Matematične domače naloge na razredni stopnji

(1)

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

SANJA PROSEN

(2)

PEDAGOŠKA FAKULTETA Razredni pouk

Matematične domače naloge na razredni stopnji

DIPLOMSKO DELO

Mentorica: doc. dr. Tatjana Hodnik Čadež Kandidatka: Sanja Prosen Somentorica: dr. Vida Manfreda Kolar

Ljubljana, oktober, 2011

(3)

Zahvala

Zahvaljujem se somentorici, dr. Vidi Manfredi Kolar, za svetovanje, usmerjanje in spodbudo pri nastajanju diplomskega dela. Prav tako se zahvaljujem mentorici, doc. dr. Tatjani Hodnik Čadež, za koristne nasvete in vso ostalo pomoč. Velika zahvala gre tudi razrednima učiteljicama, prof. Alenki Perlič in prof. Manji Kozovinc, ki sta mi omogočili izvedbo raziskave v njunih razredih in mi pri njeni izvedbi tudi nesebično pomagali.

Iskreno se zahvaljujem staršem, bratu, fantu in prijateljem za pomoč pri nastajanju diplomskega dela in spodbudo skozi celoten študij.

(4)

I

POVZETEK

Domače naloge so pomemben del vzgojno-izobraževalnega procesa, saj imajo poleg izobraževalnih tudi številne vzgojne funkcije. Pridobivanje spretnosti, kot so natančnost, vestnost, vztrajnost in samostojnost, so le nekatere izmed njih. Domače naloge naj ne bi bile samo pisne, ampak tudi ustne in praktične.

Osrednji del teoretičnega dela je namenjen predstavitvi načrtovanja domačih nalog. Ta zajema načrtovanje posredovanja, izvrševanja in preverjanja domačih nalog, poleg tega pa tudi načrtovanje njihove vsebine, obsega, namena in učenčeve časovne obremenitve z njihovim izvrševanjem. Predstavljeni so temeljni principi, ki jih morajo učitelji upoštevati pri načrtovanju domačih nalog: princip pestrosti, princip diferenciacije in princip racionalizacije ter ekonomičnosti domačih nalog. V poučevanje matematike so bili v zadnjih letih uvedeni številni sodobnejši pristopi, ki jih potrebno upoštevati tudi pri načrtovanju matematičnih domačih nalog. Vsebina le-teh mora biti raznolika, aktualna in povezana z učenčevim vsakdanjim življenjem in interesi. Matematične domače naloge naj bodo povezane tudi z nematematičnimi področji poučevanja, kot so naravoslovje, družboslovje, slovenščina … Poleg domačih nalog, namenjenih utrjevanju znanja, naj učenci rešujejo naloge poglabljanja, razširjanja in uporabe znanja ter naloge uvajanja v obravnavo nove učne snovi.

V empiričnem delu diplomskega dela predstavljamo raziskavo o tem, kako slovenski razredni učitelji načrtujejo matematične domače naloge. Ugotovili smo, da učitelji dobro načrtujejo vsebino domačih nalog in njihovo izvrševanje ter preverjanje. Manj se posvečajo vnaprejšnjemu načrtovanju posredovanja matematičnih domačih nalog.

Raziskavo smo izvedli tudi med učenci 3. razredov, in sicer smo želeli izvedeti, kakšne matematične domače naloge imajo učenci radi. Rezultati so pokazali, da učenci, raje kot klasične matematične domače naloge, izvršujejo matematične domače naloge, ki so zabavne in zanimive, njihova vsebina pa je aktualna, zanimiva ter povezana z učenčevimi interesi in vsakdanjim življenjem.

Ključne besede: domače naloge, načrtovanje, matematika, razredna stopnja, učitelji, učenci.

(5)

II

(6)

III

Mathematical Homework in Primary Schools ABSTRACT

Homework is an important part of the educational process because it does not only have educational, but also upbringing roles. Acquiring skills such as accuracy, diligence, perseverance and independence are just some of them. Homework assignments should not only be in written but also in an oral and practical form.

The main part of the theoretical component is intended to present homework planning. It includes planning of the presentation, realization, and verification of a homework assignment and also planning of its content, extent, purpose and the time it takes a pupil to complete an assignment. It features the basic principles that teachers should keep in mind when planning homework: the principle of diversity, the principle of differentiation, as well as the principle of the rationalization and the economy of homework. In recent years many modern approaches were introduced into mathematics teaching that need to be taken into account when planning homework. The content thereof should be varied, topical and related to the learner's everyday life and his interests. Mathematical homework should be linked to the nonmathematical teaching areas such as science, social studies, Slovenian language... In addition to homework assignments aimed at consolidating their knowledge learners should practice assignments that deepen and expand their knowledge. Learners should have the chance to apply the acquired knowledge and to practice tasks that will prepare them for upcoming lessons.

In the empirical part of the thesis we present the research on how Slovenian primary teachers plan mathematical homework assignments. We found out that they plan the content of homework assignments, their realization and verification well. They are less dedicated to presentation planning of mathematical homework.

The research was also conducted among pupils of third grade. We wanted to know what kind of mathematical homework they like. The results are showing that pupils prefer fun and interesting assignments of which the content is varied, topical and related to the learners' interests and their everyday life, rather than classical mathematical homework.

Keywords: homework, planning, mathematics, primary schools, teachers, pupils.

(7)

IV

(8)

V

KAZALO VSEBINE

1. UVOD ... - 1 -

I. Teoretični del ... - 2 -

2. DOMAČE NALOGE ... - 3 -

2.1. Opredelitev termina ''domača naloga'' ... - 3 -

2.2. Različna mnenja o domačih nalogah ... - 4 -

2.3. Zakonodaja o domačih nalogah in njihovem načrtovanju ... - 5 -

2.4. Cilji in funkcije domačih nalog ... - 5 -

2.5. Vrste domačih nalog ... - 7 -

2.6. Didaktični principi domačih nalog ... - 7 -

2.6.1. Princip pestrosti domačih nalog (Čagran, 1992) ... - 8 -

2.6.2. Princip diferenciacije domačih nalog ... - 8 -

2.6.3. Princip racionalizacije in ekonomičnosti domačih nalog ... - 10 -

3. NAČRTOVANJE DOMAČIH NALOG ... - 11 -

3.1. Načrtovanje domačih nalog v okviru dnevnih in letnih učnih priprav ... - 12 -

3.2. Vsebine načrtovanja domačih nalog ... - 12 -

3.2.1. Načrtovanje posredovanja domačih nalog ... - 13 -

3.2.2. Načrtovanje izvrševanja domačih nalog ... - 17 -

3.2.3. Načrtovanje preverjanja domačih nalog ... - 18 -

4. UČINKOVITOST DOMAČIH NALOG ... - 20 -

4.1. Rezultati že opravljenih raziskav o domačih nalogah... - 20 -

4.2. Kakšne naj bodo domače naloge ... - 21 -

5. MATEMATIKA IN MATEMATIČNE DOMAČE NALOGE ... - 22 -

5.1. Sodobni pristopi v poučevanju matematike ... - 22 -

5.1.1. Načela konstruktivističnega poučevanja matematike ... - 23 -

5.1.2. Matematika v vsakdanjem življenju ... - 23 -

5.1.3. Povezovanje matematike z ostalimi učnimi predmeti ... - 25 -

5.2. Matematične domače naloge in njihovo načrtovanje ... - 26 -

5.2.1. Primeri življenjskih matematičnih domačih nalog ... - 27 -

5.2.2. Spreminjanje obstoječih (klasičnih) matematičnih domačih nalog v netipične (alternativne) domače naloge ... - 29 -

5.3. Diferenciacija matematičnih domačih nalog ... - 32 -

(9)

