UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT
DIPLOMSKA NALOGA MAŠA SELIŠKAR
KOPER, 2015
M A Š A S E L IŠ K A R D IP L O M S K A N A L O G A 2 0 1 5
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT
Diplomska naloga
VPLIV KULTURE NA STRATEGIJO
INTERNACIONALIZACIJE PROJEKTNEGA PODJETJA
Maša Seliškar
Koper, 2015 0HQWRUL]USURIGU'UDJDQ.HVLþ
POVZETEK
*OREDOL]DFLMDMHSURFHVNLVHRGYLMDQDVYHWRYQLUDYQLLQYNOMXþXMHUD]OLþQHDNWLYQRVWL9WHVQL povezanosti z globalizacijo se izvajajo aktivnosti mednarodnega poslovanja, ki se vedno bolj razvija in intenzivira. Na VYHWRYQLK WUJLK VH YUãLMR UD]OLþQH DNWLYQRVWL LQ WXGL SRYH]XMHMR UD]OLþQHNXOWXUHVYHWD9GLSORPVNLQDORJL nas je zanimal vpliv kulturnih razlik na strategijo SRVORYDQMDL]EUDQHJDSRGMHWMD=UD]LVNDYRVPRSURXþHYDOLYSOLYNXOWXUQLKUD]OLNQDVWUategijo internacionalizacije izbranega projektnega podjetja Eho. Ugotovili smo, da je kulturna R]DYHãþHQRVW ]HOR SRPHPEQD ]D XVSHãQR SRVORYDQMH SRGMHWMD QD PHGQDURGQLK WUJLK 1D SRGODJLXJRWRYLWHYUD]LVNDYHVPRRSUHGHOLOLWXGLSULSRURþLOD]DQDGDOMQMLUD]Yoj in poslovno SUDNVRSURXþHYDQHJDSRGMHWMD
.OMXþQH EHVHGH globalizacija, mednarodno poslovanje, kultura, podjetje Eho, internacionalizacija.
SUMMARY
Globalization is a process which takes place at global level and includes various activities. In a close connection to globalization activities of international business are ongoing, increasingly evolving and intensifying. There are several activities which take place in global markets and are also connecting different cultures of the world. In our bachelor thesis we were interested in how cultural differences influence on business strategy of selected company. In the frame of this research we are examining the impact of cultural differences on internationalization strategy of selected project company Eho. We came to a conclusion that cultural awareness is extremely important for successful business on international markets.
On the basis of our findings, we have defined recommendations for further development and business practice of our research company.
Keywords:globalization, international business, culture, company Eho, internationalization.
UDK: 339.9:316.72(043.2)
ZAHVALA
Posebna zahvala gre moji ljubi hþerki Lii, ker tako hitro raste, s þimer me je opominjala, da je skrajni þas za zakljuþek študija.
Velik hvala tudi mojemu PRçX, ki me je brezmejno spodbujal in mi risal nasmeh na obraz, ko sem bila izþrpana.
Hvala moji dragi mami, ki ni nikoli obupala nad mano in je dolga leta vztrajno þakala na mojo diplomsko nalogo.
Najveþji hvala seveda mojemu mentorju, ki me je odliþno usmerjal skozi celoten proces, sploh pri zaþetni zmedenosti.
VSEBINA
1 Uvod ... 1
1.1 2SUHGHOLWHYWHRUHWLþQLKRNYLURYLQRSLVSUREOHPD... 1
1.2 Namen in cilj diplomske naloge... 3
1.3 Metode raziskovanja ... 3
1.4 Predpostavke in omejitve ... 4
2 Globalizacija ... 5
2.1 Opredelitev globalizacije ... 5
2.2 Prednosti in slabosti globalizacije... 7
2.3 Merjenje globalizacije... 8
2.4 Povezanost globalizacije in kulture... 10
3 Mednarodno poslovanje ... 11
3.1 Opredelitev mednarodnega poslovanja ... 11
3.2 1DþLQLYVWRSDQDWXMHWUJH... 13
3.2.1,]YR]QLQDþLQLYVWRSD... 14
3.2.23RJRGEHQLQDþLQLYVWRSD... 15
3.2.3,QYHVWLFLMVNLQDþLQLYVWRSD... 17
3.3 Tveganja v mednarodnem poslovanju ... 18
3.3.1Državna tveganja... 18
3.3.2)LQDQþQDWYHJDQMD... 19
3.3.3Poslovna tveganja... 19
3.4 Povezanost mednarodnega poslovanja in kulture ... 19
4 Kultura... 21
4.1 Opredelitev kulture... 22
4.2 Sestavine kulture ... 23
4.2.1Vera in religija... 23
4.2.2Jezik... 23
4.2.3Vrednote in norme... 25
4.2.42ELþDML... 27
4.3 Kulturni šok... 27
4.4 .XOWXURORãNDSUHXþHYDQMD... 28
5 (PSLULþQLGHO–SURXþHYDQMHYSOLYDNXOWXUHQDVWUDWHJLMRLQWHUQDFLRQDOL]DFLMH
podjetja Eho, d. o. o. ... 30
5.1 Predstavitev podjetja ... 30
5.2 Poslovne aktivnosti podjetja ... 31
5.2.1Izdelki... 31
5.2.2Storitve ... 32
5.3 Strategija mednarodnega poslovanja podjetja... 32
5.4 Raziskava o vplivu kulture na strategijo mednarodnega poslovanja podjetja ... 33
5.5 Vpliv kulture na strategijo mednarodnega poslovanja podjetja... 34
5.6 UgotoYLWYH SUHXþHYDQMD YSOLYD NXOWXUH QD VWUDWHJLMR PHGQDURGQHJD SRVORYDQMD podjetja... 38
5.7 3ULSRURþLOD]DQDGDOMQMLUD]YRMLQSUDNVR... 40
6 Sklep ... 41
Literatura ... 43
Priloga ... 45
SLIKE
Slika 1: Globalizacija ... 5
Slika 2: Najbolj globalizirane države ... 9
Slika 3: Najmanj globalizirane države ... 9
Slika 4: Razsežnosti mednarodnega poslovanja... 12
6OLND/MXGMHUD]OLþQLKNXOWXU... 21
Slika 6: Najpogostejši jeziki sveta ... 24
Slika 7: Prikaz Hofstedejevih dimenzij ... 29
Slika 8: Logotip podjetja Eho... 30
Slika 9: Pridobljeni certifikat ISO 9001:2008 podjetja Eho ... 31
Slika 10: Primer projektiranja v podjetju Eho... 32
PREGLEDNICE Preglednica 1: Prednosti in slabosti posrednega in neposrednega izvoza... 15
3UHJOHGQLFD3UHGQRVWLLQVODERVWLOLFHQþQHJDSRVORYDQMD]DSRVDPH]QHDNWHUMH... 16
Preglednica 3: Prednosti in slabosti franšizinga... 17
Preglednica 4: Vrednote po Rokeachu ... 26
KRAJŠAVE
BBC British Broadcasting Corporation (Britanska producentska korporacija) BDP %UXWRGRPDþLSURL]YRG
EU Evropska unija
IBM International Business Machines (Mednarodne poslovne naprave)
ISO International Organization for Standardization (Mednarodna organizacija za standardizacijo)
KOF Indeks za merjenje globalizacije
1 UVOD
Svet se vedno bolj povezuje, meje so vsako leto bolj zabrisane, pred nami se razprostira RE]RUMHUD]OLþQLKNXOWXU0HQLPRGDMHSULYVWRSXQDPHGQDURGQLWUJNXOWXUQDR]DYHãþHQRVW SUYRWQHJD SRPHQD 0HGQDURGQR SRVORYDQMH SULGRELYD YHGQR YHþML SRmen. Sploh se ne ]DYHGDPRGDMHSRYVRGRNROLQDV9WUJRYLQLNXSXMHPRL]GHONHL]UD]OLþQLKGUåDYVYHWDSUDY tako na internetu kupimo izdelek iz drugega konca sveta, trgovec kupi iz sosednje države, ta iz sosednje države iz daljne države, in tako smo nezavedno vpleteni v mednarodno SRVORYDQMH NMHU VH VUHþXMHPR ] UD]OLþQLPL NXOWXUDPL 2 NXOWXUL MH ELOR MH LQ ãH ER YHOLNR ]DSLVDQHJD 3R]QDWL YVH NXOWXUH VYHWD MH SUDNWLþQR QHPRJRþH YHQGDU SD SRVDPH]QLNL DOL SRGMHWMD V ãLURNLP VSHNWURP ]QDQMD QD WHP SRGURþju bistveno lažje uspejo na mednarodnih trgih. V kolikor neka gesta pri nas velja za dobronamerno, je lahko v tuji državi obravnavana RGNORQLOQRþHQHFHORVRYUDåQRZa podjetnike na mednarodnih trgih je bistvenega pomena poznavanje kulturnih razlik, ker jimWRODKNRRPRJRþLODåMLLQKLWUHMãLYVWRSQDWXMi trg.
9GLSORPVNLQDORJLQDVSROHJWHRUHWLþQLKL]KRGLãþRJOREDOL]DFLMLPHdnarodnem poslovanju in kulturi zanima predvsem vpliv kulture na strategijo internacionalizacije podjetja Eho. Ker podjetje Eho XVSHãQR VRGHOXMH ] YHþ UD]OLþQLPL GUåDYDPL PHQLPR GD MH GREUR YRGLOR ]D raziskovanje kulturnega vpliva.
1.1 2SUHGHOLWHYWHRUHWLþQLKRNYLURYLQRSLVSUREOHPD
Globalizacija nas spremlja že nekaj desetletij. Predstavljamo si jo kot nekakšno globalno združevanje sveta, je torej nekakšna povezava ljudi in procesov. Je izkušnja vsakdanjega GHORYDQMD Y UD]OLþQLK GLPHQ]LMDK JRVSRGDUVWYD LQIRUPDWLNH HNRORJLMH WHKQLNH LQ NXOWXUH Globalizacija pomeni ubijanje razdalje med državami, religijami in celinami (Beck 2003, 39).
9LGPDUSUDYLGDMHJOREDOL]DFLMDSURFHVSROLWLþQHNXOWXUQHLQHNRQRPVNHPHQMDYH ki se dogaja na nadnacionalni in transkontinentalni osnovi. Pravi tudi, da skozi zgodovino VUHþXMHPR UD]OLþQH REOLNH PHQMDY Ni bistveno vplivajo na lokalne skupnosti in njihovo življenje.
Jelovac in Rek (2010, 7) trdita, da o globalizaciji lahko govorimo, ko se aktivnosti ne odvijajo zgolj na nacionalni, ampak globalni ravni. Ob enem menita, da vse, kar se dogaja na eni strani VYHWDSXVWLVYRMSHþDWWXGLna drugi strani in obratno. Hkrati poudarjata, da je za globalizacijo SRPHPEHQUD]YRMUDþXQDOQLãNLKWHKQRORJLMNiVRYSRPRþSULRG]LYQRVWLYNRPXQLNDFLML Dubrovski (2013, 39) opisuje globalizacijo v poslovnem smislu, kot stanje mednarodnih trgovinskih,LQYHVWLFLMVNLKILQDQþQLKLQþORYHãNLKWRNRY3UDYi, da se skozi svoje aktivnosti v WH WRNRYH YNOMXþXMH YHGQR YHþ UHJLM GUåDY LQ SRGMHWLM WHU L]GHONRY VWRULWHY WHKQRORJLMH znanja, informacij in kapitala. Po njegovem mnenju vse to tvori globalni trg, a še vedno z nekaj lokalnimi posebnostmi.
2SD]LPRODKNRSRQDYOMDMRþHVHUD]ODJHUD]OLþQLKDYWRUMHY9VLVRPQHQMDGDMHJOREDOL]DFLMD QHNDMNDUVHRGYLMDQDVYHWRYQLUDYQLLQYNOMXþXMHUD]OLþQHDNWLYQRVWL.RWRUHMJRYRULPRR globalizaciji, menimo, da je pomembno poudariti, da je ta tesno povezana z internacionalizacijo in mednarodnim poslovanjem. Lahko bi rekli, da je mednarodno SRVORYDQMHYþDVLKYHOMDOR]DQHNDMWHåNRGRVHJOMLYHJDGDQHVSDMHUDYQRQDVSURWQR
5X]]LHU LQ .HVLþ VWD PQHQMD GD R mednarodnem poslovanju lahko govorimo takrat, ko se aktivnosti odvijajo v vsaj dveh državah sveta. Bistvo mednarodnega poslovanja je zadovoljstvo potrošnikov, podjetij in držav po celem svetu. Pravita, da gre za celovit razvoj na mednarodni ravni in izredno širok kompleksen pojem.
