II. Empirični del
9. SKLEPNE UGOTOVITVE
V nadaljevanju povzemamo najpomembnejše ugotovitve naše raziskave o matematičnih domačih nalogah in njihovem načrtovanju. Pomen rezultatov predstavljamo z vidika predhodno oblikovanih hipotez.
1. del raziskave
Učiteljevo načrtovanje domačih nalog
H1: Učitelji matematične domače naloge načrtujejo vnaprej.
Hipotezo potrdimo, saj ugotavljamo, da večina učiteljev matematične domače naloge načrtuje vnaprej (tabela 2). Največkrat jih učitelji načrtujejo kratkoročno, torej v okviru dnevnih učnih priprav, je pa tudi nekaj učiteljev, ki matematične domače naloge načrtujejo v okviru dnevnih in letnih učnih priprav. Le 2 učitelja matematične domače naloge načrtujeta samo v okviru letnih učnih priprav. To so domače naloge, ki od učencev zahtevajo več časa (referati, projektne naloge).
H2: Učitelji so pri načrtovanju matematičnih pozorni, da je njihova vsebina aktualna, raznolika in blizu učenčevim življenjskim izkušnjam ter interesom.
Na podlagi rezultatov raziskave hipotezo potrdimo (tabela 4). Učitelji so pri načrtovanju matematičnih domačih nalog pogostokrat pozorni, da je njihova vsebina raznolika, aktualna in povezana z učenčevim vsakdanjim življenjem ter njegovimi interesi. Pri načrtovanju vsebine matematičnih domačih nalog učitelji večinoma upoštevajo tudi čas, ki ga bo učenec porabil za izvrševanje matematične domače naloge. Na ta način preprečijo, da bi bili učenci z domačo nalogo preveč obremenjeni.
Le nekaj je takšnih učiteljev, ki se z vsebino matematičnih domačih nalog ne obremenjujejo in je zato tudi ne načrtujejo. Kljub temu, da je njihovo število majhno, se to ne bi smelo dogajati, saj učitelji z izogibanjem načrtovanju vsebine zmanjšujejo učinkovitost domačih nalog.
Učenci namreč vsebinsko dolgočasnih in neaktualnih matematičnih domačih nalog ne izvršujejo radi.
- 73 - Učiteljevo načrtovanje izvrševanja domačih nalog
H3: Učitelji pred posredovanjem matematične domače naloge načrtujejo oziroma predvidijo učenčevo časovno obremenjenost z izvrševanjem domače naloge.
Hipotezo potrdimo, saj večina učiteljev, pred posredovanjem matematične domače naloge, vedno predvidi, koliko časa bodo učenci porabili, da domačo nalogo opravijo (tabela 5). Le 3 učitelji časovne obremenjenosti učencev ne načrtujejo vnaprej. Glede na to, da je načrtovanje učenčeve časovne obremenjenosti, z namenom preprečevanja preobremenjenosti učencev, nujno, bi učitelji to morali početi za vsako posamezno domačo nalogo.
Učiteljeva diferenciacija domačih nalog
H4: Učitelji pogosto diferencirajo matematične domače naloge.
Hipotezo potrdimo, saj rezultati kažejo, da učitelji matematične domače naloge pogosto diferencirajo (tabela 6). Pri tem najpogosteje uporabljajo kvalitativno (po težavnostni stopnji) in kvantitativno diferenciacijo (po obsegu in količini). Izogibajo pa se uporabi interesne (po upoštevanju učenčevega interesa) in metodične diferenciacije (po postopku dela). Učitelji bi se morali, namesto interesni in metodični diferenciaciji, pogosteje izogibati kvantitativni, saj je le-ta nemalokrat razlog prevelike oziroma premajhne obremenitve učencev z domačo nalogo. Namesto kvantitativne bi učitelji lahko večkrat uporabljali kvalitativno diferenciacijo matematičnih domačih nalog.
Kljub temu, da se učitelji pogostokrat odločijo, da bodo matematično domačo nalogo diferencirali, je še vedno nekaj učiteljev, ki se diferenciacije ne poslužujejo (tabela 6). Razlogi za izogibanje, skupni večini učiteljev, so pomanjkanje časa za preverjanje matematičnih domačih nalog in preveliko število učencev v razredu. Je pa tudi nekaj individualnih razlogov, ki so odvisni od vsakega posameznega učitelja.
Učiteljevo načrtovanje posredovanja domačih nalog
H5: Učitelji vnaprej načrtujejo posredovanje matematičnih domačih nalog.
Hipotezo zavrnemo (tabele 9, 10 in 11). Glede na to, da so rezultati raziskave pokazali, da se učitelji precej posvečajo načrtovanju vsebine matematičnih domačih nalog, pa tega ne moremo trditi za načrtovanje posredovanja matematičnih domačih nalog. Manj kot polovica
- 74 -
učiteljev namreč vnaprej načrtuje, na kakšen način bodo posredovali matematične domače naloge, še manj pa je tistih, ki bi načrtovali, koliko časa bodo porabili za posredovanje navodil njihovega izvrševanja. Nekoliko pogosteje sicer učitelji načrtujejo, kdaj v učni uri bodo matematično domačo nalogo posredovali, vendar lahko kljub temu trdimo, da učitelji načrtovanju posredovanja ne posvečajo dovolj časa. Učitelji matematično domačo nalogo največkrat posredujejo tik pred koncem učne ure. Je pa tudi nekaj učiteljev, ki matematično domačo nalogo posredujejo v sredini ali pa takoj na začetku učne ure. Nobeden izmed učiteljev matematične domače naloge ne posreduje po zvonjenju, torej po koncu učne ure. To je pomemben podatek, saj učenci po končani učni uri pogostokrat niso več skoncentrirani na poučevanje učitelja, ampak na dejavnosti, ki jih bodo počeli v času odmora.
