Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Jeras Manca, diplomsko delo
- 25 -
7. REZULTATI
V tem poglavju so predstavljeni rezultati intervjuja, ki sem ga opravila z otroki. V vsaki tabeli so prikazane različne kategorije odgovorov, ki se navezujejo na zastavljena vprašanja.
Tabela 1: Pregled odgovorov otrok, ki so vezani na poznavanje dela čebel.
KATEGORIJE PRIMERI ODGOVOROV
ČAS INTERVJUJA PRED PO POZNI
PO
f f f
KAT1 MED
»Med.«
»Med, nektar, ampak po moje bolj med.«
»Med.« 12 0 2
KAT2 NEKTAR IN CVETNI
PRAH »Nektar in cvetni prah.« 0 12 10
SKUPNO ŠTEVILO ODG. 12 12 12
V tabeli 1 so prikazane kategorije odgovorov, ki se navezujejo na poznavanje dela čebel. Pred pričetkom spoznavanja vloge in dela čebel je večina (12) menila, da čebele v panj prinašajo zgolj med, nihče od otrok pa še ni vedel, da čebele prinašajo s travnika v panj tudi nektar in cvetni prah. Štirinajst dni po koncu spoznavanja sta samo 2 otroka trdila, da je vloga čebel zgolj prinašanje medu, ostali pa, da čebele s travnika v panj prinašajo nektar in cvetni prah (10).
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Jeras Manca, diplomsko delo
- 26 -
Tabela 2: Vprašanje, kaj bi otroci naredili, če bi čebela priletela v njihovo sobo.
KATEGORIJE PRIMERI ODGOVOROV čebelo. Pred pričetkom spoznavanja vloge in dela čebele bi jo večina od otrok spustila nazaj na travnik (3), ostali pa bi jo ubili (7) ali pa bi po njej mahali z rokami (2). Po končanem tednu spoznavanja se izboljša pristop ob srečanju s čebelo, in sicer bi jo več otrok spustilo nazaj na travnik (10), manj otrok pa bi čebelo ubilo (1). Eden izmed otrok bi jo pustil pri miru. Po 14-ih dneh se ravnanje ob srečanju s čebelo bistveno ne spremeni v primerjavi s končnimi meritvami. Poveča se število otrok, ki bi čebelo spustilo nazaj na travnik (11).
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Jeras Manca, diplomsko delo
- 27 - Tabela 3: Vprašanje, kaj se zgodi s čebelo, če nas piči.
KATEGORIJE PRIMERI spoznavanje še dodatno okrepi, saj to dejstvo poroča še zadnji izmed otrok, ki je predhodno trdil drugače.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Jeras Manca, diplomsko delo
- 28 - Tabela 4: Vprašanje, kaj čebele pridelujejo v panju.
KATEGORIJE PRIMERI ODGOVOROV
»Med, nektar, ampak Manca, po moje bolj med, kar med napiši.«
1 0 0
KAT3 NEKTAR IN CVETNI PRAH
»Nektar in cvetni prah.«
»Tisto rumene pa zelene pikice, mislim, da nektar
pa še cvetni prah.« 0 2 8
»Cvetni prah, nektar pa med, samo pri medu, da nastane, jim čebelar malo pomaga.«
0 1 0
KAT5 DRUŽINO
»Ja, družino pridelajo.«
»V panju je veliko čebelic, to je pa družina, tako
da družino naredijo.« 0 2 0
SKUPNO ŠTEVILO ODG. 12 12 12
V tabeli 4 so prikazane kategorije odgovorov, ki se nanašajo na poznavanje dela čebel v panju. Pred pričetkom spoznavanja večina od otrok ni bila seznanjena z delom čebele v panju (11). Po koncu spoznavanja čebel se neznanje zmanjša na 7 otrok, ostali pa trdijo, da čebele v panju pridelujejo nektar in cvetni prah (2); nektar, cvetni prah in med (1) ali pa ustvarjajo družino (2). Po 14-ih dneh se znanje otrok še dodatno izboljša, saj večina otrok meni, da čebele v panju pridelujejo nektar in cvetni prah (8), medtem ko ostali tudi takrat tega ne vedo.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Jeras Manca, diplomsko delo
»Čebele, ki čistijo panj, da imajo pospravljeno.«
»Čebele čistilke.« 0 8 9
KAT7
ČEBELE STRAŽARKE
»Čebele, ki pazijo panj, da vsiljivci ne pridejo noter.«
»Čebele, ki zvečer s svojimi krili hladijo panj, da jim ni vroče.«
0 6 8
KAT10 VSILJIVCI;OSE
»Vsiljivci, ki hočejo priti v panj.«
»Ose, one so hudobne, ampak včasih pridejo tudi v panj.«
0 2 3
SKUPNO ŠTEVILO ODG. 12 62 70
V tabeli 5 so prikazane kategorije odgovorov, ki se navezujejo na sestavo čebelje družine.
