4.2.3 Vrednote in norme
Vrednote VHQDQDãDMRQDSRPHQNLMLKSRVDPH]QLNLL]GRORþHQLKkulturnih sredin pripisujejo vprašanjem o tem, kaj je prav in kaj ni, kaj je dobro in kaj slabo, kaj je pomembno in kaj QHSRPHPEQR.HQGD9UHGQRWHVRQDþHODNLXVPHUMDMRQDãDåLYOMHQMD, pravi Treven (2001, 53). Vse vrednote torej niso enakovredQHNDU]DVOHGLPRY3RþNDULGU-35), ki pravijo, da so nekatere vrednote pomembnejše in bolj temeljne. Med njih sodijo svoboda, HQDNRVW SUDYLþQRVW VSRãWRYDQMH LWG 7H YUHGQRWH LPDMR YHOLNR PRUDOQR WHåR ]DWR VH RE njihovem ogrožanju lahko odzovHPR]YLVRNRVWRSQMRSUL]DGHWRVWLGDELMLK]DãþLWLOL6WHP kako jih zavarujemo in kako se do njih opredelimo, izražamo tudi svojo moralno opredelitev.
Zanimiva je Schwartzova (1992, po Treven 2001, 54) raziskava, s katero je ugotovil, da obstaja, kot v spodaj opisane, deset skupin vrednot.
1. Osebna usmeritev:
kreativnost, svoboda, izbira svojih ciljev, radovednost in neodvisnost.
2. Stimulacija:
raznoliko življenje, zanimivo življenje in drznost.
3. Hedonizem:
užitek in prijetno življenje.
4. Uspeh:
ambicija, uspešnost, sposobnost in vplivnost.
5. 0Rþ:
DYWRULWHWDERJDVWYRGUXåEHQDPRþLPLGåLQGUXåEHQRSUL]QDQMH 6. Varnost:
QDFLRQDOQDGUXåLQVNDREþXWHNSULSDGQRVWL]GUDYMHþLVWRþDLQYUDþDQMHXVOXJ 7. Prilagodljivost:
poslušnost, samodisciplina, vljudnost, spoštovanje staršev in starejših.
8. Tradicija:
spoštovanje do tradicije, skromnost in odkritost.
9. Dobrohotnost:
pripravljenost pomagati, lojalnost, odpustljivost, poštenost, odgovornost, prijateljstvo in ljubezen.
10. Univerzalnost:
široki nazori, družbena praviFD SUDYLþQRVW PLU QD VYHWX OHSRWD VYHWD XVNODMHQRVW ] QDUDYRPRGURVWLQ]DãþLWDRNROMD
0LOWRQ5RNHDFKSDMHYVYRMLNQMLJL7KH5RNHDFK9DOXH6XUYH\YUHGQRWHUD]GHOLOQDNRQþQHLQ izvedbene že leta 1973. .RQþQH VH QDQDãDMR QD åHOHQD NRQþQD VWDQMD REVWoja, gre za življenjske cilje. IzvedbeneSDVHQDQDãDMRQDåHOHQHQDþLQHYHGHQMDJUH]DSUHGQRVWQHQDþLQH vedenja ali sredstva za doseganje življenjskih ciljev (Wikipedia 2014). V spodnji preglednici lahko vidimo njegovo lestvico vrednot.
Preglednica 4: Vrednote po Rokeachu
.RQþQHYUHGQRWH Izvedbene vrednote
pravo prijateljstvo veselost
zrela ljubezen ambicioznost
samospoštovanje ljubezen
VUHþD þLVWRVW
notranja harmonija samokontrola
enakost poslušnost
svoboda pogum
zadovoljstvo vljudnost
družbena sprejetost poštenost
modrost domiselnost
odrešitev neodvisnost
družinska varnost intelektualnost
narodna varnost razgledanost
REþXWHN]DGRVHåNH ORJLþQRVW
lep svet sposobnost
miren svet SRPRþ
udobno življenje odgovornost
razburljivo življenje RGSXãþDQMH
Vir: Wikipedia 2014.