VI

5.3.1. Primeri diferenciacij matematične domače naloge ... - 32 -

II. Empirični del ... - 37 -

6. OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA ... - 38 -

6.1. Opredelitev problema ... - 38 -

6.2. Cilji raziskave ... - 38 -

6.3. Hipoteze... - 40 -

7. OPIS RAZISKOVALNE METODOLOGIJE ... - 41 -

7.1. Opis vzorca ... - 41 -

7.2. Opis tehnike in postopkov zbiranja podatkov ... - 42 -

7.3. Postopek obdelave podatkov ... - 44 -

8. REZULTATI RAZISKAVE IN INTERPRETACIJA ... - 45 -

1. del raziskave ... - 45 -

8.1. Učiteljevo načrtovanje matematičnih domačih nalog ... - 45 -

8.2. Učiteljevo načrtovanje izvrševanja matematičnih domačih nalog ... - 47 -

8.3. Učiteljeva diferenciacija matematičnih domačih nalog ... - 48 -

8.4. Učiteljevo načrtovanje posredovanja matematičnih domačih nalog ... - 50 -

8.5. Učiteljevo načrtovanje preverjanja matematičnih domačih nalog ... - 54 -

8.6. Učiteljeva primerjava dveh matematičnih domačih nalog (poskusne in tipične) ... - 57 -

2. del raziskave ... - 63 -

8.7. Učenčevo mnenje o poskusnih matematičnih domačih nalogah ... - 64 -

9. SKLEPNE UGOTOVITVE ... - 72 -

10. ZAKLJUČEK... - 77 -

11. LITERATURA... - 79 -

12. PRILOGE ... - 82 -

(10)

VII

KAZALO TABEL

Tabela 1: Vzorec učencev vključenih v raziskavo (po posameznih delih oziroma po posameznih

domačih nalogah) ... - 41 -

Tabela 2: Učiteljevo vnaprejšnje načrtovanje matematičnih domačih nalog ... - 45 -

Tabela 3: Učiteljevo načrtovanje matematičnih domačih nalog v sklopu letnih in dnevnih učnih priprav ... - 46 -

Tabela 4: Učiteljeva pozornost na vsebino posredovanih matematičnih domačih nalog ... - 46 -

Tabela 5: Učiteljevo načrtovanje časovne obremenjenosti učencev z matematično domačo nalogo……….- 47 -

Tabela 6: Učiteljeva pogostost diferenciranja matematičnih domačih nalog ... - 48 -

Tabela 7: Najpogosteje uporabljene vrste diferenciacije matematične domače naloge pri učiteljih - 48 - Tabela 8: Učiteljevi razlogi za izogibanje diferenciaciji matematičnih domačih nalog ... - 49 -

Tabela 9: Učiteljevo načrtovanje porabe časa za posredovanje navodil izvrševanja matematične domače naloge ... - 50 -

Tabela 10: Učiteljevo načrtovanje, kdaj v učni uri bo posredoval navodila za izvrševanje matematične domače naloge ... - 51 -

Tabela 11: Učiteljevo načrtovanje načina posredovanja matematične domače naloge ... - 51 -

Tabela 12: Del učne ure v katerem učitelji posredujejo matematične domače naloge ... - 52 -

Tabela 13: Vrste matematičnih domačih nalog, ki jih učitelji najpogosteje posredujejo učencem .. - 53 -

Tabela 14: Učiteljevo načrtovanje porabe časa za preverjanje matematične domače naloge ... - 54 -

Tabela 15: Učiteljevo načrtovanje preverjanja matematične domače naloge (kdaj v učni uri) ... - 54 -

Tabela 16: Učiteljevo načrtovanje oblike preverjanja matematične domače naloge ... - 54 -

Tabela 17: Najpogosteje uporabljene oblike preverjanja matematičnih domačih nalog ... - 55 -

Tabela 18: Učiteljeva pogostost preverjanja matematičnih domačih nalog ... - 56 -

(11)

VIII

Tabela 19: Učiteljeva primerjava tipične in poskusne matematične domače naloge (glede na njihovo priljubljenost pri učencih) ...- 59 -

Tabela 20: Učiteljeva primerjava tipične in poskusne matematične domače naloge (glede na njihovo primernost za utrjevanje seštevanja števil do 1000) ...- 60 -

Tabela 21: Učiteljeva primerjava tipične in poskusne matematične domače naloge (glede na njihovo aktivacijo višjih miselnih procesov) ...- 62 -

Tabela 22: Učenčeva primerjava poskusnih matematičnih domačih nalog z domačimi nalogami, ki jih običajno opravljajo v okviru pouka matematike, glede na način njihovega lotevanja (rezultati vseh poskusnih domačih nalog skupaj)...- 64 -

Tabela 23: Učenčeva primerjava poskusnih matematičnih domačih nalog z domačimi nalogami, ki jih običajno opravljajo v okviru pouka matematike, glede na način njihovega lotevanja (rezultati po posamezni poskusni domači nalogi) ...- 65 -

Tabela 24: Mnenje učencev o zanimivosti/dolgočasnosti poskusnih matematičnih domačih nalog (rezultati vseh poskusnih domačih nalog skupaj) ...- 66 -

Tabela 25: Mnenje učencev o zanimivosti/dolgočasnosti poskusnih matematičnih domačih nalog (rezultati po posamezni poskusni domači nalogi) ...- 66 -

Tabela 26: Želje učencev po opravljanju matematičnih domačih nalog podobnih poskusnim tudi v prihodnosti (rezultati vseh poskusnih domačih nalog skupaj) ...- 67 -

Tabela 27: Želje učencev po opravljanju matematičnih domačih nalog podobnih poskusnim tudi v prihodnosti (rezultati po posamezni poskusni domači nalogi) ...- 68 -

Tabela 28: Učenčeva primerjava poskusnih matematičnih domačih nalog z domačimi nalogami, ki jih običajno opravljajo v okviru pouka matematike, glede na njihovo težavnost (rezultati vseh poskusnih domačih nalog skupaj) ...- 70 -

Tabela 29: Učenčeva primerjava poskusnih matematičnih domačih nalog z domačimi nalogami, ki jih običajno opravljajo v okviru pouka matematike, glede na težavnost (rezultati po posamezni poskusni domači nalogi) ...- 71 -

(12)

- 1 -

1 UVOD

Domače naloge so del vsakdana učiteljev, učencev pa tudi njihovih staršev. Kljub temu, da se o njih razpravlja že leta in leta, se mnenja strokovnjakov o njihovi ustreznosti in nujnosti še vedno precej razlikujejo. Številni med njimi pomembnost domačih nalog opravičujejo s spretnostmi, ki jih učenci pridobijo z njihovim izvrševanjem, vendar pa je na drugi strani tudi precej takšnih, ki domačim nalogam ostro nasprotujejo.

Domače naloge so v slovenskih šolah pomemben del vzgojno-izobraževalnega procesa. In ker zakon predvideva načrtovanje vseh njegovih delov, je potrebno načrtovati tudi domače naloge. Njihova vsebina, način posredovanja, trajanje posredovanja, način preverjanja … – to so le nekatera izmed področij matematičnih domačih nalog, katerih izvedbo je potrebno načrtovati vnaprej in s tem zagotoviti njihovo večjo učinkovitost.

Matematika je področje, kjer se učenci pogosto srečujejo s precej abstraktnimi pojmi, postopki in operacijami, zato je pomembno, da učitelji načrtovanju matematičnih domačih nalog namenijo veliko pozornosti. Vsebino matematičnih domačih nalog morajo prilagoditi tako, da bodo abstraktne primere zamenjale čim bolj življenjske situacije. Učitelji morajo načrtovati, kako bodo učencem posredovali navodila izvrševanja matematične domače naloge, da jih bodo učenci razumeli, predvsem pa, da bodo za reševanje motivirani. Poleg posredovanja morajo načrtovati tudi preverjanje matematičnih domačih nalog, saj le-to daje, tako učitelju kot učencu, pomembno povratno informacijo o učenčevem znanju ter napredku.

