2.3.3 tevilo denarnih prejemkov po ciljnih skupinah
2.5 Valorizacija denarnih prejemkov in osnove za doloèitev zneskov denarnih prejemkov
Valorizacijska pravila so pomembna doloèilnica obsega javnofinanènih sredstev za socialno zaèito. Odraajo drubena vrednotna stalièa in so glede na vrsto denarnih prejemkov, njihovo pravno naravo in ciljanost nujno razlièna; so naèin za uresnièevanje ciljev socialne politike, ki jih zasledujemo z dodeljevanjem denarnih prejemkov, ki imajo naravo socialnih pravic. Temeljni namen valorizacije denarnih prejemkov je doloèitev pravila za ohranitev ali sprejemljivo spremembo razmerja med nominalno in realno rastjo doloèene referenène vrednosti in denarnega prejemka.
Slika 8: Gibanje prejemkov za socialno varnost otrok v primerjavi z neto plaèo v letih 19932004, v %
Vir: Zbirka denarnih prejemkov UMAR, preraèuni UMAR.
0 5 10 15 20 25 30 35 40
1993 1994 1995 1996 19971998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
V %, neto plaèa =100
pomoè ob rojstv u starev ski dodatek
dodatek za nego otroka najniji dodatek za nego otroka najv iji otroki dodatek najniji otroki dodatek najv iji
Valorizacijska pravila so pomembna doloèilnica obsega
javnofinanènih sredstev za socialno zaèito
27
Delovni zvezek 9/2006 UMAR
Denarni prejemki prebivalcev v javnem financiranju Slovenije Analiza veljavnega sistema in gibanj sredstev za denarne prejemke v Zbirki denarnih prejemkov UMAR ...
Valorizacijsko pravilo tudi pove, s kakno stopnjo rasti naj se v vnaprej doloèenih èasovnih presledkih spreminja znesek denarnega prejemka.
Osnovna valorizacijska naèela so:
1. Denarni prejemki na podlagi socialnega zavarovanja (pokojninsko, invalidsko, zdravstveno, zavarovanje za starevsko varstvo in za primer brezposelnosti) so praviloma povezani z vplaèili oziroma plaèami, ki so vir za vplaèila (angl.
earning related benefits oziroma contribution related benefits). Zgornja meja njihove valorizacije je zato enaka rasti prejemkov, kot so rasti plaè, spodnja meja njihove valorizacije pa ne sme biti nija, kot je rast cen, razen v primerih, ko tudi plaèe rastejo poèasneje kot cene. Tisti denarni prejemki, ki so prav tako del pravic iz socialnega zavarovanja, vendar imajo naravo pomoèi, se valorizirajo, kot bo opisano v naslednji toèki.
2. Denarni prejemki, katerih namen je upravièencem dati pomoè pri zagotavljanju osnovnih ivljenjskih razmer, se morajo valorizirati vsaj v skladu s cenami
ivljenjskih potrebèin, lahko pa tudi tako kot se valorizira minimalna plaèa.
3. Denarni prejemki, ki so dani v denarni obliki, namenjeni pa so za plaèilo oziroma nabavo posamezne storitve ali dobrine, se valorizirajo po referenènih cenah teh dobrin ali storitev.
4. Denarni prejemki na podlagi dravljanskega statusa (katerih namen ni zagotavljanje osnovnih ivljenjskih pogojev, ampak pomenijo priznanje za zasluge in/ali odkodnino za posledice preteklih dejanj oseb, ki predhodno niso bile zavarovane) se valorizirajo v skladu z razpololjivimi sredstvi v proraèunu, najveè pa z rastjo cen.
Osnovne so torej tri stopnje rasti referenènih vrednosti, ki se uporabljajo v pravilih za valorizacijo denarnih prejemkov: cene, plaèe (izvedeno tudi pokojnine) in
razpolo-ljiva sredstva. V prilogi 5 so prikazana vsa valorizacijska pravila iz ZDPU za posamezen denarni prejemek, osnove za doloèitev zneska prejemka in zakoni (normativne podlage), iz katerih posamezni prejemek izhaja.