Norme izhajajo iz vrednot. Gre za družbene dogovore o tem, kako naj ravnamo. Norme so zapovedovalne (kaj moramo storiti) in SUHSRYHGRYDOQHþHVDQHVPHPR1RUPVHQDXþLPR jih prevzamemo in spreMPHPR]DVYRMH3RQMLKQDMELVHUDYQDOLþHSUDYMLKQHXSRãWHYDPR YHGQR3RþNDULGU1RUPHODKNRRSUHGHOLPRNRWLGHMHRXVtreznem vedenju, ki se uporabljajo ]D þODQH GRORþHQH VNXSLQH, pravi Treven (2001, 49) in doda, da so norme potrebne, da nadzorujejo vedenje ljudi. Njihova funkcija je zelo podobna funkciji ceste za WUDQVSRUWýHMLKQHELELORELOMXGMHYR]LOLNMHUNROLSRWUDYQLNLKQMLYDKSRYVRG, kjer bi se GDOR=DNOMXþLGDQDPFHVWH]DJRWDYOMDMRGDYR]LPRQDXUHMHQYDUHQLQKLWHUQDþLQ
4.2.4 2ELþDML
.HQGDSUDYLGDRELþDMLSRPHQLMRQDþLQREQDãDQMDYGRORþHQLGUXåEHQLVUHGLQLQSU obnašanje pri jedi, komunikacija med ljudmi, predstavljanje, rokovanje itd.). Kot zanimivost GRGD GD MH Y (YURSL $PHULNL DOL QD -DSRQVNHP WRþQRVW predpogoj za poslovanje. Rusi SULþQHMRSRJDMDQMDRELþDMQRWDNRGDYHOLNR]DKWHYDMRLQPDORQXGLMR$PHULþDQLSDSUDYLjo, GDLPDMRELVWYHQRNUDMãDSRJDMDQMD3RþNDULGU-35) pa trdijo, da ima upoštevanje RELþDMHYPRUDOQRWHåR6WHPQDPUHþL]UDžamo pripadnost in solidarnost skupnosti. Pravijo, GD ] RELþDML PLVOLMR QD XWUMHQH Y]RUFH YHGHQMD NL VR VH RKUDQLOL Y VNXSQRVWL GDOMãL þDV LQ predstavljajo del neformalnih pravil in reda. Za konec pripomnijo, da se lahko ljudje na RGVWRSDQMDRGRELþDMHYRdzovejo zelo negativno.
4.3 Kulturni šok
Ko potujemo v druge države, se pogosto ne zavedamo, kako zelo se lahko njihova kultura razlikuje od naše. Konkretne kulturne razlike lahko opazimo že pri sosednjih državah. Dlje kot potujemo od naših meja, bolj so razliNHRþLWQH9NROLNRUVHQHSR]DQLPDPRRNXOWXUQHP RNROMX GUåDYH Y NDWHUR RGKDMDPR VH QDP ODKNR ]JRGL GD QDV GRORþHQH QDYDGH WH GUåDYH popolnoma zmedejo. In tako pravimo, da smo doživeli kulturni šok.
Hofstede, Pedersen in Hofstede (2006, 34-35) trdijo, dDþHVROMXGMH]DUDGLQMLPWXMHNXOWXUH SUL]DGHWLGDOMãLþDVODKNRWRYRGLYIUXVWUDFLMRNLMRLPHQXMHPRkulturni šok. Kulturni šok je globoka osebna izkušnja, ki se od osebe do osebe razlikuje. Pravijo tudi, da je to proces ]DþHWQHJD SULYDMDQMD QD QH]QDno kulturo, nekakšen hitri vstop v neopredeljeno stanje QHJRWRYRVWL Y NDWHUHP SRVDPH]QLN QL SUHSULþDQ NDM VH RG QMHJD SULþDNXMH LQNDM ODKNR RQ SULþDNXMHRGGUXJLK0HQLMRGDNXOWXUQLãRNQLRGYLVHQ]JROMRGWXMHGUåDYHDPSDNMHPRJRþ tudi ob seznanjanju z novo šolo, službo, mestom ali družino.
3RþNDU LGU VR PQHQMD GD ] YVWRSRP Y GUXJR NXOWXUR GRåLYOMDPR NXOWXUQR SUD]QLQR VH SRþXWLPR L]JXEOMHQH VDM QH YHPR, ali se izražamo pravilno in ali ravnamo narobe. S svojim ravnanjem lahko nehote razžalimo ljudi ali pa nas gostitelj z namenom izkazovanja iskrenega gostoljubja napeljuje k ravnanju, ki se nam zdi nespremenljivo.
Doživljamo torej kulturni šok.
Doživljanje kulturnega šoka nakazuje najmanj šest znakov:
x znanih kazalcev, kako naj bi se vedli drugi ni, ali pa ima znano vedenje drug pomen, x vrednote, ki jih mi razumemo kot dobre, zaželene in lepe, si naš gostitelj ne priznava za
dobre,
x REþXWHNL]JXEOMHQRVWLQHVWUSQRVWLGHSUHVLMHDOLVRYUDãWYD x nezadovoljstvo z novimi navadami,
x GUXåEHQHYHãþLQe, ki so delovale do sedaj, so videti neuporabne,
x REþXWHN GD VH QH ERPR QLNROL ]QHELOL WHJD JUR]QHJD QDGOHåQHJD NXOWXUQHJD ãRND (Hofstede, Pedersen in Hofstede 2006, 35-36).
.XOWXUQLãRNSDVHSRJRVWRRSLVXMHWXGLVID]DPLVNR]LNDWHUHJUHRVHEDYþDVXdoživljanja.