Ne nazadnje pa je potrebno ugotoviti, kakšne matematične domače naloge učenci radi izvršujejo in to pri načrtovanju poskusiti upoštevati.

Ker je načrtovanje matematičnih domačih nalog pomembno za njihovo večjo učinkovitost, smo se odločili preveriti, kako pogosto in natančno matematične domače naloge načrtujejo razredni učitelji v slovenskih šolah. Naš namen pa je tudi ugotoviti, ali učenci matematične domače naloge, ki poleg matematičnih vključujejo tudi druge dejavnosti (na primer: igro, rezanje, lepljenje), njihova vsebina pa je raznolika, aktualna in povezana z učenčevim vsakdanjim življenjem ter interesi, opravljajo raje kot tradicionalne (klasične) matematične domače naloge.

(13)

- 2 -

I. Teoretični del

(14)

- 3 -

2 DOMAČE NALOGE

Domače naloge so stare že tisočletja, kljub temu pa o njih še danes veliko razpravljamo. So del vsakodnevnega življenja strokovnjakov, učiteljev, učencev in staršev.

2.1 Opredelitev termina ''domača naloga''

V literaturi se pojavljajo različne definicije termina domača naloga. Nekatere domačo nalogo definirajo zelo natančno, druge pa nekoliko pomanjkljivo.

Slovar slovenskega knjižnega jezika (1994) domačo nalogo opredeljuje kot ''pismene obveznosti učencev, ki jih morajo opraviti doma'' (str. 157). Sicer drži, da je domača naloga največkrat pisna, a je potrebno poudariti, da je lahko tudi ustna ali praktična. Zato je ta definicija nekoliko pomanjkljiva.

Zelo natančno je domača naloga opredeljena po B. Čagran (2007), in sicer kot ''pisna, ustna in praktična oblika učenčevega dela, ki jo posreduje učencem učitelj, in je neposredno povezana s poukom ter jo učenci opravljajo praviloma samostojno po rednem šolskem delu'' (str. 11).

Domača naloga torej ni samo pisna, pač pa tudi ustna ali praktična. Učenci jo lahko opravijo doma ali v okviru podaljšanega bivanja.

Nekateri tuji avtorji domačo nalogo opredeljujejo kot skupino nalog, ki jih učencem posreduje učitelj. Opravijo jih izven rednega šolskega časa, brez učiteljevega vodstva in pomoči (Hong in Milgram, 2000).

Po J. McVarish (2008) je domača naloga ciljno usmerjena dejavnost, ki poleg učencev vključuje tudi ostale družinske člane. Opravljanje domačih nalog omogoča sodelovanje med njimi in krepi njihove medsebojne odnose. Da bi bilo to mogoče, je po mnenju avtorice Nedeljko (2006) starše potrebno opozoriti, da je njihova naloga zgolj spremljanje opravljanja domačih nalog in nudenje pomoči brez omejevanja učenčeve samostojnosti.

(15)

- 4 -

2.2 Različna mnenja o domačih nalogah

Nekateri strokovnjaki se strinjajo, da so domače naloge potrebne in nujne za uspešno šolanje, spet drugi pa jim nasprotujejo.

Zagovorniki domačih nalog njihovo nujnost opravičujejo z naslednjimi argumenti:

 pri pouku velikokrat ni dovolj časa, da bi učenci ponavljali in utrjevali določeno snov, zato morajo to storiti doma;

 ker je vsak učenec individualno bitje, s svojim tempom, načinom in tehniko učenja, mu opravljanje obveznosti doma omogoča boljše pogoje za učenje;

 učenci zaradi obsežnih učnih načrtov in zelo zahtevnih nalog v okviru rednega pouka ne morejo vsega obvladati, zato morajo pridobljeno znanje utrjevati tudi doma;

 učenci se z opravljanjem domačih nalog navajajo na samostojnost;

 domače naloge so lahko veliko bolj zanimive od vaj, ki jih učenci opravljajo pri pouku, zato učence bolj pritegnejo k reševanju (Črešnik, 1997).

Nasprotniki domačih nalog pa domače naloge zavračajo zaradi naslednjih razlogov:

 v današnjih časih so učenci že tako preobremenjeni s šolskim obveznostmi, zato naj imajo prosti čas vsaj doma;

 izven šolskega časa naj bi učenci čas preživljali v naravi na svežem zraku predvsem zaradi zdravstvenih razlogov;

 mnogi učenci doma nimajo ustreznih pogojev in možnosti za opravljanje domačih nalog;

 domače naloge namesto otrok pogostokrat opravljajo starši;

 učenci nimajo radi domačih nalog, ki so večinoma dolgočasne, verbalistične, nezanimive ... in zato čedalje bolj sovražijo šolo (Črešnik, 1997).

Kljub temu, da si mnenja strokovnjakov glede nujnosti in ustreznosti domačih nalog nasprotujejo, bi bila njihova ukinitev z vidika ciljev domačih nalog in splošnega prepričanja

(16)

- 5 -

učiteljev, staršev in učencev nedopustna in nesprejemljiva (Lekše, 1999). Učenci z izvrševanjem domačih nalog utrjujejo, poglabljajo in nadgrajujejo svoje znanje ter pridobivajo pomembne veščine, kot so odgovornost, samostojnost, samoiniciativnost, vztrajnost ...

Učitelji pa so tisti, ki morajo biti pozorni, da učencem posredujejo zanimive, inovativne, razmišljujoče in vsebinsko raznolike domače naloge. Le tako bodo učenci do domačih nalog gojili pozitiven odnos in jih z veseljem opravljali.

2.3 Zakonodaja o domačih nalogah in njihovem načrtovanju

Po Pravilniku o dokumentaciji v devetletni osnovni šoli (2008) morajo vsi strokovni delavci sestaviti letno pripravo, ki zajema letno razporeditev ciljev, standardov in vsebin vzgojno- izobraževalnega ter drugega strokovnega dela. Poleg tega morajo pisati sprotno (dnevno) pripravo (metodično in vsebinsko) na vzgojno-izobraževalno delo. Ker so domače naloge neposredno povezane z vzgojno-izobraževalnim delom, jih morajo učitelji načrtovati v okviru dnevnih in letnih učnih priprav.

Devetletna osnovna šola je usmerjena na individualne potrebe posameznega učenca. Pouk je potrebno prilagajati njihovim zmožnostim, interesom, psihosocialnim potrebam ...

Diferenciacija in individualizacija celotnega učnega procesa, ki vključuje tudi domače naloge, je zato nujno potrebna (Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju, 1997).

Posebno pozornost bi morali učitelji posvečati obsegu domače naloge in predvideni časovni obremenjenosti učencev z njo, saj nas Izhodišča kurikularne prenove (2000) opozarjajo na prenatrpanost programov in učnih načrtov ter s tem na preobremenjenost in utrujenost učencev. Da bi te težave lahko preprečili, morajo učitelji ustrezno organizirati pedagoški proces in pri načrtovanju upoštevati delo učencev tako v šoli kot doma.

2.4 Cilji in funkcije domačih nalog

Domače naloge imajo dva sklopa ciljev: izobraževalne in vzgojne. Z izobraževalnimi cilji poskušamo doseči trajnost znanja, in sicer tako, da utrjujemo in preverjamo cilje, ki so predpisani z učnim načrtom. Z vzgojnimi cilji pa poskušamo doseči oblikovanje delovnih navad in nekaterih osebnostnih lastnosti (Senekovič, 2007b).

 Izobraževalni cilji: utrjevanje, poglabljanje in razširjanje znanja ter razvijanje nekaterih duševnih oziroma mentalnih sposobnosti (Cerjak, 1987).

(17)

- 6 -

 Vzgojni cilji: razvijanje delovnih navad in osebnostnih lastnosti, med katerimi so najpomembnejše odgovornost, natančnost, vestnost, vztrajnost, miselna samostojnost in ustvarjalnost (Cerjak, 1987).

