Učiteljeva  primerjava  dveh  matematičnih  domačih  nalog  (poskusne  in  tipične)

Učitelji  so  med  seboj  primerjali  dve  matematični  domači  nalogi  (tabele 19, 20 in 21): domačo   nalogo  1,  ki  je  tipična  in  jo  lahko  najdemo  v  skoraj  vsakem  delovnem  zvezku  za  matematiko   za 3. razred, ter   domačo   nalogo   2   (poskusno   domačo   nalogo),   ki   smo   jo   sestavili v namen raziskave. Le-ta  se  od  tipične  razlikuje  po  tem,  da  je  zastavljena  problemsko  in    preverja  višjo   taksonomsko raven znanja (uporabo znanja), da je njena vsebina aktualna, povezana z učenčevim   vsakdanjim   življenjem   in   njegovimi   interesi   ter   da   domača   naloga   poleg   matematičnih   vsebuje   tudi   druge   nematematične dejavnosti   (rezanje,   lepljenje).   Učitelji   so   matematični  domači  nalogi  primerjali  z  vidika  primernosti  za  utrjevanje  seštevanja  do  1000,  z   vidika  priljubljenosti  naloge  pri  učencih  in  z  vidika  aktivacije  višjih  miselnih  procesov.  

Za  lažje  sledenje  analize  rezultatov  spodaj  prilagamo  obe  matematični  domači  nalogi.

DOMAČA  NALOGA  1 (tipična  domača  naloga) Izračunaj.

111 + 33 = 122 + 23 = 111 + 23 = 122 + 33 =

- 58 - DOMAČA  NALOGA  2 (poskusna domača  naloga)

111 EUR 122 EUR 33 EUR 23 EUR

- 59 -

Tabela 19:  Učiteljeva  primerjava  tipične  in  poskusne  matematične  domače  naloge  (glede  na   njihovo  priljubljenost  pri  učencih)

Katera  izmed  DN  bi  po  vašem  mnenju  učence  bolj  

pritegnila  k  reševanju?   f f %

Domača  naloga 1 (tipična  domača  naloga) 9 28,1 Domača  naloga  2  (poskusna  domača  naloga) 23 71,9

Skupaj 32 100,0

Precejšne  število  učiteljev  (71,9 %)  meni,  da  bi  učence  k  reševanju  bolj  pritegnila  poskusna   matematična  domača  naloga  kot  tipična  (tabela  19).  Učitelji  dajejo  prednost  poskusni  domači   nalogi  (domači  nalogi  2)  zaradi  naslednjih  razlogov:

 slikovna  bogatost  matematične  domače  naloge;

 aktualnost vsebine;

 bolj  razgibano  delo  učencev;

 učenci  morajo  ob    reševanju  več  razmišljati  in  primerjati;

 učenci  morajo  sami  ugotoviti,  katera  oblačila  so  prava  in  jih  izrezati;

 barvitost  in  zanimivost  domače  naloge,  saj  učenci  dečka  tudi  oblečejo;

 povezanost  naloge  z  učenčevim  vsakdanjim  življenjem;

 nevsakdanjost  naloge,  saj  podobnih  nalog  ne  rešujejo  vsak  dan;

 poleg  računanja  in  pisanja  vključuje  tudi  akcijo  oziroma  druge  dejavnosti,  kot  so   rezanje ter lepljenje;

 ne  vsebuje  golih  računov,  ki  so  za  učence  dolgočasni;

 zahteva  tudi  primerjavo  zneskov,  ne  samo  računanje.

- 60 -

To   so   torej   razlogi,   zaradi   katerih   učitelji   menijo,   da   bi   spremenjena   matematična   domača   naloga   učence   bolj   pritegnila   k   reševanju.   Nekateri   med   njimi   so   enaki   oziroma   podobni   tistim,   zaradi   katerih   smo   tudi   sami   predvidevali,   da   se   bodo   učitelji   odločili   za   poskusno   matematično   domačo   nalogo.   To   so   predvsem   aktualnost   vsebine,   povezanost   matematične   domače   naloge   z   učenčevim   vsakdanjim   življenjem,   vključevanje   akcije,   nevsakdanjost   domače  naloge  in  aktivacija  višjih  miselnih  procesov.

Je   pa   bilo   tudi   nekaj   učiteljev   (28,1   %),   ki   menijo   ravno   nasprotno, torej, da   bi   učence   k   reševanju  bolj  pritegnila  tipična  domača  naloga  (tabela  19).  Razlogi,  ki  jih  navajajo  učitelji,   so:

 ker  je  enostavnejša  in  krajša;

 ker  ni  besedila,  ki  učence  pogostokrat  odvrne  od  reševanja;

 ker  imajo  učenci  rajši  konkretne  račune,  kot  pa  neke vrste ''zakrito matematiko''.