Gre torej za aktivnosti in transakcije, ki VHVNOHSDMRL]YHQPHMDGRPDþHGUåDYH0HGQDMEROM ]QDþLOQHSULãWHYDPRXYR]LQL]YR]EODJDLQVWRULWHY6NR]LOHWDVHNUHSLMRWXGLGUXJHDNWLYQRVWL na mednarodni ravni, kot so investicijVNHGLVWULEXFLMVNHSURL]YRGQHNUHDWRUVNHORJLVWLþQHLQ GUXJH 3UHG YVWRSRP QD WXM WUJ QL GRYROM SRVORYQD SLVPHQRVW DPSDN JUH ãH ]D YHOLNR YHþ zahtevnih procesov, ki so tesno povezani s poznavanjem kulturnih, jezikovnih in drugih razlik. Govorimo o povVHPGUXJDþQLKRNROMLKNDUPHGQDURGQHPXSRVORYDQMXGRGDL]UHGQR težo. Svetovni tržni prostor ima zahtevne potrošnike, kiLPDMRUD]OLþQDSULþDNRYDQMDRL]GHONLK LQVWRULWYDKQDPHGQDURGQHPWUJX9VLWLL]GHONLLQVWRULWYHSULKDMDMRL]UD]OLþQLKNRQFHYVYHWD, kar pomeni, GD LPDMR UD]OLþQR NYDOLWHWR FHQR LQ IXQNFLRQDOQRVW 5X]]LHU .HVLþ LQ 0HYOMD 2008, 6).
.RWVPRSRXGDULOLVHYVYHWRYQHPPHULOXVUHþXMHMRUD]OLþQHSRVORYQHDNWLYQRVWLNDUSRYH]XMH UD]OLþQH NXOWXUH VYHWD -HORYDF LQ 5HN VWD PQHQMD, da beseda kultura izvira iz ODWLQãþLQH &XOWXUD DOL FXOWXUDH QDM EL SRPHQLOD REGHORYDQje zemlje, negovanje in gojenje, hkrati pa tudi spoštovanje, oplemenitenje in izobraženost. Sama beseda kultura naj bi v prenesenem pomenu pomenila gospodarski, moralnL LQ ]QDQVWYHQL UD]YRM þORYHNa skozi njegovo ustvarjalnost ter V WHP SULGRELWHY UD]OLþQLK Y]RUFHY REQDãDQMD QDYDG LQ YUHGQRW Pojem kultura ima izreden obseg, ki ga je težko opredeliti z nekaj besedami.
3RþNDU LGU SUDYLMR GD NXOWXUD ODKNR SRPHQL UD]OLþQH QLYRMH þORYHNRYHJD XVWYDUMDQMD1RUPDWLYQRODKNRORþLPRNXOWXUQRRGQHNXOWXUQHJD6RFLRORãNRLQDQWURSRORãNR pa govorimo o vseh materialnih in duhovnih vrednotah, normah, pravilih, razlagah itd. Kako in kaj mislimo, presojamo, delujemo in bivamo, vse to nas kulturno opredeljuje in izhaja iz ]DGRYROMHYDQMDþORYHNRYLKWHPHOMQLKSRWUHE
ýORYHNRYHWHPHOMQHSRWUHEHSDVHRGSRVDPH]QLNDGRSRVDPH]QLNDUD]OLNXMHMR]DWRSUDYLPR GDREVWDMDMRUD]OLþQHNXOWXUHVYHWD)LQNWUGLGDVLPRUDPRY]HWLþDV]DL]REUDåHYDQMH R NXOWXUQLK UD]OLNDK 9HþML QDERU LQIRUPDFLM NRW LPDPR ODåMH LQ EROMãH ERPR VSRVREQL komunicirati. K uspešnosti poslovanja na mednarodni ravni pripomore razumevanje sogovornikove kulture, saj dobro sporazumevanje prinese boljše rezultate.
Mednarodno poslovanje se torej odvija v konteNVWX UD]OLþQLK NXOWXU ]DWR VPR v diplomski nalogi dali poudarek temu SRGURþMX9GLSORPVNLQDORJLQDVMHSROHJWHRUHWLþQLKL]KRGLãþR globalizaciji, mednarodnem poslovanju in kulturi, zanimal predvsem vpliv kulture na strategijo internacionalizacije izbranega podjetja Eho, ki deluje v projektni dejavnosti. Ker SRGMHWMH (KR XVSHãQR VRGHOXMH ] YHþ UD]OLþQLPL GUåDYDPL PHQLPR GD MH GREUR YRGLOR ]D raziskovanje kulturnega vpliva na strategijo internacionalizacije izbranega podjetja.
Naše osrednje raziskovalno vprašanje je tako naslednje: Kakšen vpliv ima kultura na izbiro strategije mednarodnega poslovanja podjetja Eho, d. o. o.?
Na podlagi pUHJOHGDWHRUHWLþQLKGRJQDQMVPR zasnovali globinski intervju, ki smo ga opravili z direktorjem in prodajnim inženirjem podjetja. V okviru intervjuja smo spoznali podjetje in njegove poslovne DNWLYQRVWL SUDY WDNR VPR SURXþLOL strategijo mednarodnega poslovanja podjetja in vpliva kulture na poslovanje ter v nadaljevanju podali predloge za nadaljnji razvoj in prakso. Na osnovi izsledkov intervjuja smo odgovorili na naše raziskovalno vprašanje in potrdili našo domnevo, ki pravi, da podjetje Eho pred vstopom na tuje trge proXþLNXOWXrne razlike in da poznavanje le-teh zaposleQLVPDWUDMRNRWNRQNXUHQþQRSUHGQRVWSRGMHWMD
1.2 Namen in cilj diplomske naloge
1DPHQ GLSORPVNH QDORJH MH ELO UD]LVNRYDQMH SURXþHYDQMH DQDOL]LUDQMH LQ RSUHGHOMHYDQMH vpliva mednarodnega kulturološkega okolja na strategijo internacionalizacije izbranega podjetja Eho, ki deluje in posluje na poGURþMXSURMHNWQHJDPDQDJHPHQWD
Cilji diplomske naloge so bili:
x opredelitev pojma globalizacije, v okviru katerega smo predstavili prednosti in slabosti globalizacije, hkrati pa opredelili povezanost globalizacije in kulture,
x opredelitev mednarodnega poslovanja,
x SUHGVWDYLWHYUD]OLþQLKQDþLQRYYVWRSDQDWXMHWUJHLQWYHJDQMYPHGQDURGQHPSRVORYDQMX x opredelitev pojma kulture, v okviru katerega smo izpostavili posamezne sestavine, kot so
MH]LN YHUD YUHGQRWH LQ RELþDML 3UDY WDNR VPR WHRUHWLþQR RSUHGHOLOL NXOWXUQL ãRN LQ NXOWXURORãNDSUHXþHYDQMD
x UD]LVNDWL SURXþLWL DQDOL]LUDWL LQ RSUHGHOLWL NDNãHQ YSOLY LPD NXOWXUD QD VWUDWHJLMR LQWHUQDFLRQDOL]DFLMHL]EUDQHJDSRGMHWMD(KRNLGHOXMHLQSRVOXMHQDSRGURþMXSURMHNWQHJD managementa,
x QDRVQRYLUH]XOWDWRYUD]LVNDYHSRGDWLSULSRURþLOD]DQDGDOMQMLUD]YRMLQSUDNVR
1.3 Metode raziskovanja
=DGRVHJDQMHFLOMHYGLSORPVNHQDORJHVPRXSRUDELOLUD]OLþQHPHWRGHUD]LVNRYDQMD
x v prvem delu diplomske naloge smo uporabili opisovanje ali deskriptivno metodo, s katero VPRSUHGVWDYLOLPHGQDURGQRSRVORYDQMHJOREDOL]DFLMRLQNXOWXURNDPRUVPRYNOMXþLOLWXGL lastna opažanja in spoznanja,
x WHRUHWLþQLGHOVPRSRGNUHSLOL]PHWRGRNRPSLODFLMHQDSRGODJLNDWHUHVPRPHGVHERM SULPHUMDOLPQHQMDUD]OLþQLKDYWRUMHYVORYHQVNLKLQWXMLKOLWHUDUQLKGHO
x PHWRGR DQDOL]H Y RNYLUX NDWHUH VPR VH RVUHGRWRþLOL SUHGYVHP QD GHVNULSWLYQR eksplikativno, ekonomsko in zgodovinsko analizo poslovanja podjetja, globalizacije in kulture ter poskušali opredeliti njihov odnos do mednarodnega poslovanja,
x PHWRGRVLQWH]HVSRPRþMRNDWHUHVPRSUHGVWDYLOLPHGVHERMQRSRYH]DQRVWPHGQDURGQHJD poslovanja, globalizacije in kulture ter naša dognanja, na podlagi opravljene kvalitativne raziskave,
x PHWRGR ãWXGLMH SULPHUD V SRPRþMR NDWHUH VPR ] XSRUDER UD]OLþQLK PHWRG SULGRELOL LQ SUHGVWDYLOL WHRUHWLþQR R]DGMH SUHXþHYDQH SUREOHPDWLNH WHU QD SRGODJL WHJD SRMDVQLOL QMHQ obstoj v kontekstu izbranega podjetja,
x izvedli smo kvalitativno raziskavo v obliki globinskega intervjuja, ki smo naredili z direktorjem in prodajnim inženirjem podjetja Eho, na podlagi tega smo ugotavljali, kakšen vpliv ima kultura na strategijo mednarodnega poslovanja izbranega podjetja Eho.
1.4 Predpostavke in omejitve
Predpostavljali smo, da je poznavanje kulturnih razlik prvotnega in bistvenega pomena za SRVORYQR GHORYDQMH QD PHGQDURGQHP WUJX 'DQHV SRVORYDQMH QD WXMLK WOHK QL YHþ ILNFLMD D hkrati je še vedno izredno zapleteno. S tem razlogom smo predpostavljali, da vsi, ki vstopajo QDWXMHWUJHSUHGYVWRSRPWHPHOMLWRSUHXþLMRNXOWXUQHUD]OLNH3UDYWDNRVPRSUHGSRVWDYOMDOL GD MH L]þUSQD SULSUDYD QD PRåQH NXOWXUQH UD]OLNH ODKNR NRQNXUHQþQD SUHGQRVW SRGMHWMDpri sodelovanju z mednarodnimi partnerji.
Omejitve smo videli predvsem pri pomanjkanju dostopnosti do vseh potrebnih poslovnih podatkov in informacij izbranega podjetja Eho, d. o. o. Hkrati smo predvidevali tudi omejitev, da bi lahko prišlo do zapletov pri izvedbi intervjuja z direktorjem in prodajnim inženirjem podjetja Eho, saj bi njuni odgovori lahko bili ne dovolj vsebinski in ustrezni, kar bi lahko bistveno vplivalo na raziskovalni del diplomske naloge.
2 GLOBALIZACIJA
Kot smo omenili že v uvodu, nas globalizacija spremlja že nekaj desetletij. Predstavljamo si jo kot nekakšno globalno združevanje sveta, je torej nekakšna povezava ljudi in procesov, ki se odvijajo na svetovnem nivoju. Štauperl (2009) meni, da je globalizacija proces z dolgo ]JRGRYLQRVDM]DþHWNLVHJDMRYVWROHWMHYþDVNUL]HIHYGDOQHJDVLVWHPDLQRVYDMDQMDGHåHO 1DVOHGQML SRPHPEHQ þDV Y UD]YRMX JOREDOL]DFLMH MH LQGXVWULMVND UHYROXFLMD Y VWROHWMX ] odkritji in tehnološkimi inovacijami, propadanjem rokodelstva, razvojem industrije in razdvajanjem proizvodnje ter trženja. V prvi polovici 20. stoletja se je poleg dveh svetovnih YRMQRGYLMDODVHULMDSROLWLþQLKLQHNRQRPVNLKVSUHPHPE1DGDOMXMHGDVHYSRYRMQHPREGREMX PRþQRUD]ãLULPHGQDURGQRWUJRYDQMH3RVHEHMYOHWLKVRRSD]QLHIHNWLWHJDGRJDMDQMD=D slovenske razmere meni, da je globalizacija silno udarila z negativnimi posledicami po družbenih spremembah in osamosvojitvi. Za konec pripomni, da smo bili vrženi v vodo in smo morali splavati v oceanu globalizacije.
Globalizacija je torej proces, ki spremlja svetovno gospodarstvo že zelo dolgo, ampak še YHGQRMHWHRUHWLþQRL]UHGQRUD]QROLNSRMHP'HILQLFLMQDWRWHPRMHRJURPQRLQWDNRERPRY QDVOHGQMLWRþNLSRVNXãDOLRSUHGHOLWLJOREDOL]DFLMRVNR]LRþLQHNDWHULKDYWRUMHY
Slika 1: Globalizacija Vir: Monda 2015.
2.1 Opredelitev globalizacije
,]PHG PQRJLK DYWRUMHY VPR ]D ]DþHWHN L]EUDOL Sreprosto razlago Korenjaka (2008), ki hudomušno pravi, da govorimo o globalizaciji takrat, ko danska kuharica na slovenskem Gorenje štedilniku, v kuhinMLQDGDQVNHPåLYHþHJD6ORYHQFDNXKDYGDQVNLWUJRYLQLNXSOMHQR VORYHQVNR'URJDSROHQWRSRYGDQãþLQRSUHYHGHQHPUHFHSWX]DVORYHQVNHNRUX]QHåJDQFH To je izredno enostavna razlaga, a vendar smiselna.
Obstaja neko splošno strinjanje, da globalizacija vpliva na življenje in delo tako SRVDPH]QLNRY RUJDQL]DFLM LQ GUåDY 5D]XPHPR MR NRW GLQDPLþQR NRPSUHVLMR YHGQR EROM povezanega in soodvisnega sveta pravita Jelovac in Rek (2010, 5). Njuno mnenje je, da danes z izrazom globalizacija opisujemo fenomen, katerega specifiki sta predvsem hitrost možnih VYHWRYQLK NRQWDNWRY LQ YHþMD GRVHJOMLYRVW OH-WHK PQRåLFL Y NRQþQL ID]L SD WXGL YVH YHþMD VRRGYLVQRVWOMXGLQDVYHWX0HQLWDGDVHSUDY]DUDGLWHJDYVHYHþSRVDPH]QLNRYVNXSLQLQ organizacij v globalno povezanem svetu znajde pred izzivi komunikacije v medkulturnem okolju.
