1. UVOD
Predsednik Čebelarske zveze Slovenije v svojih zapisih pravi: »Čebela, tako majhna in tako zelo pomembna« (Kozmus, Noč, Vrtačnik, 2017, str. 7). V nadaljevanju avtorji (Kozmus idr., 2017) poudarjajo tudi pomembnost medonosne čebele za naš obstanek, saj so med najpomembnejšimi opraševalci žužkocvetnih rastlin. Brez njih bi se namreč bistveno zmanjšala količina pridelane hrane. V svetu, kjer prevladuje kapitalizem in želja po zaslužku, pozabljamo na te majhne živali, ki nosijo večji pomen, kot jim ga večina svetovnega prebivalstva pripisuje. Avtorji izpostavljajo pomen čebelarjev, ki edini skrbijo za ohranjanje medonosne čebele ter vzporedno s tem opominjajo javnost na njihov pomen, ogroženost in nas seznanjajo tudi z njihovo najpomembnejšo vlogo v svetu – opraševanjem (Kozmus, Noč, Vrtačnik, 2017).
Pri tem pa bi se morali vsi zavedati, da če bodo izumrle čebele, bomo na vrsto kmalu prišli tudi mi – ljudje. Trditev, ki je popolnoma na mestu, saj brez čebel resnično ne bi bilo življenja. Če ni nikakršnih pogojev za preživetje čebel in drugih opraševalcev, to namreč pomeni, da je z okoljem nekaj hudo narobe. Če v okolju ne more preživeti niti čebele, se sprašujemo, kako bo preživel šele človek. Čebele so za nas pomembne zaradi opraševanja.
Vsaka tretja žlica hrane je odvisna od njih in drugih opraševalcev. Dejstvo je, da jih najbolj ogroža prav človek s svojimi nepremišljenimi dejanji in posegi v okolje. In prav ta isti človek je tisti, brez katerega čebela danes skoraj ne more preživeti. V ta namen, da bi ozavestili čim več ljudi o pomenu vseh opraševalcev, so razglasili tudi svetovni dan čebel, ki ga praznujemo 20. maja. Naloga vseh nas pa je, da skrbimo za naše okolje in da čebelam omogočimo upravljanje njihovega poslanstva; to je opraševanje. O tem je potrebno človeka začeti ozaveščati že v ranem otroštvu. Pomembno je, da to prenesemo na mlajše generacije, le tako bomo namreč pripomogli k obvarovanju čebel (Kozmus, Noč, Vrtačnik, 2017).
Svetovni dan čebel ima poseben namen – ozavestiti ljudi o pomenu čebel. Razlog za pisanje diplomskega dela je povsem enak. Pri pisanju sem se osredotočila na našo najmlajšo generacijo. Otroci se namreč lahko veliko stvari naučijo že v zelo zgodnjih letih svojega življenja. V vrtcu pogosto dobivam različna vprašanja, tudi taka, ki so povezana s čebelami.
Otroke na primer zanima, kdo pripravi med in zakaj so čebele sploh pomembne, če samo pikajo in letajo po travnikih. Na podlagi vprašanj se je razvil pogovor, zaradi katerega sem se odločila, da bom pripravila igro, preko katere bodo otroci prevzeli vloge čebel v panju.
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Jeras Manca, diplomsko delo
- 2 -
1.1 Opredelitev problema
Čebele so za človeka izrednega pomena (opraševanje kulturnih rastlin, pridelava medu …), vendar je kljub temu njihovo preživetje ogroženo. V zadnjem času je bilo v Sloveniji veliko poginov čebel. Vzroki so v uporabi neustreznih insekticidov oziroma nepravilni uporabi pesticidov, neizobraženosti, nevednosti in neosveščenosti prodajalcev, kmetov ter drugih uporabnikov. V Sloveniji je v preteklih letih država izvedla izobraževalne aktivnosti in usposabljanja uporabnikov pesticidov z namenom zaščite čebel in preprečitve njihovih nadaljnjih množičnih poginov. Kljub temu so pogini še vedno prisotni. Raziskave kažejo, da se pomori pojavljajo predvsem zaradi uporabe neonikotinoidov – vrste pesticidov, ki lahko škodljivo vplivajo na žuželke, med katere prištevamo tudi čebele (Žnidaršič, 2012). Ena od možnih rešitev problema je, da že v predšolskem obdobju začnemo z izobraževanjem otrok o čebelah, njihovem pomenu za človeka in naravo ter njihovi ogroženosti. V revijah in drugi literaturi ter tudi na spletu lahko zasledimo veliko različnih raziskav in diplomskih del s področja čebelarstva. P. Mejlo (2014) predstavlja, kako so predšolski otroci preko pogovora raziskovali pomen čebel v naravi. Otroci so se učili predvsem, zakaj so za nas čebele tako zelo pomembne. Ob pomoči vzgojiteljic so aktivno raziskovali, kakšen pomen imajo čebele za nas (Mejlo, 2014). R. Skarlovnik (2015) je v svojem diplomskem delu predstavila različne dejavnosti, kot so ogled dokumentarnega filma z naslovom Kranjska sivka, opazovanje slik in razgovor o čebelah, spoznavanje čebeljih pridelkov in čebelarskih pripomočkov, ogled različnih posnetkov o čebelah na spletu in obisk čebelarja. Cilj pa je bil, da otrok pridobi osnovno znanje o čebelah. Pred in po dejavnostih je individualno preverjala in ugotavljala njihovo znanje. Ugotovila je, kako uspešno so načrtovane dejavnosti pripomogle k zastavljenim ciljem (Skarlovnik, 2015).
Velikokrat se zgodi, da nam otroci zastavijo različna vprašanja, na katera je težko odgovoriti.
V pomoč pri iskanju odgovorov nam je lahko knjiga z naslovom Do Bees Sneeze? And Other Questions Kids Ask about Insects. Knjiga je namenjena predvsem učiteljem in vzgojiteljem, ki se pogosto srečajo z neobičajnimi vprašanji otrok o žuželkah, med katere spadajo tudi čebele.
Zbrali so 210 vprašanj iz 18-ih šol, 16-ih mest in 13-ih držav. Razdelili so jih v devet poglavij. Odgovore so napisani v jeziku, ki ga razumejo tudi otroci. Na koncu vsakega poglavja so predlagane tudi različne dejavnosti, preko katerih lahko otroci razvijejo še boljšo predstavo o čebelah (Wanhberg, 1997).
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Jeras Manca, diplomsko delo
- 3 -
1.2 Raziskovalna vprašanja
V raziskavi se bom osredotočila na naslednja raziskovalna vprašanja:
– Kakšen odnos imajo predšolski otroci do čebel?
– Kakšno je njihovo predznanje o čebelah?
– Ali otroci v predšolskem obdobju poznajo pomen čebel za človeka?
– Kako je igra vlog pripomogla k spremembi predstav predšolskih otrok o socialnih odnosih čebel v panju, njihovega odnosa do čebel in pomena čebel za človeka?
Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Jeras Manca, diplomsko delo
- 4 -