Eden izmed pomembnejših vzgojnih ciljev domačih nalog je razvijanje otrokove samostojnosti. V okviru pouka učenec pod učiteljevim vodstvom opravlja različne naloge, domačo nalogo pa praviloma izvaja samostojno. Tako se uči razporejati svoje aktivnosti in vnaprej načrtovati, koliko časa bo porabil za posamezno dejavnost. Počasi razvija samodisciplino, ki mu bo dobro služila skozi celotno šolanje pa tudi življenje (Klavan, 1992).

Domače naloge močno vplivajo tudi na razvijanje otrokove pozitivne samopodobe. Otrok, ki pridobi ustrezna znanja, navade in zaupanje v svoje sposobnosti, bo v življenju zagotovo bolj uspešen in zadovoljen. S tem pa bo pozitivnejša tudi njegova samopodoba (Marovt, 2007).

J. McVarish (2008) poudarja, da so funkcije domače naloge naslednje:

 Oblikovanje družinskih odnosov – domača naloga naj v družini ne povzroča nesoglasij, temveč spodbuja sodelovanje družinskih članov in skupno raziskovanje.

 Spodbujanje radovednosti – domača naloga naj bo zastavljena v obliki problema, kot je npr.: koliko vode porabi družina v enem tednu? Tovrstna domača naloga vsebuje veliko individualnega razmišljanja učenca in raziskovanja celotne družine, saj je problem mogoče rešiti na različne načine. Učencem se porajajo nova vprašanja povezana z nalogo, npr.: koliko vode porabi družina v enem letu?

 Motiviranje učencev, da želijo izvedeti še več – domača naloga naj vsebuje probleme, ki pri učencih vzbujaj radovednost tudi po tem, ko jo rešijo – zakaj je takšna rešitev/rezultat?

 Priložnost, da se učenci naučijo organizirati in razporediti svoje šolske in druge obveznosti – ob vsakodnevnem opravljanju domačih nalog naj se učenci naučijo odgovornosti in organizacije časa.

(18)

- 7 -

2.5 Vrste domačih nalog

Obstajajo različne vrste domačih nalog. Ločimo:

 domače naloge glede na tehniko izvedbe: pisne, ustne in praktične;

 domače naloge glede na obliko izvedbe: individualne, parne in skupinske;

 domače naloge glede na nujnost izvršitve: obvezne in prostovoljne;

 domače naloge glede na učenčevo možnost izbire: predpisane (njihovo vsebino in način reševanja učitelj vnaprej določi) in nepredpisane (njihov način reševanja, vsebino, obseg in težavnostno stopnjo učenec določi oziroma izbere sam);

 domače naloge glede na čas izvrševanja: dolgoročne (učenec ima na voljo več dni/tednov, da jo opravi – referati, projektne naloge ...), kratkoročne (učenec mora domačo nalogo opraviti do naslednje učne ure);

 domače naloge glede na upoštevanje učenčeve individualnosti: nediferencirane (domača naloga je za vse učence enaka), diferencirane (kvalitativna, kvantitativna, metodična in interesna diferenciacija);

 domače naloge glede na njihove cilje oziroma funkcijo: naloge ponavljanja (vaje) in utrjevanja, naloge poglabljanja in razširjanja znanja, naloge sistematizacije znanja, naloge uporabe znanja v danih primerih (učitelj učencem posreduje nove primere, v katerih uporabijo novo znanje), naloge uporabe znanja v iskanih primerih (učenci samostojno poiščejo nove primere, v katerih uporabijo novo znanje), naloge pripravljanja na obravnavo nove snovi (Čagran, 2007).

2.6 Didaktični principi domačih nalog

Da bi bile domače naloge čim bolj učinkovite, je potrebno upoštevati 3 didaktične principe, in sicer princip pestrosti, princip diferenciacije in princip ekonomičnosti ter racionalizacije.

Potrebno jih je upoštevati pri načrtovanju, posredovanju, izvrševanju in preverjanju domačih nalog (Čagran, 1992).

(19)

- 8 -

2.6.1 Princip pestrosti domačih nalog (Čagran, 1992)

Vsebina domačih nalog je prva, ki je povezana s principom pestrosti. Mora biti čim bolj raznolika, aktualna, predvsem pa blizu učenčevim življenjskim izkušnjam in interesom.

Didaktična funkcija domačih nalog je naslednja značilnost, nanašajoča se na princip pestrosti.

Nalogam utrjevanja in ponavljanja naj se v čim večjem številu pridružijo naloge višjih didaktičnih funkcij (višjih miselnih procesov) – naloge poglabljanja, razširjanja in uporabe znanja ter naloge uvajanja učencev v obravnavo nove učne snovi.

Princip pestrosti velja tudi za tehniko in obliko izvrševanja domačih nalog. Učitelj lahko učencem posreduje pisno, ustno ali praktično domačo nalogo, opravijo pa jo lahko individualno, v paru ali skupinsko (glede na odločitev učitelja).

Kriterija obveznosti in predpisanosti domačih nalog sta prav tako del principa pestrosti.

Obvezne in prostovoljne domače naloge naj učitelji vsakodnevno posredujejo učencem. Tako se učenci naučijo prevzemati odgovornost, saj se samo odločijo, ali jo bodo rešili ali ne.

Učenci naj poleg predpisanih domačih nalog, katerih vsebino in način reševanja vnaprej določi učitelj, izvršujejo tudi nepredpisane, katerih obseg, vsebino in način reševanja določijo učenci sami.

Učenci lahko za domačo nalogo dobijo tako kratkoročne domače naloge, ki jih opravijo do naslednje ure, kot dolgoročne domače naloge, katerih čas opravljanja učitelj omeji na več dni oziroma tednov (razne projektne naloge, referati ...).

2.6.2 Princip diferenciacije domačih nalog

Devetletna osnovna šola je v naše šolstvo prinesla veliko sprememb. Zagotovo je ena izmed pomembnejših individualna obravnava učencev. Vsak učenec je posameznik s svojimi potrebami, interesi in zmožnostmi, ki jih morajo učitelji pri pouku tudi upoštevati.

Strmčnik (1999) poudarja, da notranja diferenciacija znotraj heterogenih razredov in oddelkov omogoča upoštevanje individualnih zmožnosti, potreb in želja učencev, in sicer z ''variranjem učnih ciljev in vsebin ter še zlasti socialnih učnih oblik, metod in učne tehnologije ter z vključevanjem individualizirane učne pomoči in drugih specialnih korektivnih in kompenzatornih ukrepov znotraj mešanih razredov'' (str. 57).

(20)

- 9 -

Če učitelji želijo diferencirano poučevati, morajo najprej preveriti predznanje učencev.

Nemalokrat se namreč zgodi, da posamezni učenci še pred začetkom učne ure usvojijo cilj, ki si ga je učitelj zastavil kot glavni cilj učne ure. Spet drugi pa ga ne usvojijo niti po koncu učne ure. Zato je pomembno, da učitelji preverijo predznanje vseh učencev (ne samo posameznih učencev) in na podlagi pridobljenih ugotovitev ter interesov in učnih stilov posameznih učencev diferencirajo pouk. Na ta način se lahko izognemo temu, da bi se učenci med uro dolgočasili (Beers, 2007).

Metod skupinskega preverjanja predznanja učencev je več in ne vzamejo ogromno časa.

Primeri takšnih metod so:

 Učenci zapišejo vse, kar vedo o neki temi (na primer o geometrijskih telesih).

 Učenci pogledajo razpredelnico na tabli, v kateri so npr. izpostavljene razlike med mestom in vasjo glede na 5 različnih kriterijev. Učence vprašamo, koliko jih lahko zapolni pet kvadratkov.

 Učenci se s sosedom pogovarjajo (debatirajo) o neki temi. Na koncu vsak posameznik poroča, kdo je po njihovem mnenju zmagal v debati (Beers, 2007).