Investopedia (2015) navaja, da je globalizacija tendenca investicijskih skladov in podjetij v VPLVOXSUHPLNDL]YHQGRPDþLKLQQDFLRQDOQLKWUJRYVþLPHUVHSRYHþXMHSRYH]DQRVWUD]OLþQLK trgov. GloEDOL]DFLMD LPD ]D SRVOHGLFR ]QDWQR SRYHþDQMH QH VDPR PHGQDURGQH WUJRYLQH WHPYHþWXGLNXOWXUQRL]PHQMDYR
Ena izmed definicij, ki jo navaja Šauperl (2009), pravi, da je globalizacija sklop sprememb v družbi, politiki in ekonomskem sistemu. V nadaljevanju nam ponudi še bolj obsežno definicijo, da je globalizacija svetovni sistem, katerikoli družbeni model medsebojno odvisnih GHåHO NL WYRULMR ]DNOMXþHQH FHORWH LQ GHOXMHMR SRG MDVQLPL SUDYLOL DOL PRGHO V SRHQRWHQR GHORYQRVLORLQUD]OLþQLPLNXOWXUDPL1DWRLzpostavi tri primere: mini sistemi, svetovni imperij LQVYHWRYQHHNRQRPLMH1DGDOMXMHGDMHUD]VHåQRVWPRGHODJOREDOL]DFLMHYHþMDNRWNDWHUDNROL SUDYQRGHILQLUDQDSROLWLþQDFHORWDLQGDMHELVWYHQDYH]HNRQRPVND=DNOMXþLGDMHJRQLOQD sila globalizacijHLVNDQMHSULORåQRVWL]DXVWYDUMDQMHGRELþNDL]þHVDUNROL
5X]]LHU LQ .HVLþ R JOREDOL]DFLML UD]PLãOMDWD NRW R YHþGLPHQ]LRQDOQHP NRPSOHNVQHPLQYHþSODVWQHPSRMDYXNL]D]QDPXMHVYHWRYQRJRVSRGDUVWYRåHGHVHWOHWMD*UH za svetovni razvojni trend LQ ]D SURFHVH NL PRþQR VSUHPLQMDMR VWUXNWXUR LQ SRGRER VYHWRYQHJDJRVSRGDUVNHJDSURVWRUD0HQLWDGDJOREDOL]DFLMDYNOMXþXMHSROLWLþQHVRFLRORãNH NXOWXUQHHNRQRPVNHILQDQþQHWHKQRORãNHLQYHVWLFLMVNHLQLQIRUPDFLMVNHSUYLQH3RQMXQHP mnenju, danes JOREDOL]DFLMDSUHGVWDYOMDPRþQRSRYH]DQRVWLQVRRGYLVQRVWYVHKQMHQLKDNWHUMHY v svetovnem gospodarskem prostoru, tako v dobrem in slabem pomenu. Globalizacija se hitro Y]SHQMDUD]ORJH]DWRSD5X]]LHULQ.HVLþYLGLWDYQDJOHPUD]YRMXLQIRUPDFLjske tehnologije, ki ponuja možnosti komuniciranja med subjekti, QH JOHGH QD þDV LQ SURVWRU
=DNOMXþLWD GDje drug vzrok potreba posameznih gospodarstev, da bi našla nove trge za ekspanzijo kapitala, pa tudi proizvodov in storitev.
Dubrovski (2006, 49) deli globalizacijo na dva vidika, in sicer:
x geografskiali premagovanje razdalj,
x organizacijski, ki temelji na zamisli, da postaja svet vse bolj homogen ter da razlike med nacionalnimi trgi izginjajo.
Pravi, da dogajanja na enem koncu sveta vplivajo na dogajanja na drugem koncu sveta. Meni, GD VH JOREDOL]DFLMD QDQDãD QD GRVHåHQR VWDQMH ]D NDWHUHJD MH KNUDWL ]QDþLOQD IXQNFLRQDOQD
integracija na svetovni ravni razpršenih aktivnosti. Prav tako doda, da je pogoj za globalizacijo proces internacionalizacije, ki doseže takšno stopnjo mednarodnih aktivnosti QHNHJD SRGMHWMD GD ODKNR UHþHPR GD SRVOXMH QD VYHWRYQL R] JOREDOQL UDYQL 9 SRVORYQHP smislu pa Dubrovski (2006, 49) opredeljuje globalizacijo z odpravljanjem carinskih in drugih necarinskih ovir med državamiNDUSRYHþXMHREVHJSRWHQFLDOQLKSURGDMQLKLQQDEDYQLKWUJRY LVWRþDVQRSDSUDY]DUDGLWHJDLQWHQ]LYLUDNRQNXUHQþQLERMYNDWHUHga VRYNOMXþHQLWHNPHFLL]
FHORWQHJDVYHWD=DNRQHF]DSLãHGDJOREDOL]DFLMD]DKWHYDJOREDOQRNRQNXUHQþQRVW
Globalizacija po PQHQMXUD]OLþQLKDYWRUMHYWRUHMSRPHQLQHNDNãQRVRRGYLVQRVWVYHWD6NRUDM vsi govorijo o povezanosti sveta v nekakšno celoto in seveda o pomenu kulturnih povezav, ki se dogajajo na globalni ravni. Kar se zgodi danes in tukaj, bo jutri vplivalo na nekaj na drugi VWUDQLVYHWD$OLMHWRGREURDOLQLSDVPRRSLVDOLYQDVOHGQMLWRþNL
2.2 Prednosti in slabosti globalizacije
Globalizacija ima tako kot ostale stvari tudi svoje prednosti in slabosti. Nekateri so mnenja, da prevladujejo slabosti, spet drugi menijo, da prevladujejo prednosti. Investopedija (2015) pravi, da se je o prednostih in slabostih globalizacije veliko govorilo. Zagovorniki trdijo, da pomaga pri razvoju manj razvitih narodov, s porastom zaposlovanja in tehnološkim napredkom, da dohitijo tiste industrijsko bolj razvite. Kritiki pa so mnenja, da slabi nacionalno suverenost in dovoljuje bogatejšim državam delovati na trgih, kjer je delo cenejše.
&ROOLQVYVYRMHPþODQNXRprednostihglobalizacije razmišlja takole:
x globalizacija spodbuja svetovno gospodarsko rast, x ustvarja nova delovna mesta,
x RPRJRþDEROMNRQNXUHQþQDSRGMHWMD x znižuje cene za potrošnike,
x odpira dostopnost do izdelkov in storitev po celem svetu, x XVWYDUMDSRJRMH]DUD]YLMDQMHþORYHNRYLKSUDYLF
x združuje politiko,
x XVWYDUMDYHþMLSUHWRNLQIRUPDFLMSRVYHWX x ustvarja kulturna prepletanja,
x rešuje ekološke probleme, x odpira družbene poti,
x RPRJRþDKLWURãLUMHQMHLQIRUPDFLMSUHNRLQWHUQHWD
Prav tako kot o prednosti pa Collins (2010) razmišlja tudi o slabostih:
x PXOWLQDFLRQDONHL]NRULãþDMRGHODYFH x QHSUDYLþQLGHORYQLSRJRML
x slDEDSODþLOD]DGHOR
x SRVOHGLþQRVODEHåLYOMHQMVNHUD]PHUH x prezrti varnostni standardi,
x proizvodnja poceni blaga, x pomanjkanje skrbi za okolje, x slabo upravljanje naravnih virov, x ekološka škoda,
x bogate družbe delujejo z manjšo odgovornostjo, x širi se vdor nalezljivih bolezni,
x SRUDVWþORYHãNHJDWUJRYDQMD
x najbogatejših 20 % prebivalstva porabi 86 % svetovnih virov, medtem ko ostalih 80 % prebivalstva porabi le 14 %.
2.3 Merjenje globalizacije
5HSRWRþQLNSUDYLGDVWDWLVWLþQR]DMHWMHWDNRUD]OLþQRRSUHGHOMHQHga in kompleksnega pojma, kot je globalizacija, ni enostavno, vendar lahko z izbranimi kazalniki to nekoliko osvetlimo. Z merjenjem globalizacije se ukvarja Švicarski ekonomski inštitut, in sicer s posebnim indeksom, imenovanem KOF, merijo tri glavne razsežnosti globalizacije:
x ekonomskoNLYVHEXMHREVHJþH]PHMQHWUJRYLQHQDORåELQSULKRGNHYSRYH]DYL]%'3 prav tako trgovinske in kapitalske transakcije,
x socialno NL RFHQMXMH þH]PHMQH VWLNH WHOHIRQ SLVPD NOLFL WXULVWLþQL WRNRYL LQ YHOLNRVW tujcev v državi), informacijske tokove (dostop do interneta, televizije), kulturno podobnost JOREDOQHJDSUHYODGXMRþHJDWUHQGDQDSULPHUXEODJRvnih znamk McDonald'sa in Ikee, prav tako uvoz in izvoz knjig v razmerju do BDP,
x SROLWLþQR pa se meri glede na število tujih veleposlaništev v državi, številne mednarodne organizacije in število mirovnih misij, v katerih država sodeluje (KOF 2015).
Indeks KOF zajema že 207 držav, YREGREMXRGOHWDSDGROHWD=DGQMHSRURþLOR]
dne 5. 3. 2015, ki so ga izdali na Švicarskem ekonomskem inštitutu, pravi, da je v letu 2012 globalizacija narasla zelo malo v primerjavi s preteklim letom. V nekaterih državah so celo ]DEHOHåLOL SDGHF JOREDOL]DFLMH =DQLPLYR MH GHMVWYR GD MH QDMYHþML SRVNRN Y YLVRNR globaliziranih državah leta 2QDUHGLODýHãNDNLMHSRYHþDOD]XQDQMRWUJRYLQR&LSHUMHQD SULPHU SDGHO ]D QHNDM PHVW ]DUDGL SRYHþDQMD FDULQVNLK GDMDWHY .XEDMH ]DEHOHåLOD QDMYHþML spust po lestvici, saj na KOF-XQLPDMRGRYROMHNRQRPVNLKSRGDWNRY]DEROMãLL]UDþXQ
9 SRURþLOX MH REMDYOMHQLK YHþ VOLN JUDIRY PL SD ERPR SULND]DOL GYD LQ VLFHU QDMEROM LQ najmanj globalizirane države (KOF 2015). Na sliki 2 lahko vidimo lestvico petnajstih najbolj JOREDOL]LUDQLKGUåDYQDSRGODJLSRURþLOD.2)
Slika 2: Najbolj globalizirane države Vir: KOF 2015.
1DVSRGQMLVOLNLSDODKNRYLGLPROHVWYLFRSHWQDMVWLKQDMPDQMJOREDOL]LUDQLKGUåDYQDSRGODJLSRURþLOD Švicarskega ekonomskega inštituta.
Slika 3: Najmanj globalizirane države Vir: KOF 2015.
2.4 Povezanost globalizacije in kulture
Že pri prednostih globalizacije smo omenili, da se Y þDVX globalizacije ustvarjajo kulturna prepletanja. Lahko bi rekli, da se zaradi teh prepletanj ustvarjajo nove kulture. Pagel (2012) se Y VYRMHP þODQNX ]D %%& VSUDãXMH þH ERPR ]DUDGL JOREDOL]DFLMH SRVWDOL HQD NXOWXUD 3UDYL QDPUHþGDMHYHULJD6Warbucks v manj kot pol stoletja zrasla iz ene same v 20.000 trgovin, v SULEOLåQR UD]OLþQLK GUåDYDK 3D QH JRYRUL OH R 6WDUEXFNVX NDWHUDNROL JOREDOQD EODJRYQD znamka, tudi Coca cola in Facebook,VWDSULVRWQDYYHþLQLGUåDYSRVYHWX0HQLGDVHL]JXEOMD NXOWXUQD UD]QROLNRVW REHQHP SD VH SRYHþXMH REþXWHN SRYH]DQRVWL Y VPLVOX VNXSQHNXOWXUH Pravi, da so naši geni sposobni YHþMHJD NXOWXUQHJD VRGHORYDQMD L]QDMGOMLYRVWL LQ VNXpnega GREUHJD1DNRQFXSULSRPQLGDWRSRPHQLGDODKNRYHGQRQDMGHWHNDSXþLQR, kot si ga želite, ne glede na to, kje se zbudite.
Na spletni strani Unesca (2014) pa so zapisali, da se v sedanjem obdobju globalizacije, ki izjemno pospešuje in stopnjuje kaSLWDOVNH WRNRYH GHORYQH VLOH LQ LQIRUPDFLMH þXWL YSOLY homogenizacije na lokalne kulture. Medtem NR WD SRMDY VSRGEXMD YNOMXþHYDQMH UD]OLþQLK združenj in zagotavlja nove priložnosti, prav tako prinaša izgubo edinstvenosti lokalnih kultur in SRVOHGLþQR L]Jubo identitete. To se še posebej odraža v tradicionalnih družbah in skupnostih, ki so izpostavljene uvoženi modernizaciji. Mnenja so, da je potreben skrben pristop za uravnoteženje globaliziranega sveta z edinstveno kulturo. Dajanje kulture v VUHGLãþH UD]Yojne politike pomeni vlaganje v potencial lokalnih virov, znanja, spretnosti in materialov za spodbujanje kulturološke ustvarjalnosti in trajnostnega napredka. Trdijo, da SUL]QDQMHLQVSRãWRYDQMHUD]OLþQRVWLNXOWXUXVWYDUMDSRJRMH]DPHGVHERMQRUD]XPHYDQMH, dialog in mir.
