1. Češka 3. Sp. Avstrija . . . 64 3,100.493 2,856.701 48.445 44.635 18 4. Moravska . . . 49 2,437.706 2,420.747 49.749 49.403 6 5. Štajerska . . 30 1,356.494 1,313.325 45.216 43.777 3
6. Tirolska . . 25 852.712 830.988 35.108 33.239 4
7. Zg. Avstrija . . . 22 810.246 800.253 36.829 36.375 2
8. Šlezija . . . 15 680.422 663.740 45.361 44.249 3
9. Bukovina . . 14 730.195 723.504 52.156 51.678 3
10. Kranjska . . 12 508.150 504.332 42.345 42.027 1
11. Dalmacija . . . 11 593.784 584.823 53.980 53.165 —
12. Koroška . . 10 367.324 360.800 36.732 36.080 —
13. Salzburška . . 7 192.763 186.848 27.537 26.692 1
14. Istra . . . . . . 6 345.050 335.965 57.508 55.994 1
15. Goriška . . . 6 232.897 225.402 38.816 37.567 1
16. Trst . . . . . . 5 178.599 151.010 35.719 30.202 —
17. Pretlarlska . . 4 129.237 118.652 32.309 29.663 —
516 26.150.708 25,632.805 50.697 49.675 91 A: število poslancev
Bc: celotno prisotno prebivalstvo 1900
Bd: domače prisotnoprebivalstvo 1900
Cc: povprečno število prebivalcev na enega poslanca (po celotnem prebivalstvu) Cd: povprečno števio prebivalcev na enega posl anca (po domačem preb. valstvu)
N: število na novo dodanih poslanskih mest
Tudi za naše dežele kot celoto velja za leto 1907 v bistvu ista ugo
tovitev, kakor smo jo postavili ob opisu Schmerlingovega državnega zbora. V primerjavi z zastopstvom vseh dežel avstrijske polovice so bile zelo dobro zastopane, saj so vse razen Istre spadale v privile
girano skupino alpskih dežel. Ob enakomerni porazdelitvi poslan
skih mest po številu prebivalstva na vse dežele avstrijske polovice bi morala imeti Istra leta 1907 enega poslanca več (torej 7), vse ostale pa manj: Goriška eno (torej 5), Trst in Kranjska po dva (to
rej 3 in 10), Koroška in Štajerska pa po tri (torej 7 in 27).
36
Velika državnozborska reforma leta 1907 je mandate (v razliko od prejšnjih reform) že vnaprej razdelila po narodnostih.
Ta razdelitev, ki je bila v ospredju vseh debat in pogajanj ter mnogo pomembnejša od razporeditve po deželah (ki je edina prišla v tekst zakona), ni bila uradna in obvezna, razen tam, kjer so ob
stajale narodnostne kurije. Mogoče je bilo, da kandidirajo in tudi zmagujejo kandidati drugih narodnosti kakor pa je bila tista, ki ji je mandat pripadel po tej razporeditvi. Nacionalnost mandata je bila v poročilu odbora za volilno reformo opredeljena »s predpo
stavko, da je za rezultat volitve odločilna nacionalnost večine vo
lilnih upravičencev.«8 V praksi, to je pri volitvah, je bilo le prav neznatno število primerov, da so mandati pripadli drugi narod
nosti kakor pa je bila predvidena. V naših deželah takega primera ni bilo sploh nobenega.
Predvidena razdelitev mandatov po narodnosti je bila na
slednja:9
1907 1901
Mandati
a % obč a %
Nemški... . . 233 43,2 % 35,8 % 205 48,2 % Češki ... . . 107 20.7 % 23,2 % 87 20,5 % Poljski... . . 82 13,9 % 16,6 % 72 16,9 %
Ukrajinski .... . . 33 6,4 % 13,2 % 10 2,4 %
SLOVENSKI . . . . . 24 4,6% 4,7 % 15 3,5 %
Hrvatski in srbski . . . 13 2,5 % 2,8 % 12 2,8 % Italijanski .... . . 19 3,7 % 2.8 % 19 4,5%
Romunski .... . . 5 1,0 % 0,9 % 5 1,2 %,
316 425
število mandatov po predvideni narodnostni pripadnosti, v absolutnih številkah in v odstotkih (%)
prebivalcev iste narodnosti po občevalne■m jeziku 1900 v %
število mandatov iste narodnosti v drž.zboru 1901/1907, v absolutnih številkah in v odstotkih (%)
Kakor vidimo, kljub precejšnjim premikom enakomernega za
stopstva posameznih narodov še daleč ni bilo. Nemci in Italijani so ostali še nadalje mnogo predobro zastopani. Nemci so imeli skoraj 10 %• več poslancev kot pa prebivalstva, skoraj 50 poslanskih mest preveč. Italijani so imeli 19 poslancev, po prebivalstvu pa bi za
služili vsaj 4 manj. Nekatera nesorazmerja se iz te tabele ne vidijo.