Da bi učitelji lahko upoštevali individualne potrebe, interese in zmožnosti učencev, morajo pouk notranje diferencirati, kar pomeni, da morajo diferenciacijo uporabiti tudi pri načrtovanju domačih nalog.

Princip diferenciacije domačih nalog zajema 4 temeljne diferenciacije (Čagran, 1992):

 Kvantitativna diferenciacija domačih nalog

Nekateri učenci za reševanje enakih nalog porabijo več časa, drugi manj. Med njimi se pojavljajo razlike v učnem tempu. Posledice se kažejo v preobremenjenosti učencev na eni strani in premajhni obremenjenosti na drugi strani. Zato je potrebna diferenciacija po obsegu in količini oziroma kvantitativna diferenciacija.

Pri tem bi želeli poudariti, da kvantitativna diferenciacija ni najboljša rešitev za odpravljanje razlik v obremenjenosti, saj se lahko spretnejšim oziroma sposobnejšim učencem, ki vedno dobijo več naloge, domače naloge zamerijo. Doživljati jih lahko začnejo kot kazen za svojo

(21)

- 10 -

spretnost. Takšni učenci naj namesto več nalog, dobijo težje naloge, na kar nas opozarja spodaj opisana kvalitativna diferenciacija.

 Kvalitativna diferenciacija domačih nalog

Med učenci istega razreda obstajajo razlike v intelektualnih sposobnostih. Nekateri so sposobni bolj, drugi manj. Zraven pa se pogostokrat pojavijo še odstopanja v znanju. Da bi učenci opravili domačo nalogo čim bolj samostojno, jo je zato potrebno diferencirati po težavnosti. Sposobnejši učenci dobijo težje naloge, manj sposobni pa lažje. Domačo nalogo je tako kvalitativno diferencirana.

 Metodična diferenciacija domačih nalog

Učenci istega razreda se med seboj razlikujejo tudi po kognitivnih stilih in stilih učenja.

Nekateri učenci informacije najbolj razumejo in si jih najlažje zapomnijo, tako da jih slišijo, drugi pa se najlažje učijo tako, da informacije vidijo oziroma jih preberejo. Nekateri si več zapomnijo, če se učijo sami, na drugi strani pa nekaterim učencem ravno delo in diskusija v skupinah omogoča lažje pomnjenje in razumevanje informacij (Marentič-Požarnik, Magajna in Peklaj, 1995).

Učitelj mora učencem omogočiti, da se sami odločijo, na kakšen način oziroma po kateri poti bodo rešili domačo nalogo. S tem je domača naloga diferencirana glede na kognitivni stil učencev, torej je metodično diferencirana.

 Interesna diferenciacija domačih nalog

Ljudje imamo različne interese, torej jih imajo tudi učenci. Da bi bila domača naloga učencem bližje in ne bi predstavljala tako velikega razkoraka med šolo in izvenšolskimi dejavnostmi, jo je potrebno prilagoditi učenčevim interesom. Učenci bodo takšne domače naloge dojemali kot prostočasne dejavnosti in jih opravljali z veseljem in zagnanostjo. To je pa je tudi eden izmed pomembnejših ciljev, ki ga želimo doseči. Učiteljeva uporaba interesne diferenciacije je zato zelo pomembna.

2.6.3 Princip racionalizacije in ekonomičnosti domačih nalog

V današnjem času so učenci zelo obremenjeni s šolo in domačimi nalogami. Poleg tega se udeležujejo še številnih izvenšolskih dejavnosti.

(22)

- 11 -

Raziskave o obremenjenosti otrok s šolo in domačimi nalogami (izvedene med leti 2002 in 2006) so pokazale, da število tistih, ki s šolo niso obremenjeni, upada, hkrati pa rahlo narašča število preobremenjenih učencev (Mal, 2008). Na tem mestu je ustrezno vprašanje, ali so učitelji upoštevali razlike med učenci in nalogo diferencirali ter pomislili na časovno obremenjenost učencev z nalogo.

Da bi preprečili širjenje preobremenjenosti učencev z domačimi nalogami, je potrebno upoštevati princip racionalizacije. Le-ta od učitelja, pri načrtovanju, posredovanju, izvrševanju in preverjanju domačih nalog, zahteva upoštevanje optimalne porabe:

 časa;

 učnih pripomočkov;

 tehničnih pomagal in naprav;

 psihofizičnih zmogljivosti učitelja in učenca ter

 uporabo učinkovitih metod učenja (Čagran, 2007).

3 NAČRTOVANJE DOMAČIH NALOG

Učitelji morajo načrtovati svoje poučevanje, saj je to zakonsko določeno. Načrtujejo v okviru dnevnih in letnih učnih priprav. Učni načrti sicer natančno določajo, katere vsebine morajo poučevati, vendar pa je način posredovanja teh vsebin povsem samostojna odločitev vsakega učitelja. Ker so domače naloge del poučevanja, bi jih učitelji morali načrtovati vnaprej.

Po A. Tomić (2003) je načrtovanje učnega procesa, torej tudi domačih nalog, potrebno za dosego čim boljše organiziranosti učnega dela. Bolj ekonomičen in racionalnejši izkoristek vseh razpoložljivih možnosti, med katerimi so čas, učni pripomočki in napori učiteljev ter učencev, so pozitivne posledice pravilnega in natančnega načrtovanja. Le tako se lahko v učnem procesu izognemo ''improvizaciji, rutinskemu delu in parcialnosti, ki degradirajo pomen didaktične teorije in učne prakse'' (str. 151).

(23)

- 12 -

3.1 Načrtovanje domačih nalog v okviru dnevnih in letnih učnih priprav

Ali bodo učitelji domače naloge načrtovali v okviru letne ali dnevne učne priprave, je njihova odločitev. Da bi se izognili precejšnji porabi časa in energije ob enaki oziroma znižani kvaliteti vzgojno-izobraževalnega dela, morajo pri načrtovanju izhajati iz ''vsebine, obsega in namena domačih nalog'' (Čagran, 1992, str. 39).

 V letnih učnih pripravah učitelji načrtujejo domače naloge, ki so vezane na zbiranje različnih materialov in podatkov, daljše raziskovanje, branje ter pomnjenje daljšega pisnega gradiva. V njihov okvir spadajo tudi domače naloge, ki zahtevajo nekoliko več časa, kot so referati, seminarske naloge, projektne naloge ... in naloge priprave na obravnavo nove učne snovi (Čagran 1992).

 Domače naloge, vezane na posamezno učno uro, učitelji načrtujejo v okviru dnevnih učnih priprav. To so lahko naloge ponavljanja, utrjevanja, poglabljanja, razširjanja in uporabe znanja (Čagran (1992).

3.2 Vsebine načrtovanja domačih nalog

Po B. Čagran (1992) bi vsak učitelj moral načrtovati:

 vsebino in obseg domače naloge;

 predvideno časovno obremenitev učencev, ki jo bodo imeli z opravljanjem domače naloge;

 didaktično funkcijo domačih nalog (tudi uporaba višjih miselnih procesov);

 metodiko posredovanja domačih nalog;

 načine in postopke izvrševanja domače naloge in

 metodiko preverjanja domačih nalog;

in ob vsem naštetem upoštevati tudi učenčevo predznanje za opravljanje posameznih nalog.

Na tem mestu bi še posebej izpostavili didaktično funkcijo domačih nalog. Učenci naj poleg nalog ponavljanja in utrjevanja, ki od njih zahtevajo uporabo nižjih miselnih procesov, dobijo

(24)

- 13 -

tudi zahtevnejše naloge z uporabo višjih miselnih procesov oziroma naloge višje taksonomske ravni znanja. To so predvsem naloge poglabljanja in razširjanja znanja, uporabe znanja, pa tudi naloge uvajanja v novo učno snov. Takšne naloge jim bodo omogočile poglobljeno razmišljanje o posamezni učni snovi in ne le obnavljanje dejstev, podatkov ... S tem bo tudi njihovo znanje kvalitetnejše in trajnejše.