5X]]LHU LQ .HVLþ 11, 131) sta v zadnjih letih zaradi globalizacijskih procesov v svetu opazila širitev in krepitev tako imenovane univerzalne ali globalne kulture. Pravita, da to SRPHQL GD VR QDþLQ REQDãDQMD LQ SULþDNRYDQMD SRUDEQLNRY povsod po svetu v veliki meri poenotena, QH JOHGH QD UD]OLþQRVW VYHWRYQLK WUJRY 8JRWDYOMDWD GD JOREDOQR PRþQH LQ SUHSR]QDYQHEODJRYQH]QDPNHPRþQRSULVSHYDMRLQVSRGEXMDMRNSRHQRWHQMXNXOWXUQLKUD]OLN
3 MEDNARODNO POSLOVANJE
Mednarodno poslovanje SULGRELYDYHGQRYHþMLSRPHQ6SORKVHQH]DYHGDPRGDMHSRYVRG RNROLQDV9WUJRYLQLNXSXMHPRL]GHONHL]UD]OLþQLKGUåDYVYHWDSUDYWDNRQDLQWHUQHWXNXSLPR izdelek iz drugega konca sveta, trgovec kupi iz sosednje države, ta iz sosednje države iz daljne države. In tako smo nezavedno vpleteni v mednarodno poslovanje. Lahko bi rekli, da je PHGQDURGQR SRVORYDQMH YþDVLK YHOMDOR ]D QHNDM WHåNR GRVHJOMLYHJD GDQHV SD MH UDYQR nasprotno. Kljub temu pa se je potrebno zavedati, da je mednarodno poslovanje še vedno REVHåHQ SRMHP 3UDY ]DWR 5X]]LHU .HVLþ LQ 0HYOMD SRXGDUMDMR GD VR ]QDQMD LQ YHãþLQHL]PHGQDURGQHJDSRVORYDQMDVWUDWHãNRL]MHPQRSRPHPEQDLQVRWLVWLNOMXþQLIDNWRU 'XEURYVNL åH Y SUHGJRYRUX VYRMH NQMLJH ]DSLãH GD MH RGYHþ SRXGDriti, kako SRPHPEQR MH REYODGRYDQMH WDNR GLQDPLþQHJD LQ NRPSOHNVQHJD SRVORYDQMD LQ GD MH ]D WR SRWUHEHQ XVSRVREOMHQ PDQDJHPHQW NL LPD SROHJ VWURNRYQLK ]QDQM ãH GRYROM SUDNWLþQLK izkušenj za pripravo in izvajanje uspešnih mednarodnih poslov ter izogibanje QDMUD]OLþQHMãLP pastem delovanja v mednarodnem okolju.
3.1 Opredelitev mednarodnega poslovanja
Mednarodno poslovanje ali poslovanje med narodi, tudi poslovanje s tujino, je vsebinsko zelo širok pojem vseh poslovnih aktivnosti in transakcij, ki potekajo preko PHMD GRPDþH nacionalne države in njenega poslovnega okolja,SUDYLWD5X]]LHULQ.HVLþ0HQLWD GDVHPRUDMRDNWLYQRVWLPHGQDURGQHJDSRVORYDQMDL]YDMDWLYGYHKDOLYHþGUåDYDKVYHWD.RW NOMXþQL LQ WHPHOMQL FLOM SRXGDULWD ]DGRYROMHYDQMH SRWUHE VYetovnih potrošnikov, podjetij in posameznih držav. Ko dalje opredeljujeta mednarodno poslovanje, pravita, da se moramo ]DYHGDWLGDJRYRULPRRSRVORYDQMXYUD]OLþQLKSROLWLþQLKUHJXODWRUQLKSUDYQLKVRFLRORãNLK kulturoloških, komunikacijskih, managerskiK LQ SRVORYQLK RNROMLK NL VH PHG VHERM PRþQR UD]OLNXMHMRSRUD]OLþQLKSULþDNRYDQMLK]DYHGDQMLKYHGHQMXUD]XPHYDQMXLWG
*UH WRUHM ]D DNWLYQRVWL LQ WUDQVDNFLMH NDWHUH VH VNOHSDMR L]YHQ PHMD GRPDþH GUåDYH 0HG QDMEROM]QDþLOQHSULãWHYDPRXYR]LQL]YR]Elaga in storitev. Skozi leta se krepijo tudi druge aktivnosti na mednarodni ravni, kot so investicijske, distribucijske, proizvodne, kreatorske, ORJLVWLþQHLQGUXJH3UHGYVWRSRPQDWXMWUJQLGRYROMSRVORYQDSLVPHQRVWDPSDNJUHãH]D YHOLNRYHþ]DKWHYQLK procesov, ki so tesno povezani s poznavanjem kulturnih, jezikovnih in GUXJLK UD]OLN *RYRULPR R SRYVHP GUXJDþQLK RNROMLK NDU PHGQDURGQHPX SRVORYDQMX GRGD izredno težo. Svetovni tržni prostor ima zahtevne potrošnike, kiLPDMRUD]OLþQDSULþDNRYDQMDR izdelNLK LQ VWRULWYDK QD PHGQDURGQHP WUJX 9VL WL L]GHONL LQ VWRULWYH SULKDMDMR L] UD]OLþQLK koncev sveta, kar pomeni,GDLPDMRUD]OLþQRNYDOLWHWRFHQRLQIXQNFLRQDOQRVW5X]]LHU.HVLþ in Mevlja 2008, 6).
Ko v Business Dictionary (2015) vpišemo mednarodno poslovanje, nam ta postreže s SUHSURVWRUD]ODJRGDJUH]DL]PHQMDYREODJDLQVWRULWHYPHGSRVDPH]QLNLLQSRGMHWMLYYHþ
državah. Podobno o mednarodnem poslovanju razmišlja tudi Dubrovski (2013, 89), ki pravi da gre za poslovanje s tujino ali v tujini (dve alL YHþ GUåDY NL YNOMXþXMH YVH SRVORYQH transakcije (opravila)NDUGDOMHORþLQDGYDQDþLQD
Slika 4: Razsežnosti mednarodnega poslovanja Vir: Dubrovski 2013, 87.
7ULSRGURþMDPHGQDURGQHJDSRVORYDQMDVRãHSRPHPEQDVDMVHSULnjih pojavljajo kulturološki dejavniki, kot nujna sestavina in pomembna razsežnost, pravi Hrastelj (2001, 23-24). Takole jih izpostavi:
x poslovna pogajanja,
x REOLNRYDQMHYHþNXOWXURORãNLKVNXSLQ
x vnašanje kulturoloških sestavin v izdelke in storitve.
Nadaljuje, da je cilj mednarodnega poslovanja slej ko prej doseganje in ohranjanje QDGSRYSUHþQRGRQRVQHJDSRVORYDQMD3RWGRWHJDFLOMDSDSRQMHJRYHPPQHQMXSHOMHSUHNR SULODJDMDQMD NXSFHP LQ SRUDEQLNRP WDNR GD XUHVQLþXMHPR QMLKRYH åHOMH SRWUHEH SULþDNRYDQMDin sanjarjenja.
3.2 1DþLQLYVWRSDQDWXMHWUJH
0QRJLVRSUHGOHWL]PDMHYDOL]JODYRþHVL]DþHOJRYRULWLRQXMQRVWLLQYHVWLUDQMDYWXMLQLDOLVR VHQDVPLKDOLRELGHMLRXVWDQRYLWYLSRGMHWMDYWXMLQLVHVSRPLQMDWD-DNOLþLQ6YHWOLþLþ Pravita, da usWDQDYOMDQMH SRGMHWLM Y WXMLQL ]DþHQMD SRVWDMDWL QXMD =DWR PHQLWD GD L]KRGQD LQWHUQDFLRQDOL]DFLMDQLQLþYHþDEVWUDNWQRRGGDOMHQRWHRUHWL]LUDQMHWHPYHþGHMDQVNDSRWUHED Dodata še, da prej ko bomo spoznali zakonitost internacionalizacije proizvodnje tudi v njenem L]KRGQHPGHOXWHPKLWUHMHERPRODKNRNUHSLOLVYRMHNRQNXUHQþQHSUHGQRVWL
=D YHþLQR SRGMHWLM MH SUYD LQ QDMSRPHPEQHMãD RGORþLWHY NL ER YSOLYDOD QD SULKRGQMD OHWD SRVORYDQMDQDþLQYVWRSDLQGHORYDQMDQDPHGQDURGQLKWUJLK, pravita Ruzzier in KHVLþ 1DGDOMXMHWD GD QH REVWDMD LGHDOQD VWUDWHJLMD YVWRSD VDM UD]OLþQD SRGMHWMD XSRUDELMR UD]OLþQH PHWRGH YVWRSD QD LVWHP WUJX 1DMEROM ]QDþLOQL LQ KNUDWL WUDGLFLRQDOQL SRVORYQL aktivnosti sta izvoz in uvoz blaga ter storitev, še dodata. Potrebno se je zavedati, da podjetja z YVWRSRP Y PHGQDURGQR SRVORYQR RNROMH YVWRSDMR Y GUXJDþQD SRVORYQD ILQDQþQD zakonodajna, pravno-regulatorna, kulturna, managerska, tržna in sprememb polna okolja, kar GDMHPHGQDURGQHPXSRVORYDQMXGUXJDþQRNRQRWDFLMRWHåRin pomen.
-DNOLþ LQ 6YHWOLþLþ SUDYLWD GD EUH] LQWHQ]LYQH LQWHUQDFLRQDOL]DFLMH SRGMHWMH Y VRGREQHP VYHWX QH PRUH REVWDMDWL ãH PDQM SRVWDWL NRQNXUHQþQR 1MXQ L]UHN ªEUH] UDVWL QL razvoja, brez razvoja ni obstoja« najbolje ponazarja, zakaj se mRUDMR SRGMHWMD RGORþDWL ]D izhodno internacionalizacijo.
Dubrovski (2013, 225) je mnenja, da ima podjetje na voljo široko paleto možnosti, kako vstopiti na izbrani trg. Poudarja, da je kljub temu potrebno upoštevati:
x ]QDþLOQRVWLVHVWDYLQPHGQDURGQHJDRNROja, katerega del je ciljni trg,
x nDþLQSRVORYDQMDWHUVWHPSRYH]DQH]QDþLOQRVWLLQposebnosti izdelkov (storitev),
x zQDþLOQRVWL LQ SRVHEQRVWL FLOMQHJD WXMHJD WUJD XSRãWHYDMRþ VWDnje konkurence in raven tveganja,
x razpoložljive zmožnosti in sredstva podjetja.
5X]]LHU.HVLþLQ0HYOMDSDSUDYLMRGDMHSRWUHEQRXSRãWHYDWLUD]OLþQHGHMDYQLNH NLYSOLYDMRLQSRJRMXMHMRQDþLQHLQYVHELQRPHGQDURGQHJDSRVORYDQMDLQVLFHU
x notranji dejavniki: velikost in pomen podjetja, izkušnje iz mednarodnega poslovanja, izdelek/storitev in njegova prilagoditev trgu(om) in potrebam lokalnega segmenta,
x ]XQDQMLGHMDYQLNLVRFLRNXOWXUQHUD]OLNHPHGGRPDþLPLQWXMLPWUJRPGHåHOQRWYHJDQMH velikost in rast trga, neposredne in posredne trgovinske omejitve, intenzivnost konkurence, dostopnost distribucijskih in tržnih poti.
3.2.1 ,]YR]QLQDþLQLYVWRSD
,]YR]QLQDþLQLYVWRSDVR]DUDGLVYRMHHQRVWDYQRVWLPDMKQHJDWYHJDQMDLQSRWUHEQLKUHVXUVRY QDMSRJRVWHMãLQDþLQYVWRSDSRGMHWLMNL]LQWHUQDFLRQDOL]DFLMRãHOHSULþHQMDMR, pravita Ruzzier in .HVLþ
/RþLWLPRUDPRPHG]QDþLOQRVWPLLQSRVHEQRVWPLL]EUDQLKREOLNYVWRSDQDPHGQDURGQHWUJHRE upoštevanju posebnosti transakcijskih dejavnikov, oziroma vseh internaliziranih virov mednarodnega poslovanja, SUDYLMR 5X]]LHU .HVLþ LQ 0HYOMD ,Q GDOMH ORþLMR naslednje izvozne oblike:
x posredni izvoz, x neposredni izvoz, x kooperativni izvoz.