Res  je,  da  je  tipična  matematična  domača  naloga  enostavnejša  in  krajša.  Vendar  pa  razloga,  da   učenci   nimajo   radi   besedilnih   nalog,  ne  moremo  povsem   upoštevati.  V  učiteljevi   domeni  je   namreč,  kakšen  odnos  bodo  učenci  razvili  do  matematičnih  besedilnih  nalog.  Če  jih  bo  učitelj   predstavil  kot  zabavne,  pomembne  in  nujne,  jih  bodo  učenci  tako  tudi  začeli  dojemati.  S  tem   se strinja tudi M. Marovt (2007), ki pravi,  da  morajo  učenci  vedeti,  ''kakšno  korist  bodo  imeli   od naloge. Dobro je,  da  je  učenec  prepričan,  da  mu  naloga  koristi'' (str. 16).

Tabela 20:   Učiteljeva   primerjava   tipične   in   poskusne   matematične   domače   naloge   (glede   na   njihovo   primernost  za  utrjevanje  seštevanja  števil  do  1000)

Katera izmed DN je bolj primerna za utrjevanje znanja

s  področja  seštevanja  števil  do  1000?   f f %

Domača  naloga  1  (tipična  domača  naloga) 17 54,8 Domača  naloga  2  (poskusna  domača  naloga) 14 45,2

Skupaj 31 100,0

Učitelje   smo   tudi   povprašali,   katera   izmed   domačih   nalog   se jim zdi bolj primerna za utrjevanja  znanja  s  področja  seštevanja  števil  do  1000  (tabela  20).  Učitelji  si  niso  enotni,  saj  

- 61 -

54,8  %  učiteljev  meni,  da  je  za  utrjevanje  znanja  bolj  primerna  tipična  matematična  domača   naloga, 45,2 % pa jih meni, da je za to bolj   primerna   spremenjena   matematična   domača   naloga.

Razlogi,  zakaj  je  za  utrjevanje  seštevanja  števil  do  1000  bolj  primerna  tipična  domača  naloga,   so,  po  mnenju  učiteljev,  naslednji:

 ker  naloga  vsebuje  samo  račune,  brez  besedila;

 ker  je  naloga  primernejša za doseganje minimalnih standardov znanja;

 ker  jo  lahko  rešijo  vsi  učenci,  saj  vsebuje  le  osnovne  račune  za  utrjevanje  znanja;

 ker  je  enostavnejša  in  je  utrjevanje  tako  hitrejše;

 ker   se   pri   tej   nalogi   učenci   res   osredotočijo   samo   na   seštevanje   in   ne   na   ostala znanja,  ki  bi  bila  v  procesu  avtomatizacije  moteča;

 ker  so  računi  že  zapisani;

 ker ne preverja bralnega razumevanja.

Razlogi   učiteljev   na   nek   način   kažejo,   kakšna   prepričanja   imajo   o   matematiki   in   njenem   poučevanju.   Utrjevanje   znanja  dojemajo   kot   doseganje zgolj minimalnih standardov znanja, ki  jih  učenci  pridobijo  z  enostavnimi  nalogami.  Pri  tem  pa  se  učitelji  ne  vprašajo,  ali  učenci   resnično   razumejo   proces   seštevanja.   Če   učenec   sešteje   234   +   44,   še   ne   pomeni,   da   zna   ta   postopek uporabiti tudi v vsakdanjem   življenju   in   da   resnično   razume,   zakaj   je   postopek   takšen,   kot   je.   Prav   zato   so   potrebne   zahtevnejše   in   z   njihovim   vsakdanjim   življenjem   povezane  naloge,  pri  katerih  se  učenci  naučijo  prepoznavati  povezave  in  odnose  med  podatki.

Učitelji   so   navedli   tudi   razlog,   zakaj   je   primernejša   poskusna   matematična   domača   naloga.  

Le-ta je naslednji:

 ker zahteva uporabo  višjih  miselnih  procesov.