Pred pričetkom spoznavanja čebel večina od otrok meni, da čebeljo družino sestavljajo zgolj matice (7) ali pa s tem dejstvom niso seznanjeni (5). Po končanem spoznavanju čebel se znanje otrok okrepi, saj večina od njih spozna, da v čebeljo družino spadajo poleg matice (12) še trot (6), čebele delavke (8), čebele čistilke (8), čebele stražarke (10), čebele, ki gradijo satje (6), čebele prezračevalke (6), čebele, ki hranijo ličinke (4), ali pa drugi vsiljivci, kot so ose (2). Po 14-ih dneh se znanje otrok dodatno okrepi, kar je razvidno s skupnega števila odgovorov (70), v primerjavi s predhodnim skupnim številom odgovorov (62). Ob tem je potrebno omeniti, da štirinajst dni po končanem spoznavanju otroci v večini poznajo širšo čebeljo družino. Največ otrok pozna matico (12), najmanj pa druge vsiljivce, kot so ose (3).
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Jeras Manca, diplomsko delo
- 30 - Tabela 6: Vprašanje, kakšne so vloge čebel v panju.
V tabeli 6 so prikazane kategorije odgovorov, ki se navezujejo na poznavanje vloge čebele v panju. Pred pričetkom spoznavanja čebel je bila večina od otrok prepričana, da čebele zgolj nabirajo med (9) ali pa z njihovo vlogo niso bili seznanjeni (3). Po končanem spoznavanju čebel otroci bistveno bolje poznajo tudi druge vloge, kot so nabiranje nektarja in cvetnega prahu (10), straženje panja (8), prezračevanja panja (7), čiščenje panja (6), popravljanje satja (6) in druge manj številčno zastopane vloge. Po 14-ih dneh se je na novo pridobljeno znanje ohranilo, več otrok le poroča, da čebele med drugim nabirajo nektar ter cvetni prah (12) in noben izmed otrok ni več izrazil svojega neznanja o vlogah v panju.
KATEGORIJE PRIMERI ODGOVOROV cvetni prah se prime pa za dlačice.«
0 10 12
KAT3 NABIRAJO MED »Ja, letijo nabirat med.«
»Nabirajo med na travniku.« 9 4 0
KAT8 STRAŽIJO PANJ »Čebele stražarke branijo panj.«
»Branijo panj pred sovražniki.«
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Jeras Manca, diplomsko delo
- 31 - Tabela 7: Vprašanje, kdo je glava družine.
KATEGORIJE PRIMERI ODGOVOROV pričetkom spoznavanja čebel je večina od otrok menila, da je glava čebelje družine čebelar (6) ali pa matica (2). Izmed vseh otrok trije niso vedeli, kdo je glava družine. Po koncu spoznavanja se je znanje izboljšalo, in sicer je 9 otrok trdilo, da je glava družine matica, ostali otroci so še vedno trdili, da je ta vloga v domeni čebelarja (3). Po 14-ih dneh so vsi otroci trdili, da je glava družine matica (12).
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Jeras Manca, diplomsko delo
- 32 -
Tabela 8: Vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi na svetu naenkrat izginile vse čebele.