3.2.1 Načrtovanje posredovanja domačih nalog

Učitelji učencem posredujejo domačo nalogo v različnih delih učne ure – takoj ob pričetku ure, v sredini ali ob koncu učne ure, nekateri pa celo po koncu učne ure, saj z obravnavo učne snovi ne zaključijo pravočasno. Kdaj v učni uri bodo učitelji nalogo posredovali in koliko časa bodo za posredovanje porabili, je njihova odločitev. Vendar pa morajo paziti, da si za posredovanje vzamejo dovolj časa in učencem podajo natančna navodila, kako domačo nalogo opraviti. Če imajo učenci vprašanja v povezavi z nalogo, si morajo učitelj vzeti čas, da nanje odgovorijo.

Učitelji naj bi vnaprej načrtovali metodiko posredovanja domačih nalog, torej:

 koliko časa bodo porabili za posredovanje domače naloge;

 kdaj v učni uri bodo domačo nalogo posredovali;

 na kakšne način bodo domačo nalogo posredovali (npr. uporaba avditivnih ali vizualnih pripomočkov) (Čagran, 1993).

Učenci bodo domačo nalogo lažje in z veseljem opravili, če bodo razumeli navodila, ki jih je posredoval učitelj. Da bi bilo navodilo čim bolj jasno in natančno, je potreben čas za njegovo posredovanje. Zato ga mora učitelj tudi vnaprej načrtovati in vključiti v učno uro.

Posredovanje domače naloge po koncu učne ure ni smiselno, saj učenci niso več osredotočeni na pouk in mislijo samo še na odmor. S takšnim vedenjem učitelj učencem tudi sporoča, da je domača naloga nepomembna.

Vsakič, ko učitelj posreduje domačo nalogo, naj učencem tudi pojasni, kaj je namen domače naloge in kaj se bodo naučili. Z uporabo različnih pripomočkov (fotografije, risbe, zvočni posnetki …) za posredovanje domače naloge, lahko le-to naredi še privlačnejšo in učence še dodatno motivira za njeno reševanje.

(25)

- 14 -

Po B. Čagran (1992) posredovanje domače naloge zajema naslednje elemente:

 vsebino domačih nalog, ki mora biti raznolika, aktualna in v skladu z učenčevimi interesi ter izkušnjami;

 namen domačih nalog, ki narekuje posredovanje domačih nalog, v katerih učenci uporabljajo tudi višje miselne procese (poglabljanje, razširjanje, uporaba … znanja);

 razlago in demonstracijo uspešnega opravljanja nalog, v primeru, da je ta potrebna;

 metodiko izvrševanja domačih nalog, ki vključuje obliko (individualna, parna, skupinska) in tehniko (pisna, ustna praktična) izvrševanja domačih nalog ter kriterij obveznosti (obvezna, prostovoljna) in predpisanosti (predpisana, nepredpisana) domačih nalog;

 preverjanje, ali je učenec razumel navodila;

 usklajevanje učiteljev (ta točka velja za učitelje predmetne stopnje, saj morajo biti pazljivi na učenčevo preveliko časovno obremenjenost z opravljanjem domačih nalog).

Da bi se učenci lažje lotili domačih nalog, jim morajo učitelji pomagati pri razvijanju učinkovitih učnih navad. Le-te se lahko še posebno učinkovite za učence z učnimi težavami, saj ne poznajo veliko učinkovitih učnih strategij, če pa jih že, ne vedo, kako jih uporabiti (Merry, 1998). B. Čagran je pripravila natančna navodila, kako naj učitelji učencem pomagajo pri sistematičnem razvijanju učinkovitih učnih navad.

Navodilo učitelju in učencu za razvijanje učinkovitih učnih navad (Čagran, 1993):

1. Učenec zapiše v zvezek, kaj ima za domačo nalogo.

2. Domačo nalogo izvršuje vsak dan sproti.

3. Domačo nalogo naj izvršuje vsak dan na istem prostoru, ki naj bo miren,

(26)

- 15 -

primerno osvetljen in opremljen s pripomočki za učno delo.

4. Domačo nalogo izvršuje vsak dan ob istem času.

5. Izdela tedenski načrt učenja, v katerega vnese:

 vse učne predmete po urniku;

 vse druge časovno določene obveznosti (npr. krožki, glasbena šola, športni treningi);

 čas, ki ga bo vsak dan posvetil učenju;

 čas za razvedrilo.

6. Izdela dnevni načrt učenja, v katerega vnese:

 za katere predmete se bo pripravljal;

 v kakšnem vrstnem redu;

 koliko časa bo predvidoma porabil.

Specifični napotki za izvrševanje matematičnih domačih nalog:

1. Osnova reševanja katere koli domače naloge iz matematike je razumevanje.

2. Vrsto pravil, zakonitosti, definicij in izrekov mora učenec znati na ravni avtomatizirane spretnosti, zato pa jih mora ponavljati in utrjevati, tudi takrat, ko jih ve že na pamet.

3. Vrzeli v znanju mora učenec čim prej nadoknaditi, saj je za matematiko značilna logična zgradba, kar pomeni, da nova snov trdno stoji na prejšnji.

4. Učenec mora razmišljati tudi pri reševanju številskih izrazov, kar pokaže s tem, da preizkusi pravilnost izrazov, in da poskuša predvideti rešitev vsaj približno, nato pa dobljeno rešitev primerjati s predvideno. S tem se bo izognil

(27)

- 16 - grobim napakam in nesmiselnim rešitvam.

5. Pri reševanju besedilnih in konstrukcijskih nalog naj učenec upošteva naslednje napotke:

 Pozorno preberi nalogo, najbolje dvakrat. Nalogo moraš razumeti! Če izrazov ne razumeš, poišči razlago v učbeniku ali zvezku.

 Analiziraj: katere količine so znane in kaj je neznano.

 Načrtuj način reševanja in nastavi izraz.

 Uresniči načrt, pri tem bodi natančen, pazi na obliko.

 Prepričaj se, ali si pravilno opravil svoje delo.

Učenec si bo lažje zapomnil te postopke, če jih bo imenoval kar ''PANUP'' metoda (naziv je sestavljen iz prve črke posameznega postopka.

6. Učenec naj naloge označi s simboli:

! – nalogo sem rešil, ker sem razumel;

? – naloge nisem rešil, ker nisem razumel;

 – izvrševanje me je veselilo, bilo je zanimivo;

 – izvrševanje me ni veselilo, bilo je dolgočasno.

7. V zvezek ob zapisu, kaj je imel za domačo nalogo, naj zapiše čas, ki ga je porabil za izvrševanje domače naloge.

Ta navodila so lahko vodilo in pripomoček učiteljev pri razvijanju ustreznih učnih navad učencev, s pomočjo katerih bodo kakovostnejše opravljali domače naloge. Da bi učenci te navade usvojili, bo verjetno potrebnega kar nekaj časa in truda. Končni rezultat bo pokazal, ali se je izplačalo.

(28)

- 17 - 3.2.2 Načrtovanje izvrševanja domačih nalog

Učenci domače naloge opravljajo izven rednega šolskega pouka, torej v podaljšanem bivanju ali doma.

