Splošno o študijskem programu Strokovni naslov: specialist/-ka managementa
v izobraževanju
Predstojnica študijskega programa:
viš. pred. dr. Nada Trunk Širca
Študijski program daje splošna znanja s podroˇcja managementa (vodenje, upravljanje, ravnanje z ljudmi, odnos z okoljem, vodenje in upravljanje materialnih virov in drugo), ki so potrebna za vo-denje izobraževalnih organizacij, hkrati pa štu-denta usposobi za boljši vpogled v dinamiko or-ganizacije. Diplomanti so usposobljeni za delo na podroˇcju izobraževanja in za prevzemanje vod-stvenih funkcij v izobraževalnih organizacijah.
Cilji študijskega programa
•Pridobiti znanja s podroˇcja splošnega ma-nagementa in spoznati posebnosti manage-menta v izobraževanju.
•Prenesti teoretiˇcna spoznanja v prakso.
•Povezati teorijo in prakso uvajanja in obvla-dovanja sprememb.
•Razumeti politiˇcno, socialno, ekonomsko in tehnološko okolje, v katerem delujejo vzgojno-izobraževalne ustanove v Sloveniji in tujini.
•Uˇcinkovito naˇcrtovati osebni in strokovni ra-zvoj ter rara-zvoj organizacije.
•Razumeti in znati uporabljati ustrezne me-tode raziskovanja na podroˇcju manage-menta v izobraževanju.
Vpisni pogoji
V študijski program se lahko vkljuˇcijo kandidati, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
•dodiplomska visokošolska izobrazba,
•povpreˇcna ocena dodiplomskega študija najmanj 7,5 ali doseženi vidni uspehi pri razvojnem in inovacijskem delu na podroˇcju vzgoje in izobraževanja,
•vsaj dve leti delovnih izkušenj na podroˇcju vzgoje in izobraževanja,
•znanje enega od svetovnih jezikov.
Trajanje študijskega programa Program traja 1 leto in obsega:
•osem predmetov (4 obvezne, 4 izbirne) in
•seminar Osnove raziskovanja in pisanje stro-kovnih besedil.
V preteklih letih je študijski program trajal leto in pol (90 KT), v juliju 2004 je Svet RS za vi-sokošolstvo dal pozitivno mnenje k spremembi trajanja študijskega programa (60 KT).
Pogoji za napredovanje po študijskem programu in dokonˇcanje študija
Obveznosti študenta pri vsakem predmetu so ak-tivno sodelovanje pri predavanjih in vajah, semi-narska naloga z zagovorom in pisni in/ali ustni iz-pit. Po uspešno opravljenih obveznostih pri vseh predmetih zbere študent 60 KT in si pridobi stro-kovni naslov.
Organiziranost študija
Izvedba programa je prilagojena zaposlenim štu-dentom. Vsak predmet praviloma izvedemo v dveh do treh vikendih (v petek popoldan in so-boto dopoldan), sledi izpit.
Predmetnik in predstavitev predmetov
Predmetnik vsebuje štiri obvezne predmete in se-minar Osnove raziskovanja in pisanje strokovnih besedil ter enajst izbirnih predmetov, med kate-rimi študent izbere štiri. Fakulteta vsako leto raz-piše vsaj šest izbirnih predmetov.
V nadaljevanju so predstavljeni predmeti s kratkim opisom, temeljno študijsko literaturo in naˇcinom preverjanja in ocenjevanja znanja.