KATEGORIJE PRIMERI ODGOVOROV mogli pozdraviti, ker ne bi bilo medu.«
»Tudi mi bi umrli, ker če živali umrejo, umremo tudi mi.«
»Ne bi bilo rožic, zato ker čebele letajo in ker letijo, pada iz njih cvetni prah in tam spet zraste rožica, ampak če čebel ne bi bilo, potem tudi rožic ne bi bilo.«
0 0 2
SKUPNO ŠTEVILO ODG. 12 12 12
V Tabeli 8 so prikazane kategorije odgovorov, ki se navezujejo na vprašanje o vplivu izginjanja čebel. Pred pričetkom spoznavanja čebel skoraj polovica otrok ni bila seznanjena s tem dejstvom (5), drugi so menili, da bi posledično umrli tudi mi (5) ali bi pa zgolj ostali brez medu (2). Po koncu spoznavanja se je povečalo število otrok, ki so menili, da bi ob izginotju čebel umrli tudi ljudje (7) in število tistih, ki menijo, da bi ob izginotju začelo primanjkovati tudi medu (5). Po 14-ih dneh se je zopet povečalo število otrok, ki meni, da bi ob izginotju čebel zmanjkalo tudi medu (10), le dva izmed otrok pa menita, da bi izginjanje čebel vplivalo tudi na izginotje rož.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Jeras Manca, diplomsko delo
- 33 -
8. DISKUSIJA
Bixler in Carlsile (1977, nav. po Torkar G., Praprotnik L. in Bajd B., 2007) v svoji raziskavi navajata, da imajo ljudje najpogostejši strah pred kačami (87 %) in tudi strah pred žuželkami (79 %). Strah naj bi izhajal iz odklonilnega odnosa okolice, njihovih predsodkov in negativnih izkušenj. Odnos predšolskih otrok do čebel sem raziskovala s pomočjo slednjega vprašanja:
Kaj bi naredil/-a, če bi čebela priletela v tvojo sobo? Pred dejavnostjo bi večina otrok čebelo ubila – s tem so pokazali svoj negativen odnos do nje. Po končani dejavnosti pa se je opazila bistvena razlika in njihov odnos do čebel se je spremenil. Skoraj vsi otroci bi čebelo poskušali spraviti iz prostora, na njej prijazen način. Eden od otrok je poudaril, da bi mirno počakal, da čebela odleti. Po štirinajstih dneh so vsi otroci, razen enega, odgovorili, da bi jo spravili iz prostora. Le eden od otrok je bil še vedno mnenja, da bi jo ubil. Po podrobnejšem spraševanju sem ugotovila, da je njegov strah povezan z njegovo alergijo na pike. Starši so namreč zaradi zaskrbljenosti predali otroku negativno mnenje o čebeli oziroma »predali« strah, ki pa je v tem primeru utemeljen. Slednji primer je dokaz, kako okolica vpliva na mišljenje in odnos otrok do živali.
Predznanje otrok o čebelah je bilo skoraj nično. O sestavi čebelje družine in njihovih vlogah ter nalogah niso vedeli nič oziroma so poimenovali le matico in čebele ter njihovo vlogo nabiranja medu. Vse ostale vloge v panju so se v odgovorih pojavile šele po igri vlog. Otroci so največkrat omenili vlogo, v kateri so se preizkusili oziroma so se z njo poistovetili. Naloge čebel v panju jim niso bile znane. Krnel (2001) navaja, da so dejavnosti povod za oblikovanje temeljnih pojmov in vodijo k spoznavanju odnosov v okolju. Spoznavanje okolja je po njegovem mnenju cilj in proces, pri tem pa se razvija mišljenje in se oblikujejo pojmi. Otroci so preko dejavnosti izvedene v okviru projekta nadgradili svoja znanja, oblikovali določene pojme in spoznali nekatere odnose v naravi.
Predsednik ČZS trdi, da je znanje ljudi o pomenu čebel za človeka zelo pomanjkljivo.