Ne glede na to, kje učenci opravljajo domačo nalogo, je njeno izvrševanje odvisno od različnih dejavnikov. Poleg psiholoških in fizioloških dimenzij na izvrševanje vplivajo tudi številni zunanji dejavniki, ki izhajajo iz doma in šole. Uspešnost opravljanja domačih nalog najbolj opredeljujejo naslednje značilnosti (Čagran, 1992):

 primerna urejenost in stalnost prostora za opravljanje učenčevih učnih obveznosti (prostor naj bo osvetljen, zračen, miren, ogrevan in opremljen z različnimi učnimi pripomočki);

 sodelovanje staršev in njihova optimalna pomoč brez omejevanja učenčeve samostojnosti (v podaljšanem bivanju je to pomoč učitelja);

 učiteljevo spremljanje učenčevega dela, nudenje pomoči in preverjanje uresničevanja dogovorjenih načinov učinkovitega izvrševanja domačih nalog;

 učinkovite učne navade učencev (učenci naj se dela lotijo po vedno istem zaporedju, tako da pripravijo torbo, vzamejo zvezek za matematiko in rešujejo nalogo. Ko naredijo to nalogo, ji sledi naslednja. Paziti je potrebno na čas učenja. Mlajši učenci naj se intenzivno učijo 20 minut in imajo nato kratek odmor, starejši učenci pa 60 minut. Pomembno je, da je odmor med učenjem aktiven (Cerar, 2007);

 primerna učna motivacija (za opravljanje domačih nalog lahko učence vodi zunanja ali notranja motivacija, pri čemer bi želeli, da jih vodi slednja. Učencem, ki so notranje motivirani, naloge predstavljajo izziv in jih rešujejo zaradi lastnega zadovoljstva, ki ga doživljajo ob rešitvi. Zunanja motivacija pa je posledica zunanje spodbude, kot so na primer ocene, nalepke, slikice … (Beers, 2007). Učence notranje motivirati ni lahko, ni pa nemogoče. Prav zato bi učitelji v to področje morali vključiti več truda in časa).

Učenci lahko domače naloge opravijo v okviru podaljšanega bivanja, kjer je približno 45 minut namenjenih samostojnemu učenju. Znotraj tega časa učenci znanje, ki ga pridobijo med

(29)

- 18 -

rednim poukom, utrjujejo, poglabljajo, razširjajo, uporabljajo v novih situacijah … in se navajajo na samostojno opravljanje učnih obveznosti. Naloga učiteljev, ki poučujejo v podaljšanem bivanju, je zato načrtovanje vzgojno-izobraževalnega dela vnaprej. Pri tem morajo izhajati iz ciljev pouka, ki jih v sodelovanju z razrednim učiteljem individualizirajo (Blaj idr., 2003).

Vprašanje, ki se pojavi, je, ali razredni učitelji in učitelji podaljšanega bivanja med seboj res sodelujejo. Nemalokrat se namreč zgodi, da učitelji podaljšanega bivanja šele od učencev izvedo, kaj je za domačo nalogo. Da se to ne bi dogajalo, je potrebno poudariti in izpostaviti vlogo timskega sodelovanja med učitelji (Nedeljko, 2006). Le tako bo učitelj podaljšanega bivanja lahko vnaprej načrtoval vzgojno-izobraževalni proces, k čemer ga zavezuje tudi zakon.

3.2.3 Načrtovanje preverjanja domačih nalog

Preverjanje domačih nalog poteka na različne načine (pregled sošolca, samokontrola učencev, učiteljev temeljit pregled vsem učencem …). Nemalokrat pa se zgodi, da učitelji domače naloge sploh ne preverijo. Pomen preverjanja domačih nalog je torej velikokrat spregledan.

Tako kot učitelji načrtujejo posredovanje, izvrševanje, vsebino … domačih nalog, morajo načrtovali tudi metodiko preverjanja domačih nalog, in sicer:

 koliko časa bodo porabili za preverjanje domače naloge;

 v katerem delu učne ure bodo domačo nalogo preverili;

 katero obliko preverjanja domačih nalog bodo uporabili (pregled sošolca, samokontrola učencev, učiteljev leteči pregled, učiteljev temeljit pregled, učitelj pobere in pregleda zvezke …) (Čagran 1992).

Učitelj mora vsako posredovano domačo nalogo tudi preveriti. Kadar učenci v opravljeno domačo nalogo vložijo veliko truda in časa, učitelj pa je ne pregleda, težko razumejo, zakaj je domača naloga sploh pomembna. Prej, ko učenci dobijo učiteljevo povratno informacijo o opravljeni domači nalogi, bolj bodo motivirani za nadaljnje delo (Klavan, 1992).

Učitelj učencem s pozitivno ali negativno povratno informacijo sporoči, kaj je bilo opravljeno dobro in kaj slabo. Tako učenci hitro dojamejo, da je njihovo domače delo cenjeno in

(30)

- 19 -

pomembno. S preverjanjem domače naloge pa učitelj pridobi tudi pomembne informacije, ki mu služijo kot vodila za načrtovanje nadaljnjega učnega procesa (Črešnik, 1997).

Najpomembnejši cilj preverjanja domačih nalog je pridobiti čim več informacij o učenčevem napredku. Preverjanje, kot zgolj pridobivanje informacij o opravljeni obveznosti, je stranskega pomena. Kadar učitelj nalogo preverja tako, da za opravljeno obveznost naredi plus ali minus, učencu ne daje nobene povratne informacije, ki bi učenca informirala o njegovem napredku. Prav zaradi tega je potrebno klasično metodo preverjanja nadomestiti z novo. Le-ta naj bi zajemala preverjanje domače naloge v obliki povratne informacije. Učitelj jo učencem posreduje v obliki dialoga, ki poteka tako med določenim učencem in učiteljem, kot celotnim razredom. Učenci naj predstavijo, na kakšen način so nalogo rešili in katere postopke so uporabili. Učitelj lahko tako spremlja razvoj vsakega posameznega učenca v razredu (Nedeljko, 2006).

J. McVarish (2008) je predstavila zelo zanimiv način preverjanja domačih nalog, ki ga uporablja v svojem razredu. Da bi se učitelji izognili nenehnemu izgovarjanju učencev, zakaj niso opravili domače naloge, naj določijo dan, ko bodo posredovali domače naloge z vseh učnih področij hkrati (matematike, naravoslovja, maternega jezika …). Določijo naj tudi dan, ko morajo učenci vse naloge vrniti nazaj. Skupaj z učiteljem se učenci posedejo v krog in razpravljajo o različnih idejah in rešitvah, ki so jih pridobili z opravljanjem domače naloge.

Vse naloge shranjujejo v za to namenjeno mapo. V primeru, da učenci naloge ne opravijo, v naslednjem sklopu domačih nalog dobijo tudi list, ki starše obvešča o neopravljeni nalogi in ga morajo tudi podpisati. Tako se učenci naučijo razporejati svoje obveznosti, saj ne smejo dopustiti, da bi vso domačo nalogo opravili zadnji dan pred rokom. Na začetku imajo težave z organizacijo svojega časa, vendar pa se sčasoma naučijo ustrezno razporejati vse svoje aktivnosti. Poleg tega nimajo izgovorov za neopravljene domače naloge, kot so: ''Včeraj sem imel trening nogometa, zato nisem imel časa narediti naloge.''

''V kolikor bo preverjanje domačih nalog zbiranje podatkov o učenčevem približevanju zastavljenim ciljem domačih nalog, torej podatkov o individualnem učenčevem napredku, bo učenec svoje domače učno delo sprejemal avtonomno motivirano in ga izvrševal samoodgovorno kot subjekt lastnega napredka'' (Čagran, 1992, str. 43).

(31)

- 20 -

4 UČINKOVITOST DOMAČIH NALOG

V preteklosti so učinkovitost domačih nalog povezovali z uspešnostjo uresničevanja njihovih izobraževalnih ciljev, kot so utrjevanje, poglabljanje, razširjanje, uporaba znanja ... Ocene oziroma rezultati na preizkusih znanja so bili edini pokazatelji njihove učinkovitosti (Čagran, 1992).

Ko o učinkovitosti domačih nalog govorimo danes, poleg izobraževalnih upoštevamo tudi vzgojne cilje domačih nalog (Čagran, 1992). Drži, da je doseganje izobraževalnih ciljev ljudem bolj očitno in opazno, saj nanje ves čas opozarjajo dosežki na preizkusih znanja.