Pri posrednih oblikah izvoza na tuje trgeso možne naslednje oblike:
x Odprti izvoz MH REOLND V SRPRþMR åH XYHOMDYOMHQHJD SRGMHWMD NL åHOL ãHrazširiti svoje poslovanje na izbranem tujem trgu in prevzame prodajo izdelkov drugega podjetja.
x Komisionar je lahko nakupni ali prodajni agent, ki sklepa posle v svojem imenu, vendar ]DWXMUDþXQ
x Posli a conto meta MHYPHVQDREOLNDPHGSRVOL]DVYRMUDþXn in komisionarskimi posli, kjer posredujeta dva komisionarja, nakupni za uvoznika in prodajni za izvoznika.
x Izvozni trgovec/izvozni posrednik je trgovec/posrednik, ki kupuje in prodaja izdelke v VYRMHPLPHQXLQ]DVYRMUDþXQ
x Izvozne trgovske družbe so drXåEHVWUDGLFLMRWUJRYDQMDQDGRORþHQLKSRGURþMLK GRORþHQH vrste blaga in storitev).
x Izvozna združenja in konzorciji so specializirana združenja na posameznih dejavnostih, ki ODKNRSRVUHGXMHMRQDGRORþHQHPSRGURþMXGHORYDQMD5X]]LHU.HVLþLQ0HYOMD, 16- 17).
Pri neposrednih oblikah izvoza na tuje trge pa so glavne prednosti neposreden stik s trgom, VODERVWLSDSRPDQMNOMLYQDG]RUQDGFHQR/RþLPRQDVOHGQMHREOLNHQHSRVUHGQHJDL]YR]D x enkratna, enotna izvozna naloga,
x SRVHEQLL]YR]QLRGGHOHNþHVHREVHJL]YR]DSRYHþXMH x skušajo izvažati preko izvozne prodajne družbe,
x lahko ustanavljajo sestrska podjetja/podružnice v tujini, x organizirajo lastno prodajo s potniki na tujih trgih,
x lahko izvažajo s posredovanjem izvoznih združenj proizvajalcev,
x imajo neposreGHQ L]YR] EODJD RE SRGSRUL ]DVWRSQLNRY]DVWRSVWHY 5X]]LHU .HVLþ LQ Mevlja 2008, 17).
V spodnji preglednici so navedene nekatere prednosti in slabosti posrednega in neposrednega vstopa na tuje trg.
Preglednica 1: Prednosti in slabosti posrednega in neposrednega izvoza
Oblika Prednosti Slabosti
Posredni izvoz
x YHþLQRPD]DRGSURGDMRSUHVHåQLK kapacitet,
x potrebnega je malo znanja mednarodnih aktivnostih,
x primerno samo za
GRORþHQHIL]LþQHSURGXNWH x QHRPRJRþDQDG]RUDQDG
distribucijo in poprodajnimi storitvami,
Neposredni izvoz
x YHþMLQDG]RUQDGHOHPHQWL marketinškega spleta, x SRYHþDQRãWHYLORSRYUDWQLK
informacij,
x NULWLþQLWUHQXWHNGLVWULEXFLMH x znatni stroški distribucije,
marketinga in administracije.
9LU5X]]LHULQ.HVLþ11, 57.
Kooperativni izvoz SDRELþDMQRYNOMXþXMHUD]OLþQHGRJRYRUHRPRåQHPVNXSQHPVRGHORYDQMX ] GUXJLPL SRGMHWML 2ELþDMQR JUH ]D L]YR]QR-marketinške družbe, ki vodijo celotno izvedbo izvoznih in marketinških aktivnosti ter UD]OLþQH SRVOH Y PHGQDURGQHP Soslovanju za druga podjetja, SUDYLMR 5X]]LHU .HVLþ LQ 0HYOMD 'RGDMR ãH GD VH ]D WDNãQR REOLNR RELþDMQRRGORþDMRPDQMãDSRGMHWMDNi nimajo dovolj lastnih izkušenj in virov za poslovanje na mednarodnem tržnem prostoru. Za konec še zapišejo, da so prednosti takšnega izvoza FHORYLWRVW QDVWRSD L]NXãQMH GHOLWHY VWURãNRY QMHJRYH VODERVWL SD PQRJRNUDWQD UD]OLþQRVW SRVORYQLKLQWHUHVRYVRGHOXMRþLK
3.2.2 3RJRGEHQLQDþLQLYVWRSD
Pogodbene oblike vstopov na tuje trge so bolj zahtevne, ker hkrati zahtevajo WXGL YHþMH YNOMXþHYDQMH SRVORYQLK DNWLYQRVWL VDPHJD L]YR]QLND, VR PQHQMD 5X]]LHU .HVLþ LQ 0HYOMD (2008, 17-3UDYLMRGDVRJODYQLY]YRGL]DRGORþLWHYRL]ELULSRJRGEHQLKREOLNYVWRSRYQD tuje trge naslednji: biti bližje kupcem, zniževanje stroškov proizvodnje, skrajšanje tržnih poti, zniževanje transportnih stroškov, izogibanje omejitvam vstopa na tuje trge, biti prisoten na WUJX NRW ªGRPDþL SURL]YDMDOHF DOL SRQXGQLN© WHU PRåQRVW XYHOMDYOMDQMD UD]QLK REOLN pospeševanja lokalne proizvodnje. Tako dalje delijo najpogostejše oblike pogodbenih vstopov na tuje trge:
x OLFHQþQRSRVORYDQMH x franšizing,
x skupna vlaganja,
x strateške zveze/zaveze/povezave, x pogodbena proizvodnja.
/LFHQþQRSRVORYDQMH je sporazum med dajalcem licence in prejemnikom za odstop pravic in znDQMD NL LPD GRORþHQR YUHGQRVWL SRG GRORþHQLPL SRJRML /RþLPR GDMDOFD OLFHQFH SULGRELWHOMD DOL MHPDOFD OLFHQFH LQ SODþLOR QDGRPHVWLOD ]D OLFHQFR-OLFHQþQLQD /LFHQFD MH GRYROMHQMHNLJDGDQRVLOHFGRORþHQHSUDYLFHLQGXVWULMVNHODVWQLQHGUXJLRVHEL]DRSUavljanje GRORþHQLK GHMDYQRVWL DOL ]D XSRUDER NQRZ-howa (patenti, blagovne znamke, žigi) pravita 5X]]LHULQ.HVLþ9VSRGQMLSUHJOHGQLFLMHQDYHGHQLKQHNDMSUHGQRVWLLQVODERVWL OLFHQþQHJDSRVORYDQMD
Preglednica 2: PUHGQRVWLLQVODERVWLOLFHQþQHJDSRVORYDQMD]DSRVDPH]QHDNWHUMH
Akter Prednosti Slabosti
Dajalec licence x hiter vstop na trg, x ne zahteva neposredne
kapitalske investicije,
x porazdelitev izdelkov za RR, x podaljšanje življenjske
krivulje izdelka,
x lahko si vzgojimo konkurenta,
x omejen nadzor nad proizvodnjo in marketingom, x omejena celovitost
poslovanja, Prejemnik licence x sNUDMãDQMHþDVDXYDMDQMD
izdelka,
x zmanjšanje izdatkov za RR, x pridobivanje novih znanj,
tehnologij,
x izognitev napakam pri RR in proizvodnji,
x lLFHQþQDSRJRGEHQD omejitev,
x dajalec licence lahko pogojuje spremembe v cenah inputov/dobave.
9LU5X]]LHULQ.HVLþ, 59.
Skupna vlaganja VR SDUWQHUVWYR PHG GYHPD DOL YHþ SRGMHWML NL LPD GHOMHQR ODVWQLãWYR VR ]DSLVDOL 5X]]LHU .HVLþ LQ 0HYOMD 9). Primerna so za trge, ki imajo visoko stopnjo ]DãþLWH GRPDþHJD JRVSRGDUVWYD DOL WXMD YODJDQMD FHOR SUHYODGXMHMR 0HQLMR GD VR JODYQL vzroki manjši proizvodni in marketinško-prodajni stroški, hitra razpršitev nove tehnologije in hiter vstop na trg.
Strateške zveze/zaveza/zavezništva so podjetja, ki s sodelovanjem dosegajo skupne cilje na globalnih trgih. Ta podjetja nimajo lastniške kooperacije ali pa je le-ta minimalna. Gre za QHNDSLWDOVNHREOLNHVNXSQLKYODJDQM5X]]LHULQ.HVLþ
Pogodbena proizvodnja je razmerje, kjer dajalec pogodbe stopa v poslovni odnos s NRRSHUDQWRPQDWXMHPWUJXPHGWHPNRYVHRVWDOHDNWLYQRVWLYRGLVDP7DNãQDREOLNDLPDYHþ NRPSRQHQWHNRQRPVNRNDSDFLWHWQRLQVSHFLDOL]LUDQR5X]]LHULQ.HVLþ
Franšizing je sistem trženja blaga/storitev/tehnologije, ki je zasnovan na tesnem in stalnem VRGHORYDQMX PHG SUDYQR LQ ILQDQþQR ORþHQLPL LQ QHRGYLVQLPL SRGMHWML IUDQãL]RUMHP LQ SRVDPH]QLPLIUDQãL]LMLSULþHPHUIUDQãL]RUVYRMLPIUDQãL]LMHPGDMHSUDYLFRLQRGJRYRUQRVW da poslujejo skladno s franšizorjevim konceptom, ki zajema uporabo trgovskega imena in/ali blagovne znamke in /ali znamke storitvene dejavnosti, know-KRZD SRVORYQH LQ WHKQLþQH PHWRGHVLVWHPSRVWRSNRYLQRVWDOHSUDYLFH5X]]LHULQ.HVLþ
Preglednica 3: Prednosti in slabosti franšizinga
Oblika Prednosti Slabosti
Franšizing x RPRJRþDKLWURUDVWEUH]
velikih investicij in resursov, x možno brez
(velikega/ustreznega) poznavanja tujega lokalnega okolja,
x težka izbira ustreznih franšizojemalcev,
x WHåHNQDG]RUQDGVSHFLILþQLP sredstvom,
x možnost ustvariti konkurenta, x RWHåHQSUHQRVVUHGVWHYYUD]OLþQD
nacionalna in kulturna okolja.
9LU5X]]LHULQ.HVLþ.
3.2.3 ,QYHVWLFLMVNLQDþLQLYVWRSD
,QYHVWLFLMVNLQDþLQLYVWRSDYVHEXMHMRQHSRVUHGQHLQYHVWLFLMHLQODVWQLãWYRGRORþHQLKREMHNWRYY ciljni tuji državi. Slednji lahko služijo proizvodnji, prodaji ali samo hranjenju proizvodov.
,QYHVWLFLMVNL QDþLQL YVWRSD ]DKWHYDMR YHOLNR PHGQDURGQLK ]QDQM LQ VSUHWQRVWL WHU ]DMHWQH investicije, kar je za manjša in srednja podjetja z manjšimi sredstvi velik problem. Zato so WDNãQLQDþLQLYVWRSDYHþLQRPDSUHSXãþHQLYHþMLPSRGMHWMHP5X]]LHULQ.HVLþ ,QYHVWLFLMVNHREOLNHYVWRSD5X]]LHULQ.HVLþ-ORþLWDWDNROH
x prodajni zastopniki/distributerji, x UH]LGHQþQLSURGDMQL]DVWRSQLNL
x prodajne podružnice, lastne prodajne enote na tujem trgu, x lastna proizvodna enota na vstopnem trgu,
x lastna razvojna enota na vstopnem trgu, x sestavljalnica,
x VNODGLãþH
x regionalni centri,
x ]DþHWQHLQYHVWLFLMVNHnaložbe, x prevzemi.
3.3 Tveganja v mednarodnem poslovanju
=DUDGLL]UHGQHUD]QROLNRVWLVHVWDYLQPHGQDURGQHJDRNROMDNLVRSRQHNRGSRYVHPGUXJDþQD NRW MLK SR]QDPR ] GRPDþHJD WUJD MH Y PHGQDURGQHP SRVORYDQMX VWDOQR SULVRWQD QHYDUQRVW QDSDþQLK RGORþLWHY NL LPDMR ODKNR PDQMãH DOL YHþMH SRVOHGLFH XJRWDYOMD 'XEURYVNL 194- 3UDY WDNR PHQL GD þH SRGMHWMH ]DQHPDUL DOL SRGFHQL NRPSOHNVQRVW LQ UD]OLþQRVW mednarodnega okolja ter vstopi v mednarodne poslovne odnose nepripravljeno, s pomanjkljivim znanjem in i]NXãQMDPLQHQDþUWQRLQEUH]XVWUH]QLKLQIRUPDFLMODKNRWRYUVWQD LQWHUQDFLRQDOL]DFLMDSULYHGHQHVDPRGRNUL]HWHPYHþWXGLGRSURSDGDSRGMHWMD
5X]]LHULQ.HVLþ-XJRWDYOMDWDGDMHWYHJDQMHRELþDMQRSRYH]DQR]QHJRWRYRVWMR ERGRþLKGRJRGNRYNLODKNRYSOLYDMRQD]PDQMãDQMHYHUMHWQRVWLGRVHJDQMDQDþUWRYDQLKFLOMHY in ki lahko negativno vplivajo na uspešnost poslovanja podjetja. Menita, da je izrednega SRPHQDGDVHSRGMHWMDNLSULþHQMDMRSRVORYDWLDOLåHSRVOXMHMRYPHGQDURGQHPWUåQHPRNROMX Y FHORWL ]DYHGDMR NDNãQLP WYHJDQMHP VR ODKNR L]SRVWDYOMHQD LQ QD NDNãHQ QDþLQ MLK ODKNR NYDOLWHWQR REYODGXMHMR GD VH Y þLP YHþMi možni meri izognejo tveganjem oziroma da jih skušajo predvideti in minimizirati njihove vplive na njihove poslovne aktivnosti v mednarodnem poslovanju.