Predvsem so čebele poznane po pikih in nevarnosti, ki jo s tem povzročajo, medtem ko se pozablja na njihovo poglavitno vlogo. Opozarja, da človek z neznanjem celo škoduje, saj s svojim neprimernim poseganjem v naravo oškoduje tudi čebele. Prav na tem mestu se osredotoči tudi na mlajšo generacijo in zgodnje učenje, saj meni, da se razvoj zavesti začne zgodaj v otroštvu in le na ta način lahko izboljšamo ozaveščenost (Kozmus, Noč, Vrtačnik, 2017). V tretjem raziskovalnem vprašanju, me je zanimalo, ali otroci v predšolskem obdobju
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Jeras Manca, diplomsko delo
- 34 -
poznajo pomen čebel za človeka. Skoraj polovica otrok na vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi na svetu naenkrat izginile vse čebele, ni vedela odgovora, druga polovica otrok pa je izjavila, da bi ljudje umrli skupaj z njimi. Po končani dejavnosti so bili vsi otroci mnenja, da izumrtje čebel vpliva tudi na spremembe v naravi – nekateri so to povezali z našo smrtjo, medtem ko so drugi omenili le, da ne bi bilo več medu. Po 14-dnevnem premoru je na ponovnem intervjuju večina otrok menilo, da bi z izginotjem čebel izginil tudi med. Dva izmed otrok pa sta izumrtje čebel povezala tudi z izginotjem rož. Otroci so torej skozi dejavnost, predvsem pa igro, spremenili mnenje o vlogi čebel in se na ta način začeli deloma zavedati njihovega pomena. Njihovo znanje je vezano predvsem na znanje področja, ki so ga pridobili skozi igro.
Več kot 80 % otrok je namreč svoje predstave povezalo z dejavnostjo v igri, v kateri so nosili cvetni prah in nektar. Vedeli so, da iz nektarja nastane med in posledično izginotje čebel povezali s pomanjkanjem medu. Manjšina pa je povezala izginotje čebel z izginotjem rastlin.
Pri tem so torej le deloma osvojili pomen opraševanja – slednjega namreč niso povezali s pridelavo hrane.
W. Harlen in A. Qualter (2009) poudarjata pomembnost učenja skozi lastne izkušnje.
Opisujeta, da mora biti izkušnja za otroka zanimiva in privlačna, obenem pa ne smemo zanemariti posameznikovih obstoječih spoznanj in predstav. Naša naloga je izhajati iz otrok in delovati v smeri napredka (prav tam). V svojem diplomskem delu sem raziskovala predhodno znanje otrok o čebelah, kar je bilo izhodišče za nadaljnje delo. Igra je otrokova najpomembnejša dejavnost, preko katere pridobiva nova spoznanja in je hkrati notranje motivirana. M. Zupančič (1999) igro opredeli kot dejavnost, ki jo posameznik izvaja zaradi lastnega zadovoljstva in ni neposredne povezave z izpolnjevanjem zahtev okolja.
Posredovanje znanja o čebelah sem ravno iz navedenega razloga usmerila predvsem na področje igre, preko katere so se lahko otroci vživeli v različne vloge in na ta način spoznali vlogo posamezne čebele v panju. Preko odgovorov otrok je razvidna njihova pridobitev novih znanj in spremembe zmotnih mišljenj o življenju čebel. Avtorice T. Rupnik Vec, B. Debeljak, N. Krošel, B. Ribič Hederih in M. Zupan (2003) poudarjajo, da je ravno igra vlog ena izmed osrednjih metod izkustvenega učenja. Slednja temelji na strukturiranih situacijah, kjer otroci pridobivajo neposredne izkušnje ter na ta način spodbuja razvoj otrokovih spretnosti in veščin.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Jeras Manca, diplomsko delo
- 35 -
9. ZAKLJUČEK
Pogosto nezavedanje pomena čebel za vse nas me je spodbudilo k poučevanju predšolskih otrok o čebelah s pomočjo igre vlog. Najprej sem hotela izvedeti, kakšno je njihovo dejansko predznanje, nato pa sem jim želela na preprost in zabaven ter poučen način predstaviti čebele, njihovo vlogo v panju in njihov pomen za vse nas. Projekt se je začel z intervjuvanjem vsakega posameznika, kasneje pa se je nadaljeval z igro vlog pri kateri, so se poistovetili z različnimi vlogami, kakršne imajo čebele v panju.