Obvezni predmeti
Osnove raziskovanja in pisanje strokovnih besedil
doc. dr. Anita Trnavˇceviˇc Seminar, 8 ur / 0 KT
Opis predmeta.Študentje se v okviru tega semi-narja sreˇcajo z osnovami kvalitativnega razisko-vanja, ki jim je v oporo pri izdelavi seminarskih nalog, hkrati pa spoznajo stile pisanja. Seminar, postavljen na zaˇcetku študija, jim omogoˇca, da je v seminarskih nalogah metodološka zasnova
Specialistiˇcni študijski program Management v izobraževanju 35
Predmetnik specialistiˇcnega študijskega programa Management v izobraževanju
Št. Predmet (modul) Ur KT Nosilec / soizvajalci
10-001 Razsežnosti managementa in managerski procesi 24 8 izr. prof. dr. Mitja I. Tavˇcar viš. pred. mag. Silvo Marinšek 10-002 Teorija organizacij in odnosi z okoljem 24 8 izr. prof. dr. Cene Bavec
viš. pred. dr. Andrej Koren 10-003 Ravnanje z ljudmi (management ˇcloveških virov) 24 8 doc. dr. Marjana Merkaˇc Skok
viš. pred. dr. Justina Erˇculj 10-004 Ekonomika organizacije (management virov) 24 8 prof. dr. Dane Melavc
mag. Mira Bitenc
10-XXX Izbirni predmet 24 7
10-XXX Izbirni predmet 24 7
10-XXX Izbirni predmet 24 7
10-XXX Izbirni predmet 24 7
– Osnove raziskovanja in pisanje strokovnih besedil 8 – doc. dr. Anita Trnavˇceviˇc
Izbirni predmeti*
Št. Predmet (modul) Ur KT Nosilec / soizvajalci
10-005 Komuniciranje v pedagoški praksi 24 7
-10-006 Vodenje vzgojno-izobraževalnih zavodov 24 7 doc. dr. Tonˇci Kuzmani´c asist. dr. Aleksander Zadel viš. pred. mag. Silva Roncelli Vaupot
10-007 Management v razredu 24 7 –
10-008 Vodenje (management) kurikuluma 24 7 –
10-009 Obvladovanje (zagotavljanje) kakovosti 24 7 viš. pred. dr. Nada Trunk Širca izr. prof. dr. Mitja I. Tavˇcar 10-010 Profesionalni (poklicni) razvoj pedagoških delavcev 24 7 doc. dr. Marjana Merkaˇc Skok
mag. Polona Peˇcek
10-011 Spremljanje in usmerjanje uˇciteljevega dela 24 7 prof. ddr. Barica Marentiˇc Požarnik viš. pred. dr. Justina Erˇculj 10-012 Menjalna razmerja (trženje vzgojno-izobraževalnih
zavodov)
24 7 doc. dr. Anita Trnavˇceviˇc prof. dr. Boris Snoj 10-013 Izboljševanje uˇcinkovitosti in uspešnosti delovanja
vzgojno-izobraževalnih zavodov
24 7 – 10-014 Evalvacija vzgojno-izobraževalnih zavodov 24 7 – 10-015 Strateški management in management sprememb 24 7 –
* Študent izbere štiri predmete. V študijskem letu 2004/2005 so razpisani izbirni predmeti pod št. 006, 10-009, 10-010, 10-011 in 10-012. Predavanja v polnem obsegu bodo izvedena za izbirne predmete, za katere se bo odloˇcilo (jih izbralo) vsaj 20 študentov. ˇCe se bo za predmet odloˇcilo 7–19 študentov bodo predavanja izvedena v poloviˇcnem obsegu (50 % ur), ˇce pa bo predmet izbralo manj kot 7 študentov, predmeta ne bomo izvajali.
ustrezna, poudarek na stilih pisanja pa je »vaja«
za pisanje strokovnih besedil.
Študijska literatura
Easterby-Smith, M., R. Thorpe in A. Lowe. V pri-pravi.Raziskovanje v managementu.Koper:
Fakulteta za management.
Kobeja, B. 2001. Priroˇcnik za pisce strokov-nih besedil: znanstveni aparat.Koper: Visoka šola za management.
Kobeja, B. 2002.Napotki za pisanje seminar-ske in diplomseminar-ske naloge.Koper: Visoka šola za management.
Tratnik, M. 2002.Osnove raziskovanja v ma-nagementu. Koper: Visoka šola za manage-ment.
Trnavˇceviˇc, A. 2003. Raziskovalne metodolo-gije: gradiva za predavanja.Koper: Fakulteta za management.
36 Podiplomska šola FM
Razsežnosti managementa in managerski procesi
izr. prof. dr. Mitja I. Tavˇcar 10-001, 24 ur / 8 KT
Opis predmeta. Predmet je zasnovan na kon-ceptu dvojnosti organizacije kot instrumenta za doseganje ciljev in interesne združbe udeležen-cev ter izhaja iz vloge in delovanja managementa kot kljuˇcnega dejavnika uspešnosti organizacije.
Temeljna naloga managementa je obvladovanje kompleksnosti organizacije z naˇcrtovanjem, or-ganiziranjem, vodenjem in nadziranjem delova-nja sodelavcev. To nalogo obravnava v okviru kulture organizacije in njenega spreminjajoˇcega se okolja ter z vidika etiˇcnosti odloˇcanja in mo-ralnosti delovanja managerjev. Spoznanja teorije o managementu prenaša zlasti na podroˇcje ne-pridobitnih organizacij in organizacij s podroˇcja vzgoje in izobraževanja. Predmet usposobi štu-denta za kritiˇcno presojanje svojega delovanja in delovanja organizacije, kjer delajo in išˇcejo na-ˇ
cine za izboljšanje obstojeˇce prakse. Predmet po-stavlja osnove za poenoteno razumevanje temelj-nih oziroma obveztemelj-nih predmetov študijskega pro-grama.
Študijska literatura
Everard, B., in G. Morris. 1996.Uspešno vode-nje.Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Fullan, M. 2000.Za kaj se je vredno boriti v vaši šoli.Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Možina, S., ur. 1994.Management.Radovljica:
Didakta.
Stoll, L., in D. Fink. 1996. Changing our schools. Buckingham in Bristol: Open Uni-versity Press.
Trunk-Širca, N., in M. I. Tavˇcar. 1998. Mana-gement nepridobitnih organizacij.Koper: Vi-soka šola za management v Kopru.
Tavˇcar, M. I. 2002.Strateški management. Ko-per: Visoka šola za management; Maribor:
Ekonomsko-poslovna fakulteta.
Preverjanje in ocenjevanje znanja.Aktivno sode-lovanje v izvajanju predavanj in vaj, pisni izdelki študenta (razmišljanje o profilu managerja, ana-liza lastnega uˇcnega stila, naˇcrt za izboljšanje obvladovanja ˇcasa, razmišljanje o obvladovanju stresa, naˇcrt za prihodnost, analiza naˇcrtovanja šole/doma/vrtca, analiza odloˇcanja, analiza eval-viranja dela/šole/vrtca), pisni izpit.
Teorija organizacij in odnosi z okoljem izr. prof. dr. Cene Bavec
10-002, 24 ur / 8 KT
Opis predmeta. V uvodnem delu predmeta je poudarek na odnosu med organizacijo in oko-ljem. Pri tem sta posebej opredeljena makroo-kolje in lokalno omakroo-kolje in njune znaˇcilnosti. Sa-mostojna tema je prepoznavanje okolja in od-ziv organizacij na spremembe v njem. Drugi del je namenjen obravnavi organizacijskih teorij in modelov s poudarkom na teorijah, ki obravna-vajo vzgojno-izobraževalne organizacije. Posebej so predstavljeni kulturni modeli, znaˇcilni za šole.
Študenti spoznajo prednosti in omejitve teorij in jih primerjajo s svojimi organizacijami. Obravna-vane so tudi teoretiˇcne osnove pojma organizacij-ske kulture v posameznih teorijah in aplikacija v vzgojno-izobraževalne organizacije. Posebno po-glavje je namenjeno šolskim sistemom in avto-nomiji.
Študijska literatura
Bush, T. 1995.Theories of education manage-ment.London: Chapman.
ˇCernetiˇc, M. 1997.Poglavja iz sociologije orga-nizacij.Kranj: Moderna organizacija.
Devlin, L. M. 1998. External relations: the school response. Creewe: Manchester Me-tropolitan University.
Handy, C., in R. Aitken. 1986.Understanding schools as organisations.London: Penguin.
Koren, A. 1999.Ravnatelj med osamo in sode-lovanjem.Ljubljana: Šola za ravnatelje.
Morgan, G. 1998.Images of organisations.San Francisco: Sage.
Jelovac, D., ur. 2002. Jadranje po nemirnih vodah managementa nevladnih organizacij.
Ljubljana: Radio študent in Študentska orga-nizacija Univerze v Ljubljani; Koper: Visoka šola za management.
Preverjanje in ocenjevanje znanja.Aktivno sode-lovanje v izvajanju predavanj in vaj, pisni izdelki študenta, seminarska naloga in/ali pisni izpit.
Ravnanje z ljudmi (management ˇcloveških virov)
doc. dr. Marjana Merkaˇc Skok 10-003, 24 ur / 8 KT
Opis predmeta. Študenti se seznanijo s koncep-tom ravnanja z ljudmi pri delu in spoznajo po-mensko razliko med razliˇcnimi izrazi.
Osredoto-Specialistiˇcni študijski program Management v izobraževanju 37 ˇ
cijo se na ravnanje z ljudmi v vzgojno izobraže-valnih organizacijah ter na posebnosti, ki jih je pri tem potrebno upoštevati. Seznanijo se z or-ganizacijskim projektiranjem (organisational de-sign) ter presodijo, ali ta v njihovi organizaciji spodbuja ali zavira uspešno delo posameznikov in organizacije. Spoznajo teorije motivacije in jih povežejo z dejavniki delovnega zadovoljstva in uspešnosti pri delu. S pomoˇcjo razliˇcnih modelov presodijo vodenje v svoji organizaciji in presojo povežejo s temeljnimi teorijami vodenja vzgojno izobraževalnih organizacij. Ugotavljajo prednosti in slabosti timskega dela ter možnosti za njegov razvoj v šolah, vrtcih, domovih.
Študijska literatura
Belbin, M. R. 1993.Team roles at work.London:
Butterworth Heinemann.
Bennett, N., in L. Anderson, ur. 2003. Rethin-king Educational Leadership.London: Sage.
Bush, T., in D. Middlewood, ur. 1997.Managing people in education.London: Chapman.
Goss, D. 1994.Principles of human resource management.London: Routledge.
Little, S. E., P. Quintas in T. Ray, ur. 2002. Ma-naging knowledge.Thousand Oaks: SAGE.
Merkaˇc Skok, M. V pripravi.Zagotavljanje in ra-zvoj kadrov v organizaciji.Koper: Fakulteta za management.
Možina, S., ur. 2002.Management kadrovskih virov.Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Senge, P. 2000.Schools that learn: a fifth disci-pline fieldbook for educators, parents, and everyone who cares about education. Lon-don: Nicholas Brealey.
Preverjanje in ocenjevanje znanja.Aktivno sode-lovanje v izvajanju predavanj in vaj, krajši pisni izdelki: analiza dveh strokovnih ˇclankov, presoja organizacijske strukture, motivacijski modeli, se-minarska naloga in/ali pisni izpit.
Ekonomika organizacije (management virov) prof. dr. Dane Melavc
10-004, 24 ur / 8 KT
Opis predmeta. Predmet je namenjen pridobiva-nju temeljnih znanj s podroˇcja ekonomike in slo-venskega koncepta financiranja izobraževalnega sistema ter posamezne izobraževalne institucije.
Študentke in študenti morajo pridobiti znanja o osnovnih gospodarskih znaˇcilnostih organizacije, vrstah in obsegu naložb v osnovna in obratna sredstva, o naložbenih izraˇcunih, teoriji stroškov,
prouˇcevanju in oblikovanju prodajnih cen in ugo-tavljanju ter izkazovanju poslovnih izidov, prou-ˇcevanju poslovno-izidnega toka, finanˇcnega toka in finanˇcnega izida ter o kazalnikih in kazalcih uˇcinkovitosti in uspešnosti organizacije. Spoznati in obvladati znanja o temeljnem konceptu upra-vljanja z viri, naˇcrtovanje in priprava proraˇcunov ter kontrolna funkcija v organizaciji, s poudar-kom na naˇcinu delovanja vzgojno-izobraževalnih organizacij, sistem financiranja izobraževanja v Sloveniji, z opredelitvijo znaˇcilnosti centralizira-nega in decentraliziracentralizira-nega izobraževalcentralizira-nega sis-tema. S praktiˇcnimi primeri bo pojasnjen na-ˇcin predraˇcunavanja stroškov za programe, vklju-ˇcene v poslovni naˇcrt šole. Ob tem bodo študenti tudi seznanjeni z naˇceli reformiranja javnih fi-nanc v Sloveniji ter v tem okviru z naˇcinom mer-jenja dosežkov organizacije oziroma programov.
Študijska literatura
Melavc, D. 2003.Gospodarjenje.Koper: Fakul-teta za management.
Blandford, S. 1997.Resource management in schools.London: Pitman. [Ali:]
Hywel, T., in J. Martin. 1996.Managing resour-ces for school improvement.London in New York: Routledge.
Preverjanje in ocenjevanje znanja.Aktivno sode-lovanje v izvajanju predavanj in vaj, krajši pisni izdelki, seminarska naloga (3500 besed).
Izbirni predmeti
Vodenje vzgojno-izobraževalnih zavodov doc. dr. Tonˇci Kuzmani´c
10-006, 24 ur / 7 KT
Opis predmeta. Predmet je namenjen spozna-vanju teoretiˇcnih in praktiˇcnih vidikov vodenja organizacij ter specifiˇcnosti vodenja vzgojno izo-braževalnih organizacij. Študenti se seznanijo z opredelitvami vodenja in vodje. Spoznajo raz-liˇcne teorije, koncepte in pristope k vodenju vzgojno-izobraževalnih organizacij ter ugotavljajo njihovo uporabnost v praksi. Sooˇcijo se s proble-matiko razmejevanja managementa in vodenja.
Spoznajo znaˇcilnosti transformacijskega in tran-sakcijskega vodenja ter skozi to perspektivo ana-lizirajo vodenje v vzgojno-izobraževalnih orga-nizacijah. Obravnavajo pristope k uˇcinkovitemu vodenju in vlogo žensk v vodenju oziroma žen-sko vodenje. Spoznajo znaˇcilne pristope k vo-denju vzgojno-izobraževalnih organizacij, vlogo vrednot v vodenju ter etiˇcnost vodenja.
38 Podiplomska šola FM
Študijska literatura
Bass, B. M. 1990.Bass & Stogdill’s handbook of leadership: theory, research and mana-gement applications. New York: The Free Press.
Hargreaves, A., in M. Fullan. 1998. What’s worth fighting for out there? New York in London: Teachers College.
Leithwood, K., D. Jantzi in R. Steinbach. 1999.
Changing leadership for changing times.
Buckingham: Open University Press.
Možina, S., ur. 1994.Management.Radovljica:
Didakta.
Southworth, G. 1998. Leading improving pri-mary school: the work of headteachers and deputy heads.London: Falmer Press.
Yukl, G. A. 1998.Leadership in organizations.
London: Prentice Hall.
Preverjanje in ocenjevanje znanja.Aktivno sode-lovanje v izvajanju predavanj in vaj, krajši pisni izdelki, seminarska naloga (3500 besed).
Obvladovanje (zagotavljanje) kakovosti izr. prof. dr. Mitja I. Tavˇcar
10-009, 24 ur / 7 KT
Opis predmeta. V uvodnem delu je poudarek na konceptih kakovosti – zagotavljanje kakovosti, celovito obvladovanje kakovosti, kontrola kako-vosti, uvajanje nenehnih izboljšav. Študenti apli-cirajo razliˇcne koncepte vodenja in upravljanja kakovosti v vzgojno-izobraževalne organizacije.
Spoznajo metode uvajanja in izvajanja razliˇcnih konceptov kakovosti. Poudarek je na spremlja-nju kakovosti in filozofiji kakovosti v organizaciji.
Predmet usposobi za uvajanje pristopov h kako-vosti v lastni organizaciji.
Študijska literatura
Caldwell, B. J., in J. M. Spinks. 1998.Beyond the self-managing school.London: Falmer.
Erˇculj, J., in N. Trunk Širca. 2000.S sodelova-njem do kakovosti.Ljubljana: Šola za ravna-telje.
Hargreaves, D. H. in D. Hopkins. 2001. Šola zmore veˇc: management in praksa razvoj-nega naˇcrtovanja.Ljubljana: ZRS.
Murgatroyd, S., in C. Morgan. 1993.Total qua-lity management and the school. Bucking-ham: Open University Press.
Širec, A. 2000. Slovenska šolska inšpekcija in kakovost dela šol.Sodobna pedagogika, št.
4: 106–124.
Trnavˇceviˇc, A., ur. 2000.Raznolikost kakovosti.
Ljubljana: Šola za ravnatelje.
West-Burnham, J. 1992.Managing quality in schools.Harlow: Longman.
Stronach, I., N. Trunk Širca in N. Dimc, ur.
2000. Ways towards quality in education.
Ljubljana: Open Society Institute Slovenia in National Leadership School; Koper: College of Management.
Preverjanje in ocenjevanje znanja.Aktivno sode-lovanje v izvajanju predavanj in vaj, krajši pisni izdelki, seminarska naloga in/ali pisni izpit.
Profesionalni (poklicni) razvoj pedagoških delavcev
doc. dr. Marjana Merkaˇc Skok 10-010, 24 ur / 7 KT
Opis predmeta. Študenti spoznajo razliˇcne mo-dele razvoja zaposlenih in ugotavljajo prednosti posameznih modelov za vzgojo in izobraževanje.
Analizirajo povezavo med razvojem zaposlenih in ravnanjem z ljudmi, s posebnim poudarkom na delu z ljudmi v vzgoji in izobraževanju. Spoznajo teorijo razvoja zaposlenih v razliˇcnih drugih oko-ljih. Skozi prizmo refleksije in evalvacije (tudi la-stne) prakse spoznavajo proces razvoja zaposle-nih ter procese ugotavljanja potreb posamezni-kov in celotne organizacije. Sestavni del modula je tudi obvladovanje osnov raziskovanja ter spre-mljanje in evalviranje razvoja zaposlenih.
Študijska literatura
Bridges, D., in T. Kerry. 1993.Developing te-achers professionally. London in New York:
Routledge.
Díaz-Maggioli, G. 2004.Teacher-centered pro-fessional development. Alexandria, VA: As-sociation for Supervision and Curriculum De-velopment.
Merkaˇc Skok, M. V pripravi.Zagotavljanje in ra-zvoj kadrov v organizaciji. Koper: Fakulteta za management.
Merkaˇc Skok, M., in P. Peˇcek. 2003. Profesio-nalni (poklicni) razvoj pedagoških delavcev:
gradiva za vaje in prosojnice s predavanj.
Koper: Fakulteta za management.
Možina, S., ur. 1994.Management.Radovljica:
Didakta.
O’Sullivan, F., K. Jones in K. Reid. 1988.Staff development in secondary schools.London:
Hodder in Stoughton.
Specialistiˇcni študijski program Management v izobraževanju 39 Peˇcek, P. in A. Trnavˇceviˇc. 2000.Raznolikost
ka-kovosti.Ljubljana: Šola za ravnatelje.
Reeves, D. B. 2004.Accountability for learning:
how teachers and school leaders can take charge.Alexandria, VA: Association for Su-pervision and Curriculum Development.
Seifert, R. 1996.Human resource management in schools.London: Pitman.
West-Burnham, J. 1990. Human resource ma-nagement. V Education management for 1990,ur. B. Davies, L. Ellison, A. Osborne in J. West-Burnham. London: Longman.
Preverjanje in ocenjevanje znanja.Aktivno sode-lovanje v izvajanju predavanj in vaj, krajši pisni izdelek, seminarska naloga in/ali pisni izpit.
Spremljanje in usmerjanje uˇciteljevega dela prof. ddr. Barica Marentiˇc Požarnik
10-011, 24 ur / 7 KT
Opis predmeta. Temeljni cilj predmeta je so-oˇcanje razliˇcnih teoretiˇcnih pristopov in prak-tiˇcnih modelov spremljanja in usmerjanja uˇ ci-teljevega dela v kontekstu razvijanja uˇ citelje-vega profesionalizma. Študentje spoznajo kon-cept spremljanja dela zaposlenih, posebej v vzgojno-izobraževalnih organizacijah, ter pred-nosti in slabosti modelov, ki jih ponekod pre-našajo iz industrije v izobraževanje. Ob osrednji temi – uˇciteljevem profesionalizmu – iz vidika sprememb in sodobnih pojmovanj uˇcenja in po-uˇcevanja poglobijo koncept profesionalizma v iz-obraževanju ter razumevanje spodbud in ovir za njegov razvoj. Poudarjena je ravnateljeva vloga pri strokovnem in osebnostnem razvoju uˇ cite-ljev, posebej s hospitacijami. Ob tem študentje vzpostavijo kritiˇcen odnos do opazovanja pouka, spoznajo naˇcela oblikovanja razvojne povratne informacije in naˇcrtovanja stalnega strokovnega spopolnjevanja uˇciteljev, vkljuˇcno s sodelova-njem v mrežnih in akcijsko naravnanih projektih.
Študijska literatura
Cvetek, S. 2003. Profesionalnost in profesionali-zem v pouˇcevanju in izobraževanju za poklic uˇcitelja.Sodobna pedagogika54 (3).
Day, C. 1999.Developing teachers: the chal-lenges of lifelong learning.London: Falmer Press.
Erˇculj, J., in N. Trunk Širca, ur. 2000. Mreže uˇceˇcih se šol: s sodelovanjem do kakovosti.
Ljubljana: Šola za ravnatelje.
Hargreaves, A. 1994.Changing teachers, chan-ging times.London: Cassell.
Kramar, M. 1999.Didaktiˇcna analiza izobraže-valno-vzgojnega procesa. Ljubljana: Šola za ravnatelje.
Leithwood, K., in K. L. Seashore, ur. 1998.
Organizational learning in schools. Lisse:
Swets & Zeitlinger.
Marentiˇc Požarnik, B. 2003.Psihologija uˇcenja in pouka.Ljubljana: DZS.
Marentiˇc Požarnik, B. 1998. Kako pomembna so pojmovanja znanja, uˇcenja in pouˇcevanja za uspeh kurikularne prenove. Sodobna pe-dagogika49 (3–4).
Marentiˇc Požarnik, B. 2000. Profesionalizacija izobraževanja uˇciteljev: nujna predpostavka uspešne prenove.Vzgoja in izobraževanje31 (4) [in drugi tematski ˇclanki iz te številke].
Middlewood, D. in C. Cardno. 2001.Managing teacher appraisal and performance.London:
RoutledgeFalmer.
Zelena knjiga o izobraževanju uˇciteljev v Evropi.
2001. Ljubljana: MŠZŠ.
Preverjanje in ocenjevanje znanja.Aktivno sode-lovanje v izvajanju predavanj in vaj, krajši pisni izdelki (opredelitev uˇciteljevega profesionalizma, presoja izbranega instrumentarija za spremljanje pouka, presoja oblik stalnega strokovnega spo-polnjevanja), seminarska naloga in/ali pisni izpit.
Menjalna razmerja (trženje vzgojno-izobraževalnih zavodov) doc. dr. Anita Trnavˇceviˇc
10-012, 24 ur / 7 KT
Opis predmeta. Predmet zajema vsebine marke-tinga in marketizacije zavodov s podroˇcja vzgoje in izobraževanja, pri ˇcemer upošteva posebnosti in možnosti trženja v izobraževanju ter trženja iz-obraževanja in izobraževalnih organizacij. Tako študent spozna pojem marketizacije v javnem šolstvu in marketinga, opredelitev izobraževanja kot storitve in iz tega izhajajoˇce omejitve in mo-žnosti marketinga. Prav tako spozna tržni krog, pomen posameznih elementov tržnega kroga ter sponzorstvo in donatorstvo v šolstvu. Poznavanje zakonske podlage omogoˇca študentu prepozna-vanje in kreiranje novih možnosti v njegovi/njeni marketinški praksi.
Študijska literatura
Barnes, C. 1993.Practical marketing for scho-ols.Oxford: Blackwell.
40 Podiplomska šola FM
Roki za dokonˇcanje vzporednega študija na MMU
Generacija 1. (1999/2000) 2. (2000/2001) 3. (2001/2002) 4. (2002/2003) Oddaja Master Thesis na FM Marec 2005 Avgust 2006 Avgust 2007 Avgust 2008 Zakljuˇcek/Board Junij 2005 November 2006 November 2007 November 2008
Devetak, G. 2000.Evropski marketing storitev.
Kranj: Moderna organizacija.
Foskett, N. H. 1999. Schools and marketiza-tion.Educational Management and Admini-stration26 (2): 197–210.
Kenway, J., in L. Fitzclarence. 1998. Institutions with designs: consuming school children. Jo-urnal of Education Policy13 (6): 661–677.
Kenway, J., in L. Fitzclarence. 1999. Designing generations: hybridising entertainment, ad-vertising and education.Australian Journal of Education43 (3): 300–317.
Kotler, P., in A. Andreasen. 1991. Marketing for non-profit organizations.Englewood Clifs:
Prentice-Hall.
Snoj, B. in V. Gabrijan. 2000. Zbrano gradivo pri predmetu osnove marketinga.2 zvezka.
Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.
Trnavˇceviˇc, A., in R. Zupanc Grom. 2000. Mar-keting v izobraževanju. Ljubljana: Šola za ravnatelje.
Taylor, C. 2001. Hierarchies and ‘local’ mar-kets: the geography of the ‘lived’ market place in secondary education provision.Journal of Education Policy16 (3): 197–214.
Preverjanje in ocenjevanje znanja.Aktivno sode-lovanje v izvajanju predavanj in vaj, krajši pisni izdelki, seminarska naloga (3500 besed).
Vzporedni študij na Manchester Metropolitan University
Ime programa: Management in Education Vrsta programa: podiplomski magistrski
študijski program
Znanstveni naslov: Master of Science Predstojnik študijskega programa:
viš. pred. dr. Andrej Koren
Zaradi primerljivosti študijskega programa Management v izobraževanju s študijskim pro-gramom Management in Education ter pogodbe o franšizi med Fakulteto za management, Šolo za ravnatelje in Manchester Metropolitan University smo v letih 1999–2002 vpisovali študente vzpo-redno na oba študijska programa (FM in MMU).
V študijskem letu 2002/2003 smo vpisali zadnjo generacijo po franšizi.
Dokonˇcanje študija
Študij na MMU lahko traja najveˇc pet let. Man-chester Metropolitan University lahko študentu na prošnjo odobri podaljšanje študija za najveˇc eno leto. Študenti, ki so se prviˇc vpisali v študij-ski program v študijskem letu 2002/2003, mo-rajo študij zakljuˇciti do novembra 2008.
Podiplomska šola FM