5X]]LHULQ.HVLþQDYDMDWDQHNDMY]URNRYNLSULYHGHMRGRWYHJDQM
x SRGMHWMDLPDMRVODEãLYSRJOHGYSROLWLþQRHNRQRPVNRLQSUDYQRXUHGLWHYYWXMLGUåDYL x težje pridobijo relevantne informacije o tujem poslovnem partnerjX LQ RELþDMQR WHåMH
preverjajo njegovo relevantno poslovno boniteto, kar predstavlja še dodatna tveganja, x razdalje med posameznimi poslovnimi subjekti so mnogo daljše,
x SRPHPEQRYORJRLPDMRWXGLUD]OLþQLSROLWLþQLLQHNRQRPVNLGHMDYQLNL
3.3.1 Državna tveganja
DråDYQRWYHJDQMHMHPQRJRNUDWSRLPHQRYDQRWXGLNRWGHåHOQRDOLSROLWLþQRWYHJDQMH7DNãQR WYHJDQMHYVHEXMHYVHãLUãHSROLWLþQHHNRQRPVNHSUDYQR-regulatorne in sociološke aspekte, ki vplivajo na podjetja v mednarodnem poslovanju. Pred vstopom na tuj trg morajo podjetja izvesti kvalitetno analizo državnega tveganja, saj je le iz celovitega in kompleksnega pogleda GUåDYHPRåQRXJRWRYLWLNDNãQLVRUHVQLþQLSRJRML]DQDVWRSQDGRORþHQHPWUJX5X]]LHULQ .HVLþ-85).
3.3.2 )LQDQþQDWYHJDQMD
5X]]LHULQ.HVLþ2011, 88-SUDYLWDGDVHSRGMHWMDYPHGQDURGQHPSRVORYDQMXQDMYHþNUDW VUHþXMHMRVVSUHPHPEDPLGHYL]QLKWHþDMHYLQSODþLOQLPLWYHJDQMLR]SODþLOQRQHVSRVREQRVWMR kupcev in poslovnih partnerjev. Zato poudarjata, da je pomembno aktivno, dnevno spremljanje JLEDQMDWHþDMHYSRVDPH]QLKYDOXWLQQMLKRYLKPHGVHERMQLKYUHGQRVWQLKUD]PHULM 0HQLWDGDPRUDELWLJODYQLFLOMSRGMHWMDGD]DYDUXMHVYRMDVUHGVWYDLQSUHSUHþLYHþMRILQDQþQR L]JXER 1DGDOMXMHWD GD MH SRPHPEQR VSUHPOMDWL ERQLWHWQD SRURþLOD NL WHPHOMLMR na organizacijskih in poslovnih dejavnostih podjetja, osnovni poslovni dejavnosti, obsegu prodaje, lastništvu, vodstvu, osnovnem NDSLWDOX WHU ILQDQþQL PRþL LQ ILQDQþQR-poslovni solidnosti poslovanja.
9PHGQDURGQHPSRVORYDQMXVHSRGMHWMDVUHþXMHMR]UD]OLþQLPLILQDQþQLPLWYHJDQMLQHNDWHUH L]PHGQMLKQDYDMDMR5X]]LHU.HVLþLQ0HYOMD21), in sicer:
x WHþDMQDWYHJDQMD x obrestna tveganja, x cenovna tveganja, x UL]LNRQHSODþLO.
3.3.3 Poslovna tveganja
Poslovna oziroma operativna tveganja so neposredno povezana z vsemi poslovnimi DNWLYQRVWPL SRGMHWMD NL VH RGORþL ]D YNOMXþLWHY Y PHGQDURGQR SRVORYDQMH 3RGMHWMH NL VH RGORþL ]D PHGQDURGQR SRVORYDQMH, mora znati dejansko kvalitetno obvladovati, nadzirati in korigirati vse aktivne posloven procese v podjetju (Ruzzier LQ.HVLþ
9VNXSLQRSRVORYQLKWYHJDQMXYUãþDPRQDVOHGQMDWYHJDQMD x UD]OLþQHWHKQRORãNHLQRYDFLMH
x XSUDYOMDQMHVþORYHãNLPLYLUL x raziskave in razvoj,
x kreiranje in tržno uvajanje novega izdelka, x aktivnosti marketinga in prodaje,
x SULSUDYDUD]OLþQHGRNXPHQWDFLMH5X]]LHULQ.HVLþ-91).
3.4 Povezanost mednarodnega poslovanja in kulture
5X]]LHU.HVLþLQ0HYOMDPHQLMRGDMHYPHGQDURGQHPSRVORYDQMXSUHXþHYDQMH pomena in vpliva kulture v nekem okolju izjemno pomembno ne samo za uspešen vstop podjetja na tuje trge, ampak predvsem za njegov trajnejši tržni uspeh v zahtevnem PHGQDURGQHPRNROMX9HGQRMHSRWUHEQRQDWDQþQRSUHXþHYDWLSRPHQUD]OLþQLKNXOWXUYQHNHP
okolju in njihov vpliv na poslovanje ter razmišljanje in obnašanje potrošnikov na nekem trgu.
7DNRODKNRORþXMHPRPHG
x kulturami, ki splošno prevladujejo na nekem trgu, x kulturo potrošnikov,
x kulturo poslovnih ljudi, x UD]OLþQLPLVXENXOWXUDPL x kulturami lokalnega okolja, x nacionalnimi kulturami,
x UD]OLþQLPLSULY]HWLPLVWHUHRWLSL5X]]LHU.HVLþLQ0HYOMD
Poznavanje razlik v kulturno-VRFLDOQHPRNROMXUD]OLþQLKGHåHOSUHGVWDYOMD]DPHGQDURGQHJD pogajalca veliko prednost, meni Dubrovski (2006, 418). Pravi, da ne moremo popolnoma spoznati druge kulture, saj ima vsak narod svojo zgodovino in svoje vrednote. Poudari še, da MH]DþHWQLLQSUYLNRUDNVSR]QDYDQMDGUXJLKNXOWXUMH]LNNLSDMHUHVOH]DþHWHNLQSR]QDYDQMH jezika še ne pomeni poznavanje kulture.
3UDYWDNRNRW'XEURYVNLSDVHVWULQMDMRWXGL5X]]LHU.HVLþLQ0HYOMD da je jezik ]DþHWQL NRUDN 3UDYLMRGD UD]OLþQHNXOWXUH UD]OLþQR WROPDþLMR LQ YUHGQRWLMR GRORþHQH L]UD]H QDþLQH REQDãDQMD VSRãWRYDQMD SUHGVWDYOMDQMD SRPHQD NRPXQLNDFLMH GDMDQMD VSRURþLO LQ signalov, procesov pogajanja in komunikacije. Poudarijo, da je izkušnje podjetij kažejo na to, GD VR SULVWRSL SUHQRVD NXOWXURORãNLK Y]RUFHY L] GRPDþHJD RNROMD SRJRVWR QDSDþQL 9VDNR kulturološko okolje jHVYHW]DVHEHLQMHVSHFLILþQR=DWRMHSRWUHEQRSUHGHQSRGMHWMH]DþQH razmišljati o mednarodnem poslovanju, dosOHGQR SUHXþLWL VSHFLILþQD VYHWRYQD NXOWXURORãND RNROMDLQQMLKRYH]QDþLOQRVWLWHUSRLVNDWLQDþLQHNDNRVHMLPRSWLPDOQRSULODJRGLWLãHGRGDMR
4 KULTURA
Svet se vedno bolj povezuje, meje so vsako leto bolj zabrisane, pred nami se razprostira ob]RUMHUD]OLþQLKNXOWXU2NXOWXULMHELORMHLQãHERYHOLNR]DSLVDQHJD3R]QDWLYVHNXOWXUH VYHWDMHSUDNWLþQRQHPRJRþHDYHQGDUse je smiselno pozanimati se o kulturi države, ki jo bomo obiskali. V kolikor neka gesta pri nas velja za dobronamerno, je lahko v tuji državi REUDYQDYDQDRGNORQLOQRþHQHFHORVRYUDåQR1DãHPQHQMHMHGDMHNXOWXUDSRYVRGRNROLQDV v kulturo se rodimo, s kulturo smo vzgajani, lahko nas povezuje ali razdeljuje. Kultura je nekaj, kar nas opredeljuje skozi jezik, vero in reliJLMRYUHGQRWHLQQRUPHWHURELþDMH0HQLPR GD MH VSRãWRYDQMH VYRMH LQ GUXJH NXOWXUH QHNDM QD þHPXU PRUDPR JUDGLWL Y SULKRGQRVWL ýORYHNRYHWHPHOMQHSRWUHEHVHRGSRVDPH]QLNDGRSRVDPH]QLNDUD]OLNXMHMR]DWRSUDYLPR, da REVWDMDMRUD]OLþQHNXOWXUHVYHWD
Slika 5: LjudjeUD]OLþQLKNXOWXU Vir: Aptmetrics 2015.
4.1 Opredelitev kulture
.RWVPR]DSLVDOLåHYXYRGXVHþORYHNRYHWHPHOMQHSRWUHEHRGSRVDPH]QLNDGRSRVDPH]QLND UD]OLNXMHMR]DWRSUDYLPRGDREVWDMDMRUD]OLþQHNXOWXUHVYHWD-Hlovac in Rek (2010, 16) sta PQHQMD GD EHVHGD NXOWXUD L]YLUD L] ODWLQãþLQH &XOWXUD DOL FXOWXUDH QDM EL SRPHQLOD obdelovanje zemlje, negovanje in gojenje. Hkrati tudi spoštovanje, oplemenitenje in izobraženost. Sama beseda kultura naj bi v prenesenem pomenu pomenila gospodarski, PRUDOQLLQ]QDQVWYHQLUD]YRMþORYHNDVNR]LQMHJRYRXVWYDUMDOQRVWLQVWHPSULGRELWHYUD]OLþQLK vzorcev obnašanja, navad in vrednot.
.XOWXURMHPRJRþHRSUHGHOLWLQDYHþUD]OLþQLKQDþLQRY+RIVWHGH3HGHUVHQLQ+RIVWHGH 53-54)WUGLMRGDMHNXOWXUDSUREOHPDWLþQDUDYQR]DUDGLYVHKPRåQLKRSUHGHOLWHY, ki jih ponuja.
9HQGDUSDYVHSUDYLMRGDVHQDQDãDQDGUXåEHQLVYHW.XOWXUDQDPUHþGRORþD, kako skupine OMXGLREOLNXMHMRVYRMHåLYOMHQMH7HåDYRYLGLMRYWHPNMHSRWHJQLWLþUWR$OLYDQMRYNOMXþLWLYVH vrednostne vire, ali se omejiti zgolj na eno do dve kategoriji. Po njihovem mnenju se kultura UD]NULYDVNR]LGUXåEHQRGRJDMDQMHNLYVHOHMSRWHNDYVSUHPLQMDMRþHPVHRNROMX
Kenda (2001, 90) pravi, da je kultura skupek dosežkov ali YUHGQRW þORYHãNH GUXåEH LQ MH UH]XOWDW þORYHNRYHJD GHORYDQMD LQ XVWYDUMDQMD 1DQDãD VH ODKNR QD þODQH GRORþHQH RåMH VNXSLQH ãLUãH VNXSQRVWL GRORþHQH RUJDQL]DFLMH DOL FHOR QD FHORWQR GUXåER .R VH XYHOMDYL prehaja iz generacije v generacijo. Doda še, da NXOWXUDQLNDNRUQLNRQVWDQWDDPSDNVHYþDVX VSUHPLQMDJOHGHQDVSUHPHPEHRNROMDLQRNROLãþLQYNDWHULKQDVWDMD2ELþDMQRVHGRORþHQD NXOWXUD UD]YLMD SUHNR VRFLRORãNLK SRYH]DY NL VH GRNRQþQR REOLNXMHMR ]QRWUDM GRORþHQH skupine ljudi, pravita Ruzzier in .HVLþ 1DGDOMXMHWD GD VH NXOWXUH RELþDMQR SULXþLPRLQGDMHPHGVHERMQRSUHSOHWHQDLQSRYH]DQD'RORþHQGHONXOWXUHMHWHVQRSRYH]DQ]
drugimi, kot npr. vera in zakoni, dosežen socialni status in delovne obveznosti. Menita, da se kultura deli inSUHQDãDYRNYLULKGUXåLQLQYHþMLKVNXSQRVWL
Hrastelj (2001, 26) pa nam ponuja nekaj sprejemljivih opredelitev:
x NXOWXUDVRRVYRMHQHQRUPHNLL]KDMDMRL]YUHGQRWSUHSULþDQMRGQRVRY x kulture se reševanja problemov lotevajo tradicionalno,
x kultura je ostanekWLVWHJDNDUVPRVHQDXþLOLDpopolnoma pozabili, x NXOWXUDGDMHRVHEDPREþXWHNSULSDGQRVWL
x NXOWXUDMHOHSLORNLYHåHRVHEHMHQDþLQåLYOMHQMD
x NXOWXUDVRSULXþHQH]QDþLOQRVWLVNXSLQHRVHEYQDVSURWMX]RVHEQRVWQLPLSRWH]DPLNLVR VSHFLILþQH]DYVakega posameznika,
x NXOWXUDMHLQWHJULUDQVLVWHPSULXþHQLKY]RUFHYREQDãDQMD]QDþLOQLK]DþODQHQHNHGUXåEH Hrastelj (2001, 26) trdi, da je kultura v življenju pridobljena in ne prirojena. Navaja še dve HWLPRORãNL WUGLWYL GD NXOWXUD L]KDMD L] NXOWD þDãþHnja, oboževanja in da je kultura bolj SUR]DLþQDLQVHSRYH]XMH]JRVSRGDUVNRGHMDYQRVWMRYVPLVOXREGHORYDQMD]HPOMH'RGDãHGD
MHNXOWXUD]DSOHWHQLQYHþUD]VHåQRVWQLNRQFHSWNLPHMLLQVHSUHSOHWDVãWHYLOQLPLGUXJLPL9VL ti prepleti pa vplivajo na vHGHQMHSRVDPH]QLNRYLQQMLKRYLKRGORþLWHY
4.2 Sestavine kulture
Obstaja velLNR UD]OLþQLK NXOWXUQL VHVWDYLQ 2pisali smo le tiste, ki se nam zdijo QDMSRPHPEQHMãHLQVLFHUMH]LNYHURLQUHOLJLMRYUHGQRWHLQQRUPHWHURELþDMH
4.2.1 Vera in religija
Veliko ljudi sH QH RGORþL YHURYDWL Y ERJD DOL ERJRYH SUDYL *ULJRQLV YHOLNR SD MLK veruje. Kenda (2001, 92) pravi, da je okoli 80 % svetovnega prebivalstva religiozno opredeljenega, le ostalih 20 % ne veruje. Nadaljuje, da religija oblikuje svojim pripadnikom odQRVGRGHODGRSRWURãQMHGRRVHEQHRGJRYRUQRVWLLQGRQDþUWRYDQMDSULKRGQRVWL7UGLGD LPD UHOLJLMD QHSRVUHGHQ YSOLY QD SRWURãQMR LQ SURL]YRGQMR VDM VH Y YVHK NUãþDQVNL GHåHODK RSD]LL]MHPHQSRUDVWSRWURãQMH]DERåLþQHSUD]QLNHLVWRþDVQRSDVHYWHPRbdobju najmanj proizvaja. Za konec pravi, da se podobni cikli kažejo v islamskih deželah, kjer naj bi vsak musliman vsaj enkrat v življenju obiskal Meko.