Preko svojega projekta sem ugotovila, da je njihovo predznanje o čebelah šibko. O sami sestavi čebelje družine, njihovih nalogah, niso vedeli ničesar oziroma so omenili samo matico in njeno vlogo pri nabiranju medu. Pogoste napake pri odgovorih so se pojavile pri vprašanju, kaj čebele prenašajo s travnika v panj. Pred samo dejavnostjo so vsi otroci podali kratek odgovor, da čebela nabira oziroma prinaša v panj med. Šele po končani dejavnosti so otroci dopolnili svoje manjkajoče predstave in njihovi odgovori so se preoblikovali v nektar in cvetni prah. Odnos otrok do čebel je bil na začetku neprimeren, saj je večina otrok trdila, da bi čebelo ubili, če bi priletela v njihovo sobo. Preko pogovora in igre je večina otrok spremenilo svoje mnenje in čebelo so poskušali na njej prijazen način spraviti ven iz prostora, medtem ko eden izmed otrok ostaja pri odgovoru, da bi čebelo ubil. Razlog tega otroka je razumljiv, saj se v njem porajajo različni strahovi zaradi njegove alergije na pike. Pomen, ki ga čebele predstavljajo za nas, je neizprosen, saj je vsaka tretja žlica hrane odvisna prav od čebel. Otroci se zavedajo dejstva, da če bi čebele izginile, bi z njim izginil tudi med. Nekateri otroci pa so mnenja, da izginotje čebel za nas predstavlja smrt. Štirinajst dni po končani dejavnosti so se njihovi odgovori bolj nagibali k temu, da bi izginotje čebel vplivalo na izginotje medu, medtem sta dva otroka izginotje čebel povezala tudi z izginotjem rastlin. Lahko rečemo, da se deloma zavedata pomena opraševanja, ki ga nosijo čebele. Posredovanje znanja o čebelah sem ravno iz pomembnega razloga, opraševanja, usmerila predvsem na področje igre, preko katere so se lahko otroci vživeli v različne vloge in na ta način spoznali vlogo posamezne čebele v panju. Preko odgovorov otrok je razvidna njihova pridobitev novih znanj in tudi spremembe zmotnih mišljenj o življenju čebel. Ravno igra vlog je ena izmed osrednjih metod izkustvenega učenja. Slednja temelji na strukturiranih situacijah, kjer otroci pridobivajo neposredne izkušnje ter na ta način spodbuja razvoj otrokovih spretnosti in veščin. Zavedam se, da sem imela premajhen vzorec otrok, da bi lahko ugotovitve posplošila na celotno populacijo. Da bi bile moje ugotovitve bolj relevantne, bi potrebovala večji vzorec otrok,
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Jeras Manca, diplomsko delo
- 36 -
mogoče celo iz različnih regij Slovenije. Otroci so v sami dejavnosti, ki sem jo izpeljala, zelo uživali, zato bi v prihodnje dejavnost omogočila skozi celoten mesec. Dejavnost bi dopolnila z obiskom čebelarja, ki bi nam pokazal svoje naloge, kako se izdeluje med, druge čebelje pridelke, zgled čebelnjaka in njegovo vsebino. Poseben poudarek bi dala tudi opraševanju.
Otrokom bi poskušala skozi različne pristope razložiti in pokazati pomen opraševanja. Tekom projekta sem še dodatno dopolnila svoje znanje o čebelah, ga nadgradila, predvsem pa se še bolj zavedam, kako pomemben je obstoj čebel za nas. Svoje znanje poskušam širiti med vse ljudi, še posebej med otroke, navsezadnje so oni tisti, na katerih stoji svet. Za izboljšanje trenutne situacije bo potrebno na različne načine ozaveščati tako mlado kot staro generacijo, saj bomo le tako ohranili ta mala čarobna bitja. Naj zaključim z mislijo: »Ko bo izginila čebela z obličja Zemlje, bo človek preživel le še štiri leta; saj ko ni več čebel, ni več opraševanja, ni več rastlin, ni več živali, ni več ljudi …« (Einstein, 1949).
