGDãHGD
MHNXOWXUD]DSOHWHQLQYHþUD]VHåQRVWQLNRQFHSWNLPHMLLQVHSUHSOHWDVãWHYLOQLPLGUXJLPL9VL ti prepleti pa vplivajo na vHGHQMHSRVDPH]QLNRYLQQMLKRYLKRGORþLWHY
4.2 Sestavine kulture
Obstaja velLNR UD]OLþQLK NXOWXUQL VHVWDYLQ 2pisali smo le tiste, ki se nam zdijo QDMSRPHPEQHMãHLQVLFHUMH]LNYHURLQUHOLJLMRYUHGQRWHLQQRUPHWHURELþDMH
4.2.1 Vera in religija
Veliko ljudi sH QH RGORþL YHURYDWL Y ERJD DOL ERJRYH SUDYL *ULJRQLV YHOLNR SD MLK veruje. Kenda (2001, 92) pravi, da je okoli 80 % svetovnega prebivalstva religiozno opredeljenega, le ostalih 20 % ne veruje. Nadaljuje, da religija oblikuje svojim pripadnikom odQRVGRGHODGRSRWURãQMHGRRVHEQHRGJRYRUQRVWLLQGRQDþUWRYDQMDSULKRGQRVWL7UGLGD LPD UHOLJLMD QHSRVUHGHQ YSOLY QD SRWURãQMR LQ SURL]YRGQMR VDM VH Y YVHK NUãþDQVNL GHåHODK RSD]LL]MHPHQSRUDVWSRWURãQMH]DERåLþQHSUD]QLNHLVWRþDVQRSDVHYWHPRbdobju najmanj proizvaja. Za konec pravi, da se podobni cikli kažejo v islamskih deželah, kjer naj bi vsak musliman vsaj enkrat v življenju obiskal Meko.
Po svetu obstaja mnogo religij, Grigonis (2014) pa opisuje 12 najpopularnejših:
1. NUãþDQVWYR glasov vzpostavlja vez do dogovorjenega pomenskega sveta, SUDYLMR3RþNDULGU -0HQLMRGDVHNXOWXUDRKUDQMDLQSUHQDãDVSRPRþMRMH]LNDLQVHYQMHPWXGLRGUDåD-H]LN MHNRWQHNDNãQDVLPEROQDPUHåDNLMHYUåHQDþH]UHDOQRVWLQVSRPRþMRNDWHUHWDVYHWXUHMDPR razložimo in razumemo. Dodajo šeGDMHþORYHãNLKMH]LNRYRJURPQRYHþNRW
Hofstede, Pedersen in Hofstede (2006, 56-57) pravijo, da se je vsak jezik razvijal skupaj z družbo, ki ga je uporabljala, zato so jezikovne razlike pokazatelj kulturnih. Trdijo, da imata dve deželi lahkoSRSROQRPDUD]OLþQLNXOWXULQMXQLSUHELYDOFLSDJRYRULMRHQDNMH]LN
Kenda (2001, 92) pravi, da je dobro poznati osnove jezika, saj nam lahko to pomaga na štiri QDþLQHLQVLFHU
x 2PRJRþDQDWDQþQRUD]XPHYDQMHEUH]YPHVQHJDSUHYDMDQMD
x 2PRJRþD GRVWRS GR GRPDþLQRY NL VR ]D LQIRUPDFLMH EROM RGSUWL þH JRYRULPR Y njihovemu jeziku.
x 2PRJRþDRSDåDQMHSRGUREQRVWLDOLSRPHPEQLKRGWHQNRYYSRJRYRUX x .RQþQRSDODKNRWDNREROMHUD]XPHPRNXOWXURQHNHJDQDURGD
Na spodnji sliki je prikazano 12 najpogostejših jezikov sveta. Kot lahko razberemo s slike je najpogostejši jezik sveta trenutno kitajski jezik.
Slika 6: Najpogostejši jeziki sveta Vir: Noack in Gamio 2015.
4.2.3 Vrednote in norme
Vrednote VHQDQDãDMRQDSRPHQNLMLKSRVDPH]QLNLL]GRORþHQLKkulturnih sredin pripisujejo vprašanjem o tem, kaj je prav in kaj ni, kaj je dobro in kaj slabo, kaj je pomembno in kaj QHSRPHPEQR.HQGD9UHGQRWHVRQDþHODNLXVPHUMDMRQDãDåLYOMHQMD, pravi Treven (2001, 53). Vse vrednote torej niso enakovredQHNDU]DVOHGLPRY3RþNDULGU-35), ki pravijo, da so nekatere vrednote pomembnejše in bolj temeljne. Med njih sodijo svoboda, HQDNRVW SUDYLþQRVW VSRãWRYDQMH LWG 7H YUHGQRWH LPDMR YHOLNR PRUDOQR WHåR ]DWR VH RE njihovem ogrožanju lahko odzovHPR]YLVRNRVWRSQMRSUL]DGHWRVWLGDELMLK]DãþLWLOL6WHP kako jih zavarujemo in kako se do njih opredelimo, izražamo tudi svojo moralno opredelitev.
Zanimiva je Schwartzova (1992, po Treven 2001, 54) raziskava, s katero je ugotovil, da obstaja, kot v spodaj opisane, deset skupin vrednot.
1. Osebna usmeritev:
kreativnost, svoboda, izbira svojih ciljev, radovednost in neodvisnost.
2. Stimulacija:
raznoliko življenje, zanimivo življenje in drznost.
3. Hedonizem:
užitek in prijetno življenje.
4. Uspeh:
ambicija, uspešnost, sposobnost in vplivnost.
5. 0Rþ:
DYWRULWHWDERJDVWYRGUXåEHQDPRþLPLGåLQGUXåEHQRSUL]QDQMH 6. Varnost:
QDFLRQDOQDGUXåLQVNDREþXWHNSULSDGQRVWL]GUDYMHþLVWRþDLQYUDþDQMHXVOXJ 7. Prilagodljivost:
poslušnost, samodisciplina, vljudnost, spoštovanje staršev in starejših.
8. Tradicija:
spoštovanje do tradicije, skromnost in odkritost.
9. Dobrohotnost:
pripravljenost pomagati, lojalnost, odpustljivost, poštenost, odgovornost, prijateljstvo in ljubezen.
10. Univerzalnost:
široki nazori, družbena praviFD SUDYLþQRVW PLU QD VYHWX OHSRWD VYHWD XVNODMHQRVW ] QDUDYRPRGURVWLQ]DãþLWDRNROMD
0LOWRQ5RNHDFKSDMHYVYRMLNQMLJL7KH5RNHDFK9DOXH6XUYH\YUHGQRWHUD]GHOLOQDNRQþQHLQ izvedbene že leta 1973. .RQþQH VH QDQDãDMR QD åHOHQD NRQþQD VWDQMD REVWoja, gre za življenjske cilje. IzvedbeneSDVHQDQDãDMRQDåHOHQHQDþLQHYHGHQMDJUH]DSUHGQRVWQHQDþLQH vedenja ali sredstva za doseganje življenjskih ciljev (Wikipedia 2014). V spodnji preglednici lahko vidimo njegovo lestvico vrednot.