Po svetu obstaja mnogo religij, Grigonis (2014) pa opisuje 12 najpopularnejših:
1. NUãþDQVWYR 2. islam, 3. katolicizem, 4. hinduizem, 5. agnosticizem, 6. budizem, 7. ateizem, 8. anglikanizem, 9. sikhizem, 10. adventizem, 11. mormonizem, 12. judovstvo.
4.2.2 Jezik
Jezik lahko razumemo kot poseben simbolni sistem. Oralni sistem, pri katerem se z nizom glasov vzpostavlja vez do dogovorjenega pomenskega sveta, SUDYLMR3RþNDULGU- 0HQLMRGDVHNXOWXUDRKUDQMDLQSUHQDãDVSRPRþMRMH]LNDLQVHYQMHPWXGLRGUDåD-H]LN MHNRWQHNDNãQDVLPEROQDPUHåDNLMHYUåHQDþH]UHDOQRVWLQVSRPRþMRNDWHUHWDVYHWXUHMDPR razložimo in razumemo. Dodajo šeGDMHþORYHãNLKMH]LNRYRJURPQRYHþNRW
Hofstede, Pedersen in Hofstede (2006, 56-57) pravijo, da se je vsak jezik razvijal skupaj z družbo, ki ga je uporabljala, zato so jezikovne razlike pokazatelj kulturnih. Trdijo, da imata dve deželi lahkoSRSROQRPDUD]OLþQLNXOWXULQMXQLSUHELYDOFLSDJRYRULMRHQDNMH]LN
Kenda (2001, 92) pravi, da je dobro poznati osnove jezika, saj nam lahko to pomaga na štiri QDþLQHLQVLFHU
x 2PRJRþDQDWDQþQRUD]XPHYDQMHEUH]YPHVQHJDSUHYDMDQMD
x 2PRJRþD GRVWRS GR GRPDþLQRY NL VR ]D LQIRUPDFLMH EROM RGSUWL þH JRYRULPR Y njihovemu jeziku.
x 2PRJRþDRSDåDQMHSRGUREQRVWLDOLSRPHPEQLKRGWHQNRYYSRJRYRUX x .RQþQRSDODKNRWDNREROMHUD]XPHPRNXOWXURQHNHJDQDURGD
Na spodnji sliki je prikazano 12 najpogostejših jezikov sveta. Kot lahko razberemo s slike je najpogostejši jezik sveta trenutno kitajski jezik.
Slika 6: Najpogostejši jeziki sveta Vir: Noack in Gamio 2015.
4.2.3 Vrednote in norme
Vrednote VHQDQDãDMRQDSRPHQNLMLKSRVDPH]QLNLL]GRORþHQLKkulturnih sredin pripisujejo vprašanjem o tem, kaj je prav in kaj ni, kaj je dobro in kaj slabo, kaj je pomembno in kaj QHSRPHPEQR.HQGD9UHGQRWHVRQDþHODNLXVPHUMDMRQDãDåLYOMHQMD, pravi Treven (2001, 53). Vse vrednote torej niso enakovredQHNDU]DVOHGLPRY3RþNDULGU-35), ki pravijo, da so nekatere vrednote pomembnejše in bolj temeljne. Med njih sodijo svoboda, HQDNRVW SUDYLþQRVW VSRãWRYDQMH LWG 7H YUHGQRWH LPDMR YHOLNR PRUDOQR WHåR ]DWR VH RE njihovem ogrožanju lahko odzovHPR]YLVRNRVWRSQMRSUL]DGHWRVWLGDELMLK]DãþLWLOL6WHP kako jih zavarujemo in kako se do njih opredelimo, izražamo tudi svojo moralno opredelitev.
Zanimiva je Schwartzova (1992, po Treven 2001, 54) raziskava, s katero je ugotovil, da obstaja, kot v spodaj opisane, deset skupin vrednot.
1. Osebna usmeritev:
kreativnost, svoboda, izbira svojih ciljev, radovednost in neodvisnost.
2. Stimulacija:
raznoliko življenje, zanimivo življenje in drznost.
3. Hedonizem:
užitek in prijetno življenje.
4. Uspeh:
ambicija, uspešnost, sposobnost in vplivnost.
5. 0Rþ:
DYWRULWHWDERJDVWYRGUXåEHQDPRþLPLGåLQGUXåEHQRSUL]QDQMH 6. Varnost:
QDFLRQDOQDGUXåLQVNDREþXWHNSULSDGQRVWL]GUDYMHþLVWRþDLQYUDþDQMHXVOXJ 7. Prilagodljivost:
poslušnost, samodisciplina, vljudnost, spoštovanje staršev in starejših.
8. Tradicija:
spoštovanje do tradicije, skromnost in odkritost.
9. Dobrohotnost:
pripravljenost pomagati, lojalnost, odpustljivost, poštenost, odgovornost, prijateljstvo in ljubezen.
10. Univerzalnost:
široki nazori, družbena praviFD SUDYLþQRVW PLU QD VYHWX OHSRWD VYHWD XVNODMHQRVW ] QDUDYRPRGURVWLQ]DãþLWDRNROMD
0LOWRQ5RNHDFKSDMHYVYRMLNQMLJL7KH5RNHDFK9DOXH6XUYH\YUHGQRWHUD]GHOLOQDNRQþQHLQ izvedbene že leta 1973. .RQþQH VH QDQDãDMR QD åHOHQD NRQþQD VWDQMD REVWoja, gre za življenjske cilje. IzvedbeneSDVHQDQDãDMRQDåHOHQHQDþLQHYHGHQMDJUH]DSUHGQRVWQHQDþLQH vedenja ali sredstva za doseganje življenjskih ciljev (Wikipedia 2014). V spodnji preglednici lahko vidimo njegovo lestvico vrednot.
Preglednica 4: Vrednote po Rokeachu
.RQþQHYUHGQRWH Izvedbene vrednote
pravo prijateljstvo veselost
zrela ljubezen ambicioznost
samospoštovanje ljubezen
VUHþD þLVWRVW
notranja harmonija samokontrola
enakost poslušnost
svoboda pogum
zadovoljstvo vljudnost
družbena sprejetost poštenost
modrost domiselnost
odrešitev neodvisnost
družinska varnost intelektualnost
narodna varnost razgledanost
REþXWHN]DGRVHåNH ORJLþQRVW
lep svet sposobnost
miren svet SRPRþ
udobno življenje odgovornost
razburljivo življenje RGSXãþDQMH
Vir: Wikipedia 2014.
Norme izhajajo iz vrednot. Gre za družbene dogovore o tem, kako naj ravnamo. Norme so zapovedovalne (kaj moramo storiti) in SUHSRYHGRYDOQHþHVDQHVPHPR1RUPVHQDXþLPR jih prevzamemo in spreMPHPR]DVYRMH3RQMLKQDMELVHUDYQDOLþHSUDYMLKQHXSRãWHYDPR YHGQR3RþNDULGU1RUPHODKNRRSUHGHOLPRNRWLGHMHRXVtreznem vedenju, ki se uporabljajo ]D þODQH GRORþHQH VNXSLQH, pravi Treven (2001, 49) in doda, da so norme potrebne, da nadzorujejo vedenje ljudi. Njihova funkcija je zelo podobna funkciji ceste za WUDQVSRUWýHMLKQHELELORELOMXGMHYR]LOLNMHUNROLSRWUDYQLNLKQMLYDKSRYVRG, kjer bi se GDOR=DNOMXþLGDQDPFHVWH]DJRWDYOMDMRGDYR]LPRQDXUHMHQYDUHQLQKLWHUQDþLQ
4.2.4 2ELþDML
.HQGDSUDYLGDRELþDMLSRPHQLMRQDþLQREQDãDQMDYGRORþHQLGUXåEHQLVUHGLQLQSU obnašanje pri jedi, komunikacija med ljudmi, predstavljanje, rokovanje itd.). Kot zanimivost GRGD GD MH Y (YURSL $PHULNL DOL QD -DSRQVNHP WRþQRVW predpogoj za poslovanje. Rusi SULþQHMRSRJDMDQMDRELþDMQRWDNRGDYHOLNR]DKWHYDMRLQPDORQXGLMR$PHULþDQLSDSUDYLjo, GDLPDMRELVWYHQRNUDMãDSRJDMDQMD3RþNDULGU-35) pa trdijo, da ima upoštevanje RELþDMHYPRUDOQRWHåR6WHPQDPUHþL]UDžamo pripadnost in solidarnost skupnosti. Pravijo, GD ] RELþDML PLVOLMR QD XWUMHQH Y]RUFH YHGHQMD NL VR VH RKUDQLOL Y VNXSQRVWL GDOMãL þDV LQ predstavljajo del neformalnih pravil in reda. Za konec pripomnijo, da se lahko ljudje na RGVWRSDQMDRGRELþDMHYRdzovejo zelo negativno.
4.3 Kulturni šok
Ko potujemo v druge države, se pogosto ne zavedamo, kako zelo se lahko njihova kultura razlikuje od naše. Konkretne kulturne razlike lahko opazimo že pri sosednjih državah. Dlje kot potujemo od naših meja, bolj so razliNHRþLWQH9NROLNRUVHQHSR]DQLPDPRRNXOWXUQHP RNROMX GUåDYH Y NDWHUR RGKDMDPR VH QDP ODKNR ]JRGL GD QDV GRORþHQH QDYDGH WH GUåDYH popolnoma zmedejo. In tako pravimo, da smo doživeli kulturni šok.
Hofstede, Pedersen in Hofstede (2006, 34-35) trdijo, dDþHVROMXGMH]DUDGLQMLPWXMHNXOWXUH SUL]DGHWLGDOMãLþDVODKNRWRYRGLYIUXVWUDFLMRNLMRLPHQXMHPRkulturni šok. Kulturni šok je globoka osebna izkušnja, ki se od osebe do osebe razlikuje. Pravijo tudi, da je to proces ]DþHWQHJD SULYDMDQMD QD QH]QDno kulturo, nekakšen hitri vstop v neopredeljeno stanje QHJRWRYRVWL Y NDWHUHP SRVDPH]QLN QL SUHSULþDQ NDM VH RG QMHJD SULþDNXMH LQNDM ODKNR RQ SULþDNXMHRGGUXJLK0HQLMRGDNXOWXUQLãRNQLRGYLVHQ]JROMRGWXMHGUåDYHDPSDNMHPRJRþ tudi ob seznanjanju z novo šolo, službo, mestom ali družino.
3RþNDU LGU VR PQHQMD GD ] YVWRSRP Y GUXJR NXOWXUR GRåLYOMDPR NXOWXUQR SUD]QLQR VH SRþXWLPR L]JXEOMHQH VDM QH YHPR, ali se izražamo pravilno in ali ravnamo narobe. S svojim ravnanjem lahko nehote razžalimo ljudi ali pa nas gostitelj z namenom izkazovanja iskrenega gostoljubja napeljuje k ravnanju, ki se nam zdi nespremenljivo.
Doživljamo torej kulturni šok.