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Jeras Manca, diplomsko delo
- 37 -
10. LITERATURA
Bahovec, E., Bregar, G., K., Čas, M., Domicelj, M., Saje-Hribar, N., Japelj, B., … Vrščaj, D.
(2011). Kurikulum za vrtce. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo.
Esenko, I. (2013). Čebele. Ljubljana: Okašl.
Gregori, J., ( 1984). Mladi čebelar. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Harlen, W., Qualter, A. (2009). The teaching of science in primary schools. New York:
Routledge.
Horvat, L. in Magajna, L. (1987). Razvojna psihologija. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Kavčič, T. (2004). Igra dojenčka in malčka. V: Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (ur.).
Razvojna psihologija (278–289). Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
Kozmus, P., Noč, B., Vrtačnik, K. (2017). Brez čebel ne bo življenja. Žirovnica: Beebooks, založništvo in promocija, d.o.o.
Kozmus, P., Smodiš Škerl, M., I., Nakrst, M. (2011). Čebelarjenje za vsakogar. Ljubljana:
Kmečki glas.
Krnel, D. (2001). Narava. V: L. Marjanovič Umek, (ur), Otrok v vrtcu:Priročnik h kurikulu za vrtce. Maribor: Obzorja
Kurinčič-Tomšič, M., Potokar, J., Šivic, F., Tome, T., Kandolf, A., Grošelj, F. (2010). Cvetni prah. Lukovica: Čebelarska zveza Slovenije.
Marjanovič Umek, L. (2001). Psihologija predšolskega otroka. V: L. Marjanovič Umek, (ur), Otrok v vrtcu: Priročnik h kurikulu za vrtce. Maribor: Obzorja.
Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2001). Teorije otroške igre. V: Marjanovič Umek, L.
in Zupančič, M. (ur.), Psihologija otroške igre. Od rojstva do vstopa v šolo.Ljubljana:
Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Mejlo, P. (2014). Spoznavanje življenja čebel z aktivnim učenjem na predšolski stopnji (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Jeras Manca, diplomsko delo
- 38 -
Mlaker-Šumenjak, M., (2011). Čebela se predstavi. Ljubljana: Čebelarska zveza Slovenije.
Pogačnik – Toličič, S. (1977). Otrok, igra in igrače. V: Bergant, M. (ur.). Razvijajmo sposobnosti predšolskega otroka (41–69). Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije.
Rihar, J., (2003). Čebelarjenje v nakladnem panju. Ljubljana: Pansan d. o. o.
Rihar, J., (2003).Vzrejamo boljše čebele. Ljubljana: Pansan d. o. o.
Rupnik Vec, T., Debeljak, B., Krošel, N., Ribič Hederih, B., Zupan, M. (2003). Igra vlog in simulacija kot učna metoda. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Skarlovnik, R., (2015). Spoznavanje čebele v predšolskem obdobju. (Diplomsko delo).
Univerza na primorskem, Pedagoška fakulteta, Koper.
Toličič, I. (1961). Otroka spoznamo v igri. Ljubljana: DZS.
Toličič, I. in Smiljanić, V. (1979). Otroška psihologija. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Torkar G., Praprotnik, L. in Bajd, B.(2007): Odnos študentov,bodočih učiteljev, do živali.
Pedagoška obzorja, 22 (1–2), str. 136–149.
Umeljić, V. (2015). Čebelarstvo za začetnike in strokovnjake. Kamnik: Partner graf d.o.o.
Zupančič, M., Grill, A., Cecić Erpič, S in Puklek, M. (1999). Priročnik za opazovanje interaktivne in samostojne igre s predmeti. Ljubljana: Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta.
Žnidaršič, M., (2012). Pomori čebel v Sloveniji leta 2011.(Diplomsko delo). Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Maribor.
Wangberg, J., K., (1997):Do Bees Sneeze? And Other Question Kids Ask about Insects.
Golden Colorado. Fulcrum Publishing.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Jeras Manca, diplomsko delo
- 39 -