Valorizacijska pravila in referenène vrednosti za valorizacijo so doloèene z zakoni (glej prilogo 5). Ker se zakoni spreminjajo, so se v obdobju po letu 1993 spremenile tudi definicije posameznih referenènih vrednosti, metodologija njihovega zbiranja in prikazovanja; uvedene so bile tudi nove referenène vrednosti.
Kakor koli so e doloèene osnove za doloèitev zneska prejemka in valorizacijska pravila, vedno morajo upotevati dvoje naèel: prejemki morajo ustrezati namenu in ciljem sprejete socialne politike, hkrati pa morajo biti tudi javnofinanèno vzdrni (angl. sustainable).
2.5.1 Plaèe kot referenèna vrednost za valorizacijo
Prejemki, ki se posredno ali neposredno valorizirajo z rastjo plaè, imajo zelo razliène osnove.
Nadomestila imajo za osnovo posameznikovo plaèo v preteklem obdobju in so obdavèena. Izdatek za javno blagajno je za prispevke in akontirano dohodnino veèji od prejemkov, s katerimi razpolagajo upravièenci. Njihova skupna in povpreèna èista viina je teko ugotovljiva, saj se znesek doloèa individualno. Praviloma so nadomestila èasovno omejena in po preteku upravièenosti prejemanja prenehajo ali preidejo v pomoè (in s tem postanejo neobdavèena).
Namen valorizacije je doloèitev pravila za ohranitev in sprejemljivo spremembo razmerja med nominalno in realno rastjo referenène vrednosti
28 UMAR Delovni zvezek 9/2006 Denarni prejemki prebivalcev v javnem financiranju Slovenije Drugi prikazi socialnih izdatkov, ki vključujejo tudi denarne prejemke
Pokojnine imajo za osnovo zavarovanèevo povpreèno najboljo plaèo zaporednih 10 let (od leta 2000 vsako leto eno leto veè do zaporednih 18 let). Plaèa je preraèunana v neto znesek z uporabo ustreznih letnih koliènikov rasti plaè in uporabo prispevne stopnje za socialno zavarovanje in povpreène dohodninske stopnje. Na konèno nominalno vrednost je prevedena s pomoèjo koliènika, ki zagotavlja enakost pokojnin, odmerjenih v razliènih èasovnih obdobjih. Pri pokojninah torej e obstaja indeksacija pred samo valorizacijo, vendar ima vlogo izenaèitve upokojenskih prejemkov za upokojence iz razliènih obdobij upokojitev, ne pa vlogo zagotovitve razmerja rasti pokojnin in plaè.
Pomoèi, subvencije in tipendije imajo za osnovo plaèo kot kalkulativno postavko, ki nadomeèa v absolutnem znesku izraeno viino osnove. Indeksacija osnove je drugaèna in v drugih rokih, kot je povievanje plaè.
Na pokojnino vezani denarni prejemki imajo lahko razliène osnove. Kadar gre za prejemke v obliki dodatkov k pokojninam, ki jih upravièenec dobiva ob nedoseenih splonih pogojih za pridobitev pokojnine, so odmerjeni v viini razlike tako, da prejemek ni niji od pokojnine, ki bi jo upravièenec dobil, èe bi jo uveljavljal s polnimi pogoji.
Kadar pa gre za pokojnine, ki so odmerjene pod boljimi pogoji, kot so sploni (privilegirane pokojnine), je osnova doloèena kot povianje upokojenskih prejemkov v primerjavi s tistimi, ki so odmerjeni po splonih predpisih.
Najpogosteja referenèna vrednost za valorizacijo so plaèe. V zakonih in podrobnih pravilih za valoriziranje denarnih prejemkov je plaèa kot osnova za doloèanje viine prejemka podrobno opredeljena. Lahko je to povpreèna plaèa vseh zaposlenih v Sloveniji, lahko preraèunana posameznikova èista plaèa, lahko zajamèena plaèa, minimalna plaèa ali izhodièna plaèa posameznega sektorja.
Ker so tudi osnove za doloèitev viine prejemka razliène, se pri pravilih za njihovo valorizacijo uporabljajo rasti razliènih osnov. Zato je valorizacija denarnih prejemkov na podlagi rasti plaè neenotna.