H6: Učitelji učencem za matematično domačo nalogo največkrat posredujejo naloge ponavljanja in utrjevanja znanja.
Kot smo pričakovali, učitelji učencem za matematično domačo nalogo največkrat posredujejo naloge ponavljanja in utrjevanja znanja, zato hipotezo potrdimo (tabela 13). Pogostokrat jim posredujejo tudi naloge poglabljanja in razširjanja znanja. Redkeje se učitelji odločajo za posredovanje nalog uporabe znanja v sorodnih primerih in situacijah, najredkeje pa se učitelji odločajo za posredovanje matematičnih domačih nalog, s katerimi bi učence pripravili na obravnavo nove učne snovi, torej domačih nalog uvajanja v novo učno snov. Glede na to, da so naloge uporabe višjih miselnih procesov pomembne za učenčev celovit matematičen razvoj, bi jih učitelji učencem morali posredovati pogosteje.
Učiteljevo načrtovanje preverjanja domačih nalog
H7: Učitelji vnaprej načrtujejo preverjanje matematičnih domačih.
Preverjanje domačih nalog je eno izmed najpomembnejših področij njihovega načrtovanja, saj daje tako učitelju kot učencu pomembno povratno informacijo o učenčevem učnem napredku.
Prav zato je redno pregledovanje domačih nalog nujno. Raziskava potrjuje, da veliko učiteljev precej dobro načrtuje preverjanje matematičnih domačih nalog, zato lahko hipotezo potrdimo (tabele 14, 15 in 16). Vnaprej načrtujejo, na kakšen način in kdaj v učni uri jih bodo preverili, nekoliko manj pogosto pa, koliko časa bodo za preverjanje porabili.
- 75 -
H8: Učitelji pogosto preverjajo matematične domače naloge.
Večina učiteljev vedno, ali pa vsaj pogosto, preverja matematične domače naloge, zato hipotezo potrdimo (tabela 18). Na srečo je samo eden izmed učiteljev tak, ki matematične domače naloge preverja redko.
Najpogostejši način, ki ga učitelji uporabljajo za preverjanje matematičnih domačih nalog, je učenčeva samokontrola, kjer učitelj, ali pa eden izmed učencev, bere rešitve, učenci pa samostojno kontrolirajo pravilnost svoje domače naloge. Na drugem mestu najpogostejših načinov preverjanja matematičnih domačih nalog je učiteljev leteči pregled, kjer učitelj zgolj preveri, ali je bila domača naloga opravljena ali ne. Najredkeje uporabljen način preverjanja matematičnih domačih nalog pa je pregled sošolca, kjer sošolci drug drugemu pregledujejo domačo nalogo.
Učiteljeva primerjava dveh matematičnih domačih nalog
H9: Učitelji menijo, da bi učence k reševanju bolj pritegnila poskusna matematična domača naloga kot tipična.
Od učiteljev smo želeli pridobiti tudi mnenje o eni izmed poskusnih matematičnih domačih nalog, ki smo jih sestavili v namen raziskave. Rezultati so pokazali, da bi, po mnenju učiteljev, učence k reševanju bolj pritegnila poskusna domača naloga kot pa tipična matematična domača naloga, zato hipotezo potrdimo (tabela 19). Razlogov za to je več.
Najpogostejši med tistimi, ki so jih navajali učitelji, so:
povezanost domače naloge z učenčevim vsakdanjim življenjem;
aktualnost vsebine domače naloge;
nevsakdanjost domače naloge;
vključevanje akcije in drugih dejavnosti, kot je rezanje in lepljenje;
aktivacija višjih miselnih procesov.
So pa nekateri učitelji tudi navedli, da se jim naloga sicer ne zdi najbolj primerna za utrjevanje znanja iz seštevanja števil do 1000, saj po njihovem mnenju preverja tudi bralno razumevanje in je prezahtevna za vse ravni znanja učencev.
- 76 - 2. del raziskave
Učenčevo mnenje o spremenjenih matematičnih domačih nalogah
H10: Poskusnih matematičnih domačih nalog se učenci lotijo z večjim veseljem kot običajnih (klasičnih) matematičnih domačih nalog.
Rezultati raziskave so potrdili našo domnevo, da se učenci poskusnih matematičnih domačih nalog lotijo z večjim veseljem kot klasičnih, zato hipotezo potrdimo (tabela 22). Le nekaj je takšnih učencev, ki se jih lotijo v večjo muko. Večini učencev se poskusne matematične domače naloge zdijo tudi zanimive. Nekaterim izmed njih so sicer povzročale več težav kot klasične, vendar je bilo število takšnih učencev majhno (3,3 %).
H11: Učenci bi v prihodnosti še radi reševali matematične domače naloge, podobne poskusnim.
Večina učencev bi matematične domače naloge, podobne poskusnim, rada izvrševala tudi v prihodnje, zato hipotezo potrdimo (tabela 26). Glede na te ugotovitve lahko sklepamo naslednje: učenci imajo radi zanimive oziroma zabavne matematične domače naloge, ki poleg matematičnih vključujejo tudi druge dejavnosti, njihova vsebina pa je aktualna in blizu učenčevim vsakdanjim življenjem ter interesom. Ob vsem navedenem pa ugotavljamo tudi naslednje: učenci imajo radi matematične domače naloge, ki jim predstavljajo izziv in vključujejo uporabo višjih miselnih procesov (naloge poglabljanja in uporabe znanja) ter naloge, pri katerih morajo samostojno poiskati način oziroma postopek reševanja (naloge uvajanja v obravnavo nove učne snovi).
- 77 -