Poljaki so bili v celem podpovprečno zastopani — toda v Galiciji so bili izredno favorizirani proti Ukrajincem, ki bi morali imeti vsaj še enkrat toliko poslancev, kot so jih dobili. Neenakomernost razporeditve mandatov je bila dvojna: neenakomernost po deželah
— dediščina Schmerlingove neenake razdelitve mandatov po de
želah in neenakomernost razporeditve znotraj posameznih dežel — dediščina prejšnje razporeditve po kurijah. Ti dve neenakomernosti sta se ponekod (npr. pri Nemcih in Italijanih) potencirali, ponekod pa medsehoj uničevali (npr. pri Poljakih in Slovencih). Poljaki so imeli korist od neenakomerne razporeditve mandatov znotraj Gali
cije, škodo pa od izredno nizkega zastopstva Galicije kot celote v državnem zboru. Podobno, toda v nasprotnem smislu, je bilo pri Slovencih. Slovenci so imeli korist od splošnega favoriziranja alp
skih dežel, od razporeditve mandatov po deželah. Zato je število po
slancev, ki so ga dobili leta 1907, v merilu celotnega parlamenta in v primerjavi s podatki o občevalnem jeziku (ki so pa bili seveda v njihovo škodo) povsem ustrezalo. Toda razporeditev mandatov znotraj posameznih dežel je bila tudi 1907 v slovensko škodo. Zlasti na Koroškem, Štajerskem in Goriškem so bili zastopani slabše, ka
kor pa bi smeli biti po svojem deležu prebivalstva po občevalnem jeziku.
Državni zbor v prvem obdobju, ko so vanj volili deželni zbori (1861—1873), ni imel svoje posebej določene funkcijske dobe.
Mandati državnozborskih poslancev so prenehali ob vsakih novih splošnih volitvah v deželni zbor dežele, ki so jo zastopali, ali na
tančno: z dnevom prvega sestanka novega deželnega zbora. V red
nih prilikah bi se torej državni zbor obnavljal vsakih šest let, kot deželni zbori. Mogel pa je cesar državni zbor tudi razpustiti in so morali potem vsi deželni zbori nanovo voliti v državni zbor. Funk
cije prvih državnozborskih poslancev naših dežel so trajale šest let, od 1861 do 1867, ko so se vršile druge splošne volitve v deželne zbore (razen v Istri, kjer so 1867 volili že tretjič, in seveda v Trstu).
Nato pa je bil državni zbor razpuščen 21. maja 1870 (obenem pa tudi skoraj vsi deželni zbori), 10. avgusta 1871 ter 7. septembra leta 1873, torej po zelo kratkih razdobjih.
38
Z letom 1873, ko začno direktne volitve v državni zbor, se do
loči tudi volilna doba državnega zbora na šest let.
Iz naslednje preglednice je razvidno, kdaj so bile splošne di
rektne volitve v državni zbor.
1. 10. 1873 ' 2. 6./7. 1879
3. Ö./6. 1883 4. 2./3. 1891 5. 3. 1897 6. 12. 1900/1.1901 7. 14. 5. 1907 8. 13. 6. 1911
V času prve svetovne vojne se volitve niso več vršile. V ob
dobju 1914—1918 je potekla funkcijska doba državnemu zboru (1917), ter od naših dežel štajerskemu (1915) in koroškemu (1915) deželnemu zboru. Medtem ko se deželni zbori ves čas vojne niso več sestajali, pa je od maja 1917 do konca Avstrije zasedal leta 1911 izvoljeni državni zbor, ki je bil tako na delu več kot sedem let.