Vendar pa ne smemo zanemariti vzgojnih ciljev, kajti razvijanje učnih navad in pridobivanje nekaterih osebnostnih lastnosti, kot so odgovornost, samoiniciativnost, natančnost ... so vrline, ki so v življenju še kako zelo pomembne.

4.1 Rezultati že opravljenih raziskav o domačih nalogah

I. Lekše (1999) je opravila raziskavo o domačih nalogah med slovenskimi učitelji. Zanimalo jo je predvsem, ali učitelji domače naloge vnaprej načrtujejo, jih diferencirajo, preverjajo ...

Ugotovitve so bile naslednje:

 večina učiteljev domače naloge vnaprej načrtuje v dnevni učni pripravi;

 učitelji dajejo večji poudarek nalogam utrjevanja znanja, kot pa nalogam poglabljanja in razširjanja znanja;

 diferenciacijo domače naloge sicer izvaja večina učiteljev, vendar je le-ta najpogosteje vezana na težavnost (torej kvalitativna diferenciacija);

 pri diferenciaciji domačih nalog učiteljem največje težave povzroča pomanjkanje časa za pripravo nalog in nezainteresiranost učencev za reševanje težjih nalog;

 večina učiteljev meni, da domače naloge ne bi smele biti prostovoljne, zato takšnih domačih nalog tudi ne posredujejo učencem.

Ena izmed pomembnejših raziskav, katere izsledki so bili osnova za nadaljnje raziskovanje učinkovitosti domačih nalog, je raziskava po B. Čagran (2007), ki navaja naslednje značilnosti prakse domačih nalog:

(32)

- 21 -

 učiteljevo kratkoročno načrtovanje domačih nalog;

 posredovanje enoličnih domačih nalog predvsem z namenom ponavljanja in utrjevanja znanja;

 učiteljevo površno in hitro preverjanje domačih nalog;

 pomanjkanje učinkovitih metod in tehnik učenja.

4.2 Kakšne naj bodo domače naloge

Raziskave v preteklosti so torej pokazale kar nekaj pomanjkljivosti načrtovanja, posredovanja, izvrševanja in preverjanja domačih nalog. Razvijanje učinkovitejše in sodobnejše prakse domačih nalog je zato nujno potrebno.

Učinkovita praksa domačih nalog ima po B. Čagran (1992) naslednje karakteristike:

 aktualnost, raznolikost in povezanost vsebine z učenčevimi interesi ter izkušnjami;

 čim več nalog s potrebno uporabo višjih miselnih procesov in uvajanja v obravnavo nove učne snovi;

 samoaktivnost učencev;

 pozitivna samopodoba učencev in potrditev njihove odgovorne ter samokritične učne aktivnosti.

Domača naloga mora po Beers (2007) biti ''nadaljevanje dela, ki je potekalo v učilnici, ne pa le kopica ''drilov'', s katerimi učenci do onemoglosti ponavljajo iste spretnosti, ki so jih vadili že v šoli'' (str. 56).

Kot učinkovita praksa domačih nalog so se izkazale tudi naloge, ki jih učenci opravijo s pomočjo računalnika. Primer takšne naloge je, ko učenci med sorodniki opravijo anketo o tem, katero sadje imajo najrajši in podatke predstavijo s tabelo v Wordu. Ta in podobne naloge od učencev zahtevajo uporabo veščin, kot so iznajdljivost in ustvarjalnost, zato jih učenci tudi z veseljem opravijo (Mori, 2009).

Ali in kako učitelji dejansko uresničujejo nekatere temeljne značilnosti učinkovitih matematičnih domačih nalog, bomo poskušali ugotoviti v empiričnem delu diplomskega dela.

(33)

- 22 -

5 MATEMATIKA IN MATEMATIČNE DOMAČE NALOGE 5.1 Sodobni pristopi v poučevanju matematike

Z uvedbo devetletne osnovne šole se je poučevanje v Sloveniji precej spremenilo. Nekaj sprememb je bilo deležno tudi področje matematike.

Pri poučevanju matematike so bili narejeni naslednji premiki:

 boljše razumevanje različnosti učencev in uvedba diferenciacije pouka;

 uveljavljanje znanja kot kvalitete pouka;

 bolj strokoven in premišljen pristop k pisnemu ocenjevanju znanja;

 poudarjanje vsebin, kot so delo s podatki, verjetnost in dogodki;

 uvajanje žepnega računala in druge izobraževalne tehnologije (Senekovič, 2007a).

Kljub vsem premikom pa so po Senekovič (2007a) še vedno nekatera področja, ki bi jih bilo potrebno izboljšati in narediti korak naprej k učinkovitejšemu poučevanju. Izboljšanje bi bilo mogoče z:

 bolj premišljeno in učinkovitejšo uporabo različnih oblik in metod poučevanja (sodobnejše metode poučevanje, delo v skupinah);

 večjo vključenostjo učencev v načrtovanje pouka in s tem deljenjem odgovornosti za doseganje znanja;

 manj nalogami, s katerimi učenci zgolj utrjujejo in ponavljajo znanje;

 manj tradicionalnega preverjanja in ocenjevanja znanja in s tem neizkoriščanja možnosti, ki jih ponuja učni načrt;

 boljšim razumevanjem učnega načrta;

 izboljšanjem znanja o izvajanju učinkovite notranje diferenciacije v heterogenih skupinah;

(34)

- 23 -

 zmanjšanjem obremenjenosti sposobnejših učencev na račun količine zahtevnejših nalog.

Glede na to, da so bile v poučevanje matematike uvedene številne novosti, je le-te potrebno upoštevati tudi pri načrtovanju matematičnih domačih nalog. V nadaljevanju zato nekatere izmed novosti predstavljamo še podrobneje.

5.1.1 Načela konstruktivističnega poučevanja matematike

Poučevanje matematike bo uspešnejše, če bodo učenci prevzeli aktivno vlogo. S pomočjo lastnih izkušenj in spoznanj naj pridobijo novo znanje. Izvajajo naj čim več praktičnih dejavnosti. Stroge matematične naloge in probleme naj učitelji nadomestijo z bolj življenjskimi, ki so učencu bližje. Matematiko naj povezujejo z ostalimi učnimi predmeti in jo tako naredijo zanimivejšo, predvsem pa razumljivejšo (Mutić, 1997).

Poseben pomen naj učitelji pripišejo razumevanju. Napačne predstave učencev naj bodo tiste, ki učitelje vodijo k ustreznemu načinu poučevanja. Učenci naj se sami prepričajo, da je njihovo mišljenje zmotno. Šele, ko jim bo to uspelo, bodo lahko ponotranjili drugačno mnenje. Učenci naj imajo možnost, da zagovarjajo svoje mišljenje oziroma idejo ter o njej razpravljajo z ostalimi sošolci. Preko pogovora bodo sami ugotovili, katero je tisto splošno veljavno mnenje (Mutić, 1997).

5.1.2 Matematika v vsakdanjem življenju

Učni načrt za matematiko (Tomšič idr., 2006) poudarja, da mora biti poučevanje matematike čim bolj povezano z vsakdanjim življenjem učencev, torej morajo biti takšne tudi matematične domače naloge. Učenci naj na novo pridobljene matematične pojme in številne druge matematične vsebine povezujejo in uporabljajo v različnih šolskih aktivnostih in svojem vsakdanjem življenju.

Med učenci lahko mnogokrat zasledimo pogovore, kot so: ''Zakaj se moram učiti to matematiko, saj tega v življenju nikoli več ne bom uporabljal?'' Učenci so torej pogostokrat prepričani, da se pri matematiki učijo neuporabne, abstraktne stvari. Vendar, če matematiko in njeno uporabnost analiziramo nekoliko bolj natančno, lahko opazimo, da je del vsakdanjega življenja vseh ljudi. Na primer, kadar želimo izvedeti, koliko minut manjka do začetka pouka, potrebujemo matematiko. Matematika se pojavlja tudi v naslednjih primerih: kako zložiti