Težko  bi  rekli,  katera  izmed  obeh  matematičnih  domačih  nalog  je  primernejša  za  utrjevanja   znanja  iz  seštevanja  števil  do 1000.  Če  obe  nalogi  pogledamo  z  vidika  Gagnejeve  taksonomije (Cotič   in   Žakelj,   2004),   ugotovimo,   da   domača   naloga   1   (tipična   domača   naloga)   preverja  

- 62 -

predvsem   rutinsko   proceduralno   znanje,   domača   naloga   2   (poskusna   domača   naloga)   pa   najvišjo  taksonomsko  raven,  torej  problemsko  znanje.  Od  učitelja  je  odvisno,  kakšen  cilj  želji   doseči.  Če  je  njegov  cilj  zgolj  učenčeva  avtomatizacija  postopka  seštevanja,  bo  izbral  domačo   nalogo  1,  če  pa  je,  poleg  avtomatizacije  seštevanja,  cilj  tudi  razumevanje  postopka in uporaba znanja,  pa  bo  izbral  domačo  nalogo  2. Učitelj  se  mora  pri  tem  zavedati, da so rutinske naloge, kot  je  domača  naloga  1,  potrebne,  vendar  pa  bi  bilo  nedopustno,  da  učencem  ne  bi  ponudili   tudi druge vrste problemov.

Tabela 21:   Učiteljeva   primerjava   tipične   in   poskusne   matematične   domače   naloge   (glede   na   njihovo   aktivacijo  višjih  miselnih  procesov)

Katera  izmed  DN  po  vašem  mnenju  od  učencev  

zahteva  tudi  uporabo  višjih  miselnih  procesov?   f f %

Domača  naloga  1  (tipična  domača  naloga) 0 0,0 Domača  naloga  2  (poskusna  domača  naloga) 32 100,0

Skupaj 32 100,0

Glede   na   to,   da   naj   bi   učitelji   učencem   posredovali   matematične   domače   naloge,   ki   vključujejo  višje  miselne  procese,  nas  je  zanimalo  tudi,  katera  izmed  matematičnih  domačih   nalog   po   njihovem   mnenju   to   tudi   vključuje   (tabela   21).   Kot   smo   pričakovali,   so   se   vsi     učitelji   (100,0   %)   strinjali,   da   uporabo   višjih   miselnih   procesov   vključuje   poskusna   matematična  domača  naloga.  Zanimivo pa je  to,  da  veliko  učiteljev  kljub  temu  meni,  da  je za doseganje   učnih   ciljev  pri seštevanju števil   do   1000   primernejša   tipična   domača   naloga   (tabela 20). Torej, ali  utrjevanje  učnih  vsebin  iz  učnega  načrta  pomeni,  da  moramo  učencem   ponuditi samo naloge reprodukcije znanja, torej osnovnega nivoja? Kaj pa je potem cilj problemsko zastavljenih nalog in kdaj naj jih  učitelji  vključijo  v  pouk?  To  sta  dve  vprašanji,   ki   sta   se   nam   porajali   med   opravljanjem   analize   rezultatov.   Menimo,   da   cilj   učiteljev   ne   bi   smel  biti,  da  učenci  dosežejo  samo  osnovno,  predpisano  raven  znanja.  Vsak  učenec  bi  moral   doseči  toliko,  kolikor  mu  realno  dopuščajo  njegove  zmožnosti.

- 63 - 2. del raziskave

V  nadaljevanju   predstavljamo   analizo  rezultatov   raziskave,  ki   smo   jo   izvedli  med  učenci   3.  

razredov.   Učenci   so   matematične   domače   naloge   (poskusne   domače   naloge),   ki   smo   jih   sestavili   v   namen   raziskave,   ocenili   z   vidika   zanimivosti   in   jih   primerjali   z   matematičnimi   domačimi  nalogami,  kakršne običajno  opravljajo  v  okviru  pouka  matematike.  Izrazili  so  tudi   mnenje  o  tem,  ali  bi  matematične  domače  naloge,  podobne  poskusnim,  radi  izvrševali  tudi  v   prihodnosti.

Rezultate vsakega  posameznega  vprašanja smo  predstavili  na  2  načina:

 za    vse  poskusne  matematične  domače  naloge  skupaj  (DN1  +  DN2  +  DN3  +  DN4)  in

 posebej  za  vsako  izmed  poskusnih  matematičnih  domačih  nalog.

Poskusne  matematične  domače  naloge  smo  označili  na  sledeč  način:

DN1 – Družinski  člani  se  izmerijo  (priloga  3)

DN2 – Katere  hlače  in  pulover  je  kupil  Alen?  (priloga  4) DN3 – Kdo dobi sladoled? (priloga 5)

DN4 – Prištevam  dvomestno  število  (priloga 6)

- 64 -

In document Matematične  domače  naloge  na  razredni   stopnji (Strani 68-75)