Velika raznovrstnost uporabljenih osnov e pri plaèah je posledica razliènih namenov, ki jih zasledujemo z denarnimi prejemki. Del razlogov za to je tudi v tem, da se za uravnavanje viine prejemka uporablja valorizacijsko pravilo, èeprav bi se za uravnavanje viine prejemkov morala uporabljati pravila o doloèitvi viine prejemka.
Ravno pri plaèah pa je valorizacijsko pravilo, ki neposredno prevzema rast plaè kot pravi parameter za rast prejemkov, ekonomsko, socialno in metodoloko vpraljivo.
Rast plaè je namreè vedno posledica rasti razliènih posamiènih plaè. Èe je struktura prejemnikov plaè na zaèetku in na koncu opazovanega obdobja po viini enaka, potem povpreèna rast pomeni, da so plaèe (prejemki) zaposlenih v resnici rasle. Èe pa se je spremenila struktura plaè po viini, je na koncu opazovanega obdobja izraena rast (padec) lahko posledica tega, da je med zaposlenimi veè bolje plaèanih in manj slabe plaèanih, ob tem da so med obdobjem njihove posamiène plaèe ostale enake. Tak primer ni samo mogoè, ampak je tudi zelo pogost, saj se opuèajo proizvodnje z manjo dodano vrednostjo (in s tem nijimi plaèami) in se e s tem poveèuje dele proizvodnje z vijimi plaèami.
Rast plaè je odvisna tudi od rasti produktivnosti. Pri rasti plaè (rezultatu produktivnosti) morajo sodelovati zaposleni, v doloèeni meri pa tudi tisti, ki prejemajo socialne prejemke. Razmerje med udelebo enih in drugih ne sme biti tako, da bi aktivni ne bili nagrajeni za poveèanje produktivnosti in/ali da bi imeli obèutek, da je Najbolj pogosta
referenèna vrednost za valorizacijo so plaèe
29
Delovni zvezek 9/2006 UMAR
Denarni prejemki prebivalcev v javnem financiranju Slovenije Drugi prikazi socialnih izdatkov, ki vključujejo tudi denarne prejemke
ves njihov prispevek k poveèanju produktivnosti s poveèanjem prispevkov namenjen prejemnikom denarnih dobrobiti blaginje. Upotevaje sedanja demografska gibanja in projekcije, bi strogo enaèenje rasti enih in drugih prejemkov (plaè in denarnih prejemkov) pomenilo poveèevanje teav pri zagotavljanju javnofinanène vzdrnosti.
Socialna razsenost enaèenja rasti plaè in denarnih prejemkov se kae predvsem takrat, ko se pri veèjem tevilu prejemnikov solidarnostno zagotovljeni prejemki gibljejo hitreje, kot se gibljejo plaèe pri tudi precejnjem tevilu zaposlenih oziroma aktivnih zavarovancev. Takrat je za prejemnike plaè bolj donosno, èe postanejo prejemniki denarnih prejemkov, kot pa je ostajanje pri zaposlitvi s plaèo, ki se ne spreminja. To vodi do pritiskov za opuèanje aktivnosti in/ali do zmanjanja spodbud za ostajanje v aktivnosti kot kljuènem sredstvu za zagotavljanje dohodka.
2.5.2 Cene in minimalni dohodek kot referenèna vrednost za valorizacijo
Kadar je denarni prejemek namenjen kritju doloèenih strokov in je osnova za doloèitev viine denarnega prejemka absolutni znesek teh strokov (povpreènih ali normiranih), se kot valorizacijsko pravilo uporablja rast cen (ivljenjskih potrebèin ali posebnih dobrin oziroma storitev). Vsebinsko ima v ZDPU vseh deset z rastjo cen valoriziranih prejemkov (glej prilogo 5) naravo pomoèi ali dodatka in niso namenjeni poveèanju ali nadomestitvi upravièenèevega dohodka zaradi opravljenega dela. Zato so prejemki neobdavèeni. To ne velja za dodatek za veliko druino in dodatek za nego otroka in bi zaradi svoje narave, da poveèujeta dohodek, morala biti obdavèena (dodatek za veliko druino je v letu 2005 e obdavèen). Pri otrokem dodatku je osnova za doloèitev viine prejemka odvisna od dohodka v druini, kar bi pomenilo, da bi moral biti ta prejemek valoