4 Analiza drugih prikazov socialnih izdatkov, ki vkljuèujejo tudi denarne prejemke
4.2 Sredstva za transferje posameznikom in gospodinjstvom po ekonomski klasifikaciji javnofinanènih odhodkov v
Delovni zvezek 9/2006 UMAR
Denarni prejemki prebivalcev v javnem financiranju Slovenije Analiza drugih prikazov socialnih izdatkov, ki vključujejo tudi denarne prejemke
4.2 Sredstva za transferje posameznikom in gospodinjstvom po ekonomski klasifikaciji javnofinanènih odhodkov v obdobju 1993 do 2004
V obdobju od 1993 do 2004 so se celotna sredstva za transferje posameznikom in gospodinjstvom skupaj s pokojninami realno poveèevala po stopnji 4,7 % povpreèno letno. V istem obdobju so se celotni konsolidirani javnofinanèni odhodki (konsolidirani javnofinanèni odhodki vkljuèujejo odhodke dravnega in obèinskih proraèunov ter pokojninske in zdravstvene blagajne brez sredstev, vplaèanih v proraèun EU v letu 2004), realno poveèevali po stopnji 4,5 % povpreèno letno, kar pomeni, da je bila v tem obdobju povpreèna realna rast transferjev posameznikom in gospodinjstvom malenkost hitreja od rasti celotnih konsolidiranih javnofinanènih odhodkov.
V letu 2004 je bilo za transferje posameznikom in gospodinjstvom skupaj s pokojninami izplaèanih 1.053,4 mrd SIT.
V okviru sredstev za transferje posameznikom in gospodinjstvom skupaj s pokojni-nami so se poèasneje od skupnih sredstev poveèevala sredstva za pokojnine, ki so v tem obdobju rasla po realni stopnji 4,1 % popreèno letno, sredstva za transferje posameznikom in gospodinjstvom brez pokojnin pa hitreje, in sicer po realni stopnji 5,9 % povpreèno letno.
4.2.1 Realna rast celotnih sredstev za transferje posameznikom in gospodinjstvom brez pokojnin
V obdobju od 1993 do 2004 so poèasneje kot celotna sredstva za transferje posameznikom in gospodinjstvom (brez pokojnin) realno rasla sredstva za transferje vojnim invalidom, veteranom in rtvam vojnega nasilja (3,3 % povpreèno letno), sredstva za tipendije (3,4 % povpreèno letno) in sredstva za boleznine (4,6 % povpreèno letno). Sredstva za transferje nezaposlenim pa so se v tem obdobju realno zmanjevala, in sicer po stopnji 5 % povpreèno letno, saj so bila najvija v zaèetku devetdesetih, pozneje pa so se postopoma zmanjevala. Najhitreje je v obdobju 1993 do 2004 naraèala postavka drugi transferji posameznikom in gospodinjstvom, ki je dosegla v popreèju obdobja kar 15,4-odstotno povpreèno realno
Slika 10: Realna rast sredstev za transferje posameznikom in gospodinjstvom v obdobju 19942004, v %
0 2 4 6 8 10 12 14
1994 1995 1996 19971998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
V %
Konsolidirani javnofinanèni odhodki
Transferi posameznikom in gospodinjstvom skupaj Pokojnine
Transferi posameznikom in gospodinjstvom (brez PIZ)
Vir: Ministrstvo za finance, Bilten Javnih financ, preraèuni UMAR.
40 UMAR Delovni zvezek 9/2006 Denarni prejemki prebivalcev v javnem financiranju Slovenije
Analiza drugih prikazov socialnih izdatkov, ki vključujejo tudi denarne prejemke
rast letno. Na tako visoko realno rast vpliva dejstvo, da so se v tej postavki v tem obdobju postopoma uvajale nove pravice in ugodnosti za razliène skupine prebivalstva (dijaki, tudenti, otroci, ostareli itd.). Precejnjo realno rast so dosegla v tem obdobju tudi sredstva za nadomestila plaè v pokojninskem in invalidskem zavarovanju (12,4 % povpreèno letno), ki jih pokojninska blagajna plaèuje kot nadomestila plaè zaradi dela s skrajanim delovnim èasom, kot nadomestila plaè zaradi manje plaèe na drugem delovnem mestu, nadomestila plaè za èas èakanja na razporeditev na drugo delovno mesto in nadomestila plaè za èakanje na poklicno rehabilitacijo. Hitreje kot celotna sredstva za transferje posameznikom in gospodinjstvom so se realno poveèevala e sredstva za transferje za zagotavljanje socialne varnosti (7,5 % povpreèno letno) ter sredstva za druinske prejemke in starevska nadomestila (6,2 % povpreèno letno).
4.2.2 Realna rast celotnih sredstev za transferje posameznikom in gospodinjstvom skupaj s pokojninami
Povpreèna realna rast celotnih sredstev za transferje posameznikom in gospodinj-stvom skupaj s pokojninami je bila v obdobju od leta 1993 do 2000 nekoliko hitreja (6 % popreèno letno), v obdobju po letu 2000 pa se je nekoliko umirila (3,2 % popreèno letno). V obdobju od 1993 do 1999 so se sredstva za pokojnine (pred uveljavitvijo pokojninske reforme) realno poveèevala po stopnji 5,9 % povpreèno letno, po uveljavitvi pokojninske reforme (leta 2000) pa se je njihova realna rast upoèasnila na stopnjo 2 % povpreèno letno. Tudi povpreèna realna rast celotnih sredstev za transferje posameznikom in gospodinjstvom brez pokojnin je bila v obdobju pred letom 2000 nekoliko hitreja (6,3 % povpreèno letno), v obdobju po letu 2000 pa se je nekoliko umirila na 5,5 % povpreèno letno.
V okviru celotnih sredstev za transferje posameznikom in gospodinjstvom brez pokojnin so se v obdobju od leta 1993 do leta 2000 hitreje kot celota poveèevala predvsem sredstva za druge transferje posameznikom in gospodinjstvom, sredstva za nadomestila plaè iz pokojninske blagajne, sredstva za druinske prejemke in starevska nadomestila ter sredstva za transferje vojnim invalidom, veteranom in
rtvam vojnega nasilja. Realna rast sredstev se je v obdobju po letu 2000 pri vseh
tirih skupinah moèno upoèasnila. Po letu 2000 so se hitreje kot celota poveèevala sredstva za transferje za zagotavljanje socialne varnosti (sprejetje novega Zakona o socialnem varstvu), sredstva za nadomestila plaè v pokojninskem in invalidskem zavarovanju, sredstva za boleznine ter drugi transferji posameznikom in gospodinj-stvom. Sredstva za transferje nezaposlenim pa so se v tem obdobju (po letu 2000) realno zmanjala (za 6,7 % povpreèno letno).
4.2.3 Struktura sredstev za transferje posameznikom in gospodinjstvom
V strukturi celotnih sredstev za transferje posameznikom in gospodinjstvom dosegajo najveèji dele sredstva za pokojnine, ki pomenijo okoli dve tretjini vseh sredstev, namenjenih transferjem posameznikom in gospodinjstvom. Po posameznih letih se je strukturni dele sredstev za pokojnine nekoliko spreminjal in se od leta 1993, ko je znaal 68,6 %, zmanjal na 64,3 % v letu 2004.Med preostalimi sredstvi za transferje posameznikom in gospodinjstvom (brez upotevanja sredstev za pokojnine) so v njihovi strukturi v letu 2004 najviji dele
dosegla sredstva za druinske prejemke in starevska nadomestila (26,4 %), sledijo sredstva za transferje za zagotavljanje socialne varnosti (20,8 %), sredstva za druge Rast celotnih
sredstev za transferje posameznikom in gospodinj-stvom se je po letu 2000 umirila
41
Delovni zvezek 9/2006 UMAR
Denarni prejemki prebivalcev v javnem financiranju Slovenije Analiza drugih prikazov socialnih izdatkov, ki vključujejo tudi denarne prejemke
Slika 11: Struktura transferjev posameznikom in gospodinjstvom v letih 1993 in 2004, v %
Slika 12: Struktura transferjev posameznikom in gospodinjstvom (brez pokojnin) v letih 1993 in 2004, v %
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
1993 2004
Transf eri nezaposlenim
Druinski prejemki in starev ska nadomestila
Transf eri za zagotav ljanje socialne v arnosti
Transf eri v ojnim inv alidom, v eteranom in rtv am v ojn.nasilja Nadomestila plaè v ZPIZ
Boleznine
tipendije
Drugi transf eri posameznikom
Pokojnine
Vir: Ministrstvo za finance, Bilten Javnih financ, preraèuni UMAR.
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
1993 2004
V %
Drugi transf eri posameznikom
tipendije
Boleznine
Nadomestila plaè v ZPIZ
Transf eri v ojnim inv alidom, v eteranom in rtv am v ojn.nasilja Transf eri za zagotav ljanje socialne v arnosti
Druinski prejemki in starev ska nadomestila
Transf eri nezaposlenim
Vir: Ministrstvo za finance, Bilten Javnih financ, preraèuni UMAR.
transferje posameznikom in gospodinjstvom (16 %), sredstva za boleznine (10,7 %), sredstva za nadomestila plaè pri pokojninskem in invalidskem zavarovanju (10 %), manje delee okoli 5 % pa dosegajo sredstva za tipendije (5,9 %), sredstva za transferje nezaposlenim (5,3 %) ter sredstva za transferje vojnim invalidom, veteranom in rtvam vojnega nasilja (4,9 %).
Struktura sredstev, namenjenih za posamezne oblike transferjev posameznikom in gospodinjstvom, se je v opazovanem obdobju spreminjala po letih. Glede na leto 1993 se je v letu 2004 najbolj poveèal strukturni dele sredstev za druge transferje posameznikom in gospodinjstvom (za skoraj 10 strukturnih toèk) in strukturni dele
sredstev za nadomestila plaè (v PIZ), in sicer za 4,8 strukturne toèke. Za 3 strukturne toèke se je v opazovanem obdobju poveèal tudi strukturni dele sredstev za transferje
42 UMAR Delovni zvezek 9/2006 Denarni prejemki prebivalcev v javnem financiranju Slovenije
Analiza drugih prikazov socialnih izdatkov, ki vključujejo tudi denarne prejemke
za zagotavljanje socialne varnosti ter za 0,7 strukturne toèke dele sredstev za druinske prejemke in starevska nadomestila. V strukturi celotnih sredstev za transferje posameznikom in gospodinjstvom pa je od leta 1993 do 2004 moèno padel dele sredstev za transferje nezaposlenim (za 13,3 strukturne toèke), zmanjali, èeprav precej manj, so se tudi dele sredstev za boleznine (za 1,6 strukturne toèke), dele sredstev za tipendije (za 1,8 strukturne toèke ) in dele sredstev za transferje vojnim invalidom, veteranom in rtvam vojnega nasilja (za 1,5 strukturne toèke).
Sredstva za transferje posameznikom in gospodinjstvom, strukturne spremembe po posameznih letih in delei sredstev za te namene v BDP so razvidni iz priloge 8.
4.2.4 Dele sredstev za transferje posameznikom in gospodinjstvom v bruto domaèem proizvodu
Dele sredstev za transferje posameznikom in gospodinjstvom v bruto domaèem proizvodu se je v obdobju 1995 do 2004 gibal med 16,3 % in 16,9 % BDP. Tako se je v obdobju od leta 1995 do 1999 dele sredstev za transferje posameznikom in gospodinjstvom gibal med 16,5 % BDP v letu 1995 (najniji je bil leta 1996 16 % BDP), v letih 2000, 2001 in 2003 je dosegel okoli 17,0 %, v letu 2004 pa se je znial na 16,9 % BDP.
Dele sredstev za pokojnine v bruto domaèem proizvodu je v letu 1995 dosegel 11,4 %, se v letih 1997 in 1999 zmanjal na 11,2 % BDP in v letu 2000 spet dosegel raven iz leta 1995. Po letu 2000 (po uveljavitvi pokojninske reforme) pa se je dele
sredstev za pokojnine po letih postopoma znieval in v letu 2004 dosegel 10,8 % bruto domaèega proizvoda.
Sredstva za druge transferje posameznikom in gospodinjstvom (brez sredstev za pokojnine) so v letu 1995 dosegla 4,9 % bruto domaèega proizvoda. Njihov dele v BDP se je po letih postopoma poveèeval, razen leta 1996 in 1998, ko se je dele teh sredstev v BDP glede na preteklo leto nekoliko zmanjal. Pomembneja poveèanja deleev sredstev za transferje posameznikom in gospodinjstvom (brez sredstev za pokojnine) v bruto domaèem proizvodu so bila doseena v letih 1997 (za 0,5 odstotne
0 2 4 6 8 10 12 14 16 18
v % od BDP
1996 1998 2000 2002 2004
Pokojnine
Drugi transf eri posameznikom
tipendije
Boleznine
Nadomestila plaè v ZPIZ
Transf eri v ojnim inv alidom, v eteranom in rtv am v . nasilja Transf eri za zagotav ljanje socialne v arnosti Druinski prejemki in starev ska nadomestila Transf eri nezaposlenim
Slika 13: Dele transferjev posameznikom in gospodinjstvom kot % v BDP v obdobju 1996 do 2004
Vir: Ministrstvo za finance, Bilten Javnih financ, preraèuni UMAR.
Po ekonomski klasifikaciji javnofinanènih tokov je Slove-nija v letu 2004 za transfere posameznikom in gospodinj-stvom namenila 16,9 % BDP
43
Delovni zvezek 9/2006 UMAR
Denarni prejemki prebivalcev v javnem financiranju Slovenije Analiza drugih prikazov socialnih izdatkov, ki vključujejo tudi denarne prejemke
toèke o. t. BDP) in 2000 (za 0,3 o. t. BDP), manja po 0,1 oziroma 0,2 o. t. BDP pa v preostalih letih, tako da so v letu 2004 ta sredstva dosegla 6,1 % bruto domaèega proizvoda.
V okviru sredstev za transferje posameznikom in gospodinjstvom (brez sredstev za pokojnine) se je najbolj poveèal dele sredstev za druge transferje posameznikom v bruto domaèem proizvodu, in sicer z 0,3 % BDP v letu 1995 na 1,0 % BDP v letu 2004. Poveèali so se e naslednji delei sredstev v bruto domaèem proizvodu: za nadomestila plaè iz pokojninske blagajne z 0,3 % BDP v letu 1995 na 0,6 % BDP v letu 2004, za transferje za zagotavljanje socialne varnosti z 1,0 % BDP v letu 1995 na 1,3 % BDP v letu 2004 ter za druinske prejemke in starevska nadomestila, in sicer z 1,3 % BDP v letu 1995 na 1,6 % BDP v letu 2004.
V opazovanem obdobju pa so se zmanjali delei sredstev za transferje nezaposlenim v BDP, in sicer z 0,6 % BDP v letu 1995 na 0,3 % BDP v letu 2004.
Na isti ravni pa so se v letih 1995 in 2004 ohranili delei sredstev v BDP naslednjih transferjev posameznikom in gospodinjstvom: dele sredstev za transferje vojnim invalidom, veteranom in rtvam vojnega nasilja na 0,3 % BDP, dele sredstev za boleznine na 0,6 % BDP in dele sredstev za tipendije na 0,4 % BDP.
4.2.5 Dele sredstev za transferje posameznikom in gospodinjstvom v celotnih javnofinanènih odhodkih
Dele sredstev za transferje posameznikom in gospodinjstvom v celotnih konsolidiranih javnofinanènih odhodkih je bil v letu 1993 39,2 %, v letih 1997 in 2000 se je povzpel na 39,8 % oziroma na 39,6 % in se po letu 2000 postopoma zmanjeval na 38,1 % v letu 2004.
Brez sredstev za pokojnine pa se je v obdobju od 1995 do 2004 dele sredstev za transferje posameznikom in gospodinjstvom v celotnih konsolidiranih javnofinanènih odhodkih postopoma poveèeval, in sicer z 11,8 % v letu 1995 na 13,6 % v letu 2004.
Po posameznih javnofinanènih blagajnah se je dele sredstev za transferje posamezni-kom in gospodinjstvom v celotnih odhodkih dravnega proraèuna zmanjal s 15,6 % v letu 1995 na 13,5 % v letu 2004. Dele sredstev za transferje posameznikom in gospodinjstvom v celotnih odhodkih obèinskih proraèunov pa se je v opazovanem obdobju poveèal, in sicer s 4,3 % v letu 1995 na 14,4 % v letu 2004. Dele sredstev za transferje posameznikom in gospodinjstvom v celotnih odhodkih pokojninske blagajne je bil v vsem obdobju od 1995 do 2004 okoli 91 % in se po letih skoraj ni spreminjal. Dele sredstev za transferje posameznikom in gospodinjstvom v celotnih odhodkih zdravstvene blagajne je v letu 1995 znaal 11,9 %. Do leta 2000 se je po letih postopoma zmanjeval in v letu 2000 dosegel 9,3 %, po tem letu pa je spet naraèal in v letu 2004 dosegel 10,6 %.
4.2.6 Struktura sredstev za transferje posameznikom in gospodinjstvom po posameznih javnofinanènih blagajnah
V letu 2004 se je v pokojninski blagajni realiziralo dobrih 71 % vseh sredstev za transferje posameznikom in gospodinjstvom, v dravnem proraèunu okoli 20 % vseh sredstev, v obèinskih proraèunih ter v zdravstveni blagajni pa v vsakem po okoli 4 % vseh sredstev za transferje posameznikom in gospodinjstvom.
Najbolj se je poveèal dele
sredstev za druge transferje posameznikom (glej str. 35)
44 UMAR Delovni zvezek 9/2006 Denarni prejemki prebivalcev v javnem financiranju Slovenije Drugi prikazi socialnih izdatkov, ki vključujejo tudi denarne prejemke