Dr. Swallow (2010) piše, da si faze sledijo takole:
1. Medeni tedni: prvi kontakt s tujo kulturo vas navdušuje, stimulira in v vas zbuja UDGRYHGQRVW,PDWHREþXWHNHYIRULMHâHYHGQRVHþXWLWHEOL]XGRPX
2. Zmedenost: malo kasneje doživljate razlikHQH]GLVHYDPYHþYVHQRYRLQVWH]PHGHQL L]ROLUDQL8JRWDYOMDWHGDVRYDãHOMXEHRVHEHGDOHþVWUDQ
3. Reintegracija:YWHMID]LVHSRþXWLWHVRYUDåQRQDVWURMHQRSURWLNXOWXUL, v kateri ste se znašli, UD]YLMHWHGRORþHQHSUHGVRGNHVWHMH]QLLQUD]RþDUDQL3ULþQHWHLGHDOL]LUDWLGRPDþHRNROMH Gre za zdravo reakcijo, s katero se ponovno povezujete s seboj in svojo kulturo.
4. Avtonomija: WR MH SUYD ID]D VSUHMHPDQMD NR VWRSLWH L] PHJOH LQ ]RSHW ]DþXWLWH VHEH 3ULþQHWH VSUHMHPDWL UD]OLNH LQ VL ODKNR SUHGVWDYOMDWH åLYHWL ] QMLPL 3RþXWLWH VH EROM samozavestno.
5. Neodvisnost: ]RSHW VWH WR YL 6SUHMHOL VWH QRYR NXOWXUR LQ QD YVH JOHGDWH UHDOLVWLþQR 3RþXWLWHVHSULMHWQRXGREQR]DXSOMLYR1LVWHYHþVDPLQLVWHL]ROLUDQL6SUHMHOLVWHQRYR kulturo in sedaj cenite razOLNHREHKNXOWXUWDNRVYRMHNRWQRYH3RþXWLWHVHGRPDþH
4.4 .XOWXURORãNDSUHXþHYDQMD
=QDQVWYHQLNL VR ]D SUHXþHYDQMH NXOWXU REOLNRYDOL UD]OLþQH PRGHOH Y NDWHULK VR SUHGVWDYLOL VLVWHPHYUHGQRW]QDþLOQLK]DSRVDPH]QHNXOWXUH6NR]LWHPRGHOHODKNRSULþDNXMHPR vedenje ljudi z isto kulturo. Vendar je potrebno upoštevati, da se vsi ljudje z enako kulturo ne vedejo enako, pravi Treven (2001, 57). Skozi zgodovino se je odvilo kar nekaj kulturoloških SUHXþHYDQM PL SD VPR VH RGORþLOL GD Y QDGDOMHYDQMX SUHGVWDYLPR Oe enega avtorja na tem SRGURþMX, in to je Geert Hofstede, katerega raziskave se uporabljajo še danes.
Hrastelj (2001, 47) s spoštovanjem zapiše, da so raziskave, ki jih je izpeljal Nizozemec Geert +RIVWHGHSLRQLUVNRGHORNLJDGDQHVPQRJLXYUãþDMRYNODsiko.
Hofstede je najprej intervjuval 116.000 oseb iz datoteke podjetja IBM v 50 državah, nato pa VNXSDMV.DQDGþDQRP%RQGRPãHYGUåDYDK, pravi Hrastelj (2001, 47). Nadaljuje, da je bila jedro raziskav faktorska analiza 32 vprašanj. Prvim štirim razsežnostim je v naslednji YHU]LMLGRGDOãHSHWR3R+RIVWHGHMXUD]OLþQHNXOWXUHPHGVHERMSULPHUMDPRLQMLKUD]YUVWLPR na podlagi naslednjih razsežnosti (Hofstede 1991, po Treven 2001, 57):
x Individualizem/kolektivizem VHQDQDãDQDPRþSRYH]DYHPHGSRVDPHzniki v družbi in je opredeljenVVWRSQMRGRNDWHUHVHOMXGMHUDMHREQDãDMRNRWSRVDPH]QLNLNRWSDþODQL
x 3RUD]GHOLWHY PRþL RSUHGHOMXMH RGQRVH PHG KLHUDUKLþQR SRUD]GHOLWYLMR PRþL Y GUXåEL LQ SULND]XMHVWRSQMRQHHQDNRVWLPHGOMXGPLNLMRþODQLVNXSQRVWLãHSULznavajo za normalno.
x Premagovanje negotovosti se nanaša na odnos posamezne kulture do negotovosti, ki je povezana s prihodnostjo.
x Moško ali žensko zasnovanaje povezana z delitvijo vlog med spoloma v družbi.
x KUDWNRURþQR DOL GROJRURþQR XVPHUMHQD pa se nanašD QD GROJRURþQR DOL NUDWNRURþQR usmeritev posamezne kulture.
Slika 7: Prikaz Hofstedejevih dimenzij