Doživljanje kulturnega šoka nakazuje najmanj šest znakov:
x znanih kazalcev, kako naj bi se vedli drugi ni, ali pa ima znano vedenje drug pomen, x vrednote, ki jih mi razumemo kot dobre, zaželene in lepe, si naš gostitelj ne priznava za
dobre,
x REþXWHNL]JXEOMHQRVWLQHVWUSQRVWLGHSUHVLMHDOLVRYUDãWYD x nezadovoljstvo z novimi navadami,
x GUXåEHQHYHãþLQe, ki so delovale do sedaj, so videti neuporabne,
x REþXWHN GD VH QH ERPR QLNROL ]QHELOL WHJD JUR]QHJD QDGOHåQHJD NXOWXUQHJD ãRND (Hofstede, Pedersen in Hofstede 2006, 35-36).
.XOWXUQLãRNSDVHSRJRVWRRSLVXMHWXGLVID]DPLVNR]LNDWHUHJUHRVHEDYþDVXdoživljanja.
Dr. Swallow (2010) piše, da si faze sledijo takole:
1. Medeni tedni: prvi kontakt s tujo kulturo vas navdušuje, stimulira in v vas zbuja UDGRYHGQRVW,PDWHREþXWHNHYIRULMHâHYHGQRVHþXWLWHEOL]XGRPX
2. Zmedenost: malo kasneje doživljate razlikHQH]GLVHYDPYHþYVHQRYRLQVWH]PHGHQL L]ROLUDQL8JRWDYOMDWHGDVRYDãHOMXEHRVHEHGDOHþVWUDQ
3. Reintegracija:YWHMID]LVHSRþXWLWHVRYUDåQRQDVWURMHQRSURWLNXOWXUL, v kateri ste se znašli, UD]YLMHWHGRORþHQHSUHGVRGNHVWHMH]QLLQUD]RþDUDQL3ULþQHWHLGHDOL]LUDWLGRPDþHRNROMH Gre za zdravo reakcijo, s katero se ponovno povezujete s seboj in svojo kulturo.
4. Avtonomija: WR MH SUYD ID]D VSUHMHPDQMD NR VWRSLWH L] PHJOH LQ ]RSHW ]DþXWLWH VHEH 3ULþQHWH VSUHMHPDWL UD]OLNH LQ VL ODKNR SUHGVWDYOMDWH åLYHWL ] QMLPL 3RþXWLWH VH EROM samozavestno.
5. Neodvisnost: ]RSHW VWH WR YL 6SUHMHOL VWH QRYR NXOWXUR LQ QD YVH JOHGDWH UHDOLVWLþQR 3RþXWLWHVHSULMHWQRXGREQR]DXSOMLYR1LVWHYHþVDPLQLVWHL]ROLUDQL6SUHMHOLVWHQRYR kulturo in sedaj cenite razOLNHREHKNXOWXUWDNRVYRMHNRWQRYH3RþXWLWHVHGRPDþH
4.4 .XOWXURORãNDSUHXþHYDQMD
=QDQVWYHQLNL VR ]D SUHXþHYDQMH NXOWXU REOLNRYDOL UD]OLþQH PRGHOH Y NDWHULK VR SUHGVWDYLOL VLVWHPHYUHGQRW]QDþLOQLK]DSRVDPH]QHNXOWXUH6NR]LWHPRGHOHODKNRSULþDNXMHPR vedenje ljudi z isto kulturo. Vendar je potrebno upoštevati, da se vsi ljudje z enako kulturo ne vedejo enako, pravi Treven (2001, 57). Skozi zgodovino se je odvilo kar nekaj kulturoloških SUHXþHYDQM PL SD VPR VH RGORþLOL GD Y QDGDOMHYDQMX SUHGVWDYLPR Oe enega avtorja na tem SRGURþMX, in to je Geert Hofstede, katerega raziskave se uporabljajo še danes.
Hrastelj (2001, 47) s spoštovanjem zapiše, da so raziskave, ki jih je izpeljal Nizozemec Geert +RIVWHGHSLRQLUVNRGHORNLJDGDQHVPQRJLXYUãþDMRYNODsiko.
Hofstede je najprej intervjuval 116.000 oseb iz datoteke podjetja IBM v 50 državah, nato pa VNXSDMV.DQDGþDQRP%RQGRPãHYGUåDYDK, pravi Hrastelj (2001, 47). Nadaljuje, da je bila jedro raziskav faktorska analiza 32 vprašanj. Prvim štirim razsežnostim je v naslednji YHU]LMLGRGDOãHSHWR3R+RIVWHGHMXUD]OLþQHNXOWXUHPHGVHERMSULPHUMDPRLQMLKUD]YUVWLPR na podlagi naslednjih razsežnosti (Hofstede 1991, po Treven 2001, 57):
x Individualizem/kolektivizem VHQDQDãDQDPRþSRYH]DYHPHGSRVDPHzniki v družbi in je opredeljenVVWRSQMRGRNDWHUHVHOMXGMHUDMHREQDãDMRNRWSRVDPH]QLNLNRWSDþODQL
x 3RUD]GHOLWHY PRþL RSUHGHOMXMH RGQRVH PHG KLHUDUKLþQR SRUD]GHOLWYLMR PRþL Y GUXåEL LQ SULND]XMHVWRSQMRQHHQDNRVWLPHGOMXGPLNLMRþODQLVNXSQRVWLãHSULznavajo za normalno.
x Premagovanje negotovosti se nanaša na odnos posamezne kulture do negotovosti, ki je povezana s prihodnostjo.
x Moško ali žensko zasnovanaje povezana z delitvijo vlog med spoloma v družbi.
x KUDWNRURþQR DOL GROJRURþQR XVPHUMHQD pa se nanašD QD GROJRURþQR DOL NUDWNRURþQR usmeritev posamezne kulture.
Slika 7: Prikaz Hofstedejevih dimenzij Vir: The Hofstede centre 2015.
Kot lahko opazite je dodana še šesta dimenzija, ki so jo poimenovali popustljivost in se zavzema ]DGUXåERLQRPRJRþDSRWHãLWHYRVQRYQLKLQQDUDYQLKþORYHNRYLKSRWUHESRXåLYDQMX življenja in zabavi (The Hofstede centre b. l.).
5 (03,5,ý1,'(/–3528ý(9$1-(93/,9$.ULTURE NA STRATEGIJO INTERNACIONALIZACIJE PODJETJA EHO, D. O. O.
9 HPSLULþQL GHOX VPR UD]LVNRYDOL SURXþHYDOL DQDOL]LUDOL LQ RSUHGHOLOL YSOLY PHGQDURGQHJD kulturološkega okolja na strategijo internacionalizacije podjetja Eho, d. o. o., ki deluje in SRVOXMHQDSRGURþMXSURMHNWQHJDPDQDJHPHQWDNa podlagi pUHJOHGDWHRUHWLþQLKGRJQDQMVPo zasnovali globinski intervju, ki smo ga opravili z direktorjem in prodajnim inženirjem podjetja Eho, d. o. o. V okviru intervjuja smo spoznali podjetje in njegove poslovne DNWLYQRVWL 3URXþLWL smo strategijo mednarodnega poslovanja podjetja in vpliva kulture na poslovanje ter v nadaljevanju podali predloge za nadaljnji razvoj in prakso.
Naše osrednje raziskovalno vprašanje je naslednje: Kakšen vpliv ima kultura na izbiro strategije mednarodnega poslovanja podjetja Eho, d. o. o.?
Na osnovi izsledkov intervjuja smo odgovorili na naše osrednje raziskovalno vprašanje in našo domnevo, ki pravi, da podjetje Eho, d. o. o., pred vstopom na tuje trgHQDWDQþQRSURXþL kulturne razlike in da poznavanje le-teh zaposleni smatrajo kot NRQNXUHQþQR SUHGQRVW podjetja.
5.1 Predstavitev podjetja
Podjetje je EHO, d. o. o., je bilo ustanovljeno leta 1980 kot družinsko podjetje. Danes ga vodi druga generacija družine Pušnik, in sicer generalni direktor Andrej Pušnik. Podjetje Eho je vodilni proizvajalec industrijskih hladilnih sistemov v jugozahodni Evropi. Uspešno so ]DNOMXþLOL åH SUHNR SURMHNWRY Y YHþ NRW UD]OLþQLK GUåDYDK NDU MLK XYUãþD QD WUJ mednarodnega poslovanja (Eho b. l.a)
Slika 8: Logotip podjetja Eho Vir: Eho b. l.c.
Razvijajo in gradijo YUKXQVNH HQHUJHWVNR XþLQNRYLWH LQ RNROMX SULMD]QH VLVWHPH KODMHQMD VNODGLãþHQMDLQ]RUHQMD3UDYLMRGDSUHPLãOMHQDUDEDHQHUJHQWRYELVWYHQRYSOLYDQDVWURãNRYQR XþLQNRYLWRVW LQ XVSHãQR SRVORYDQMH SRGMHWMD =DWR QMLKRYL VLVWHPL ]DJRWDYOMDMR PDNVLPDOQR eQHUJHWVNR XþLQNRYLWRVW 9 VYRMLK YUVWDK ]DSRVOXMHMR OH VWURNRYQMDNH QD WHP SRGURþMX NDU bistveno vpliva na uspešnost poslovanja podjetja (Eho b. l.a).
5.2 Poslovne aktivnosti podjetja
Eho, d. o. o.L]GHOXMHSRPHPEQHJUDGQLNHKODGLOQLKVLVWHPRYLQQDWDQDþLQzagotavlja visoko kakovost celotnih hladilnih sistemov. Pravijo, da so izredno ažurni in odzivni. Njihova L]YHGEDMHKLWUDLQNYDOLWHWQD8þLQNRYLWRVHSULODJDjo nadstandardnim izvedbam (Eho b. l.b)
5.2.1 Izdelki
Na spletni strani Eho (b. l.b) so zapisali, da sHQMLKRYLL]GHONLSRQDãDMRVNDNRYRVWMR]DUDGLYHþ kot 30 letnih izkušenj in sodelovanja z univerzami in vrhunskimi proizvajalci opreme. Izredno ponosni so na lastno proizvodnjo hladilnih agregatov, stiskalnih blokov in kabelskih polic.
Njihova zavezanost kakovosti se kaže s certifikatom ISO 9001:2008.
Slika 9: Pridobljeni certifikat ISO 9001:2008 podjetja Eho Vir: Eho b. l.b.
5.2.2 Storitve
Na spletni strani Eho (b. l.c) pravijo, da njihovo podjetje Eho, d. o. o., poskrbi za celovito stRULWHY,PDMR]QDQMHL]NXãQMHLQXVSRVREOMHQNDGHUVþLPHUODKNRL]SHOMHMRãHWDNR]DKWHYQH projekte. 9HV þDV VSUHPOMDMR WHKQRORãNH WUHQGH LQ QRYRVWL QD VYRMHP SRGURþMX .DNRYRVW SURMHNWLUDQMD ]DJRWDYOMDMR ] L]ELUR SUDYH RSUHPH 9 ID]L QDþUWRYDQMD SROHJprojektiranja in inženiringa hladilnih sistemov izdelujejo tudi projekte za pridobitev gradbenih dovoljenj in projekte za izvedbo.
Slika 10: Primer projektiranja v podjetju Eho Vir: Eho b. l.c.
Montažo na objektih izvajajo s svojimi usposobljenimi kadri, ki se ponašajo s strokovnostjo, QDWDQþQRVWMR SULODJRGOMLYRVWMR LQ WRþQRVWMR 3R NRQþDQL PRQWDåL L]YHGHMR ãH poskusno obratovanje in izobrazijo uporabnikeza pravilno upravljanje opreme.
Da res delujejo celovito, izkazuje njihov on-line centralni nadzorni sistem, preko katerega so QD YROMR VYRMLP XSRUDEQLNRP =DYHGDMR VH QDPUHþ GD MH SUL PRUHELWQLK RNYDUDK SRWUHEQR KLWURLQXþLQNRYLWRSRVUHGRYDQMH]DWRMHQMLKRYDservisnaekipa na voljo 24/7, vse dni v letu (Eho b. l.c)
5.3 Strategija mednarodnega poslovanja podjetja
9OHWQHPSRURþLOXSRGMHWMa Eho (2014) so zapisali, da kRQNXUHQþQDSUHGQRVWGUXåEHãHQDSUHM RVWDMDSRQXGEDFHORYLWLKUHãLWHYLQNDNRYRVWQDL]YHGEDQDSRGURþMXKODGLOQLãWYDVNODGLãþHQMD in shranjevanja prehrambenih in neprehrambenih izdelkov. Zavezani so kakovosti, zato razvijajo in gradijR YUKXQVNH HQHUJHWVNR XþLQNRYLWH WHU RNROMX SULMD]QH VLVWHPH KODMHQMD VNODGLãþHQMD LQ ]RUHQMD NL ]DJRWDYOMDMR GROJRWUDMQR RKUDQMDQMH VYHåLQH L]GHONRY LQ åLYLO 6 svojim znanjem, izkušnjami in resursi sR VSRVREQL ªQD NOMXþ© L]SHOMDWL WXGL QDM]DKWHYQHMãH SURMHNWH.RQNXUHQþQRVWRKUDQMDjR]QHQHKQLPYODJDQMHPYUD]YRMWHUL]EROMãDYRREVWRMHþLK
