Skozi analizo literature s področja komunikacije otrok z downovim sindromom sem spoznala, da nekatere značilnosti downovega sindroma vplivajo na upočasnjen razvoj komunikacije, kot tudi na razvoj govora in jezika, ki sta osnovna elementa komunikacije.
Odstopanja, ki so prisotna pri otrocih z downovim sindromom, so vezana predvsem na govor in jezik, medtem ko je uporaba komunikacije v socialne namene, skupaj s kretnjami in imitacijo, opredeljena kot njihovo močno področje.
Otroci z downovim sindromom začnejo govoriti šele med 24 - 36 meseci, torej če primerjamo z otroki tipičnega razvoja (12-18 mesecev) z velikim zaostankom. Vendar upočasnjen govorni razvoj ni edini kazatelj odstopanja, saj imajo težave že pri načrtovanju govora kot tudi pri izgovorjavi. Otroci z downovim sindromom proizvajajo več napačnih glasov, prav tako pa tudi spreminjajo obliko samih besed, da jih lažje izgovorijo. Vse to vpliva na slabo razumljivost govora, kar dokazujejo tudi raziskave, saj naj bi razumljivo govorila le slaba polovica oseb z downovim sindromom. Kar seveda vpliva na njihovo komunikacijo z drugimi, pa tudi na njih same, saj se zaradi tega lahko pri njih pojavijo razne frustracije. Odstopanja se pojavljajo tudi pri tekočem govoru, saj se motnje tekočega govora pri njih pojavijo za kar 47% pogosteje. Na slabšo razumljivost govora in posledično na moteno komunikacijo lahko vpliva tudi sprememba glasu, ki je pogosto prisotna pri osebah z downovim sindromom. Na odstopanje pri komunikaciji vpliva tudi jezikovni razvoj, ki je izmed vseh treh, pri otrocih z downovim sindromom, najslabše razvit.
Vendar pa ne smemo pozabiti, da omenjene značilnosti veljajo na splošno za populacijo otrok z downovim sindrom in da se razlikujejo od posameznika do posameznika. Torej nas mora vedno voditi načelo, da izhajamo pri spodbujanju komunikacije iz posameznika. Iz tega razloga, sem v diplomski nalogi opisala tudi značilnosti komunikacije, govora ter jezika, saj glede na značilnosti, ki jih pri posamezniku odkrijemo, nato izpeljemo intervencije.
Kot dejavniki, ki vplivajo na odstopanje so najpogosteje omenjeni anatomski dejavniki, oziroma spremembe govornih organov, ki so prisotne pri otrocih z downovim sindromom.
Avtorji navajajo, da imajo otroci visoko in ozko nebo, majhno ustno votlino, slabše gibljiv
23
jezik, težave z zobovjem in vsi ti dejavniki naj bi vplivali na slabšo tvorjenje glasov. Pogosto se navajajo tudi težave s sluhom, predvsem prevodna naglušnost, ki se pojavi pri kar 96% oseb z downovim sindromom. Seveda pa so pomemben dejavnik tudi slabše kognitivne zmožnosti, vključno s slabšim slušnim spominom in težavami v fonološki zanki, ki jim nekateri avtorji predstavljajo kot osnovni vzrok težav govora in jezika pri otrocih z downovim sindromom.
Jezikovni razvoj otrok z downovim sindromom sem poskušala na kratko opisati po posameznih elementih jezika. Otroci z downovim sindromom počasneje usvajajo besednjak, posledično tvorijo krajše, manj zapletene stavke. Njihovi stavki vsebujejo tri do štiri besede, kar velja za večino, obstajajo pa posamezniki, ki tvorijo bolj kompleksne stavke. Otroci z downovim sindromom med drugim tvorijo stavke z neustreznim besednim redom, neustrezno rabijo veznike, napačno pregibajo besede in postavljajo manj zahtevna vprašanja. V literaturi zelo poudarjajo dejstvo, da otroci razumejo veliko več, kot pa lahko sami govorijo, zato pride tem otrokom zelo prav nadomestna komunikacija.
Zgoraj je že omenjeno, da so kretnje močno področje komunikacije otrok z downovim sindromom, zato me ni presenetilo, da so prav te sredstvo nadomestne komunikacije pri otrocih z downovim sindromom in da je sistem, ki preko kretenj spodbuja komunikacijo otrok z downovim sindromom, s kretnjami podprta komunikacija, tako uspešen. KPK- sistem sestavljajo slikovne karte s kretnjami, kartice s slikami in kartice z napisano besedo. Starši se naučijo posamezne kretnje in jo, ko je otrok sposoben usmeriti pozornost, predstavijo otroku. Na začetku mu predstavijo pojme, ki so pomembni v njegovem vsakdanjem življenju.
Menim, da je sistem učinkovit predvsem zato, ker je integriran v vsakdanje življenje otroka in je motivirajoč za otroke, ko ugotovijo, da so na ta način zmožni izražati svoje potrebe. Sistem ima veliko učinkov, kot največjo zaslugo pa mu starši prištevajo, da razumejo svoje otroke in z njimi lahko komunicirajo. Različne raziskave tudi dokazujejo, da kretnje pospešujejo učenje govora in jezika, vplivajo na višjo jezikovno kompetentnost, prav tako prispevajo k bogatejšemu besednemu zakladu.
Svoje diplomsko delo lahko strnem s kitajsko mislijo: "Naj te ne bo strah, če napreduješ počasi, boj se le, da ne obstaneš." Misel lahko apliciram na nastajanje diplomskega dela, saj sem počasi pridobivala posamezna spoznanja, ki so mi pripomogla k boljšemu razumevanju problematike. Lahko pa jo apliciram tudi na komunikacijo otrok z downovim sindromom. Res
24
je, da pri njih razvoj komunikacijskih zmožnosti, vključno z govorom in jezikom napreduje počasi. Vendar smo tukaj mi, strokovnjaki in starši, ki z vzajemnim odnosom in delovanjem skrbimo, da otroci ne obstanejo, ampak jim dajemo priložnosti, spodbude za doseganje vedno novih dosežkov v razvoju komunikacije in jim s tem utiramo pot v samostojnost. Kot bodoča specialna in rehabilitacijska pedagoginja, lahko na podlagi novih spoznanj, pridobljenih skozi nastanek diplomskega dela, tem otrokom pomagam tako, da sodelujem z logopedom, upoštevam njegova navodila pri delu z otrokom v razredu, v učno situacijo vključim orofacialne vaje, sodelujem s starši in si z njimi izmenjujem znanja glede kretenj in sistema KPK, se naučim kretenj, ki jih uporablja posameznik in na ta način izboljšam najino sporazumevanje, seveda pa pri vseh dejavnostih izhajam iz otroka in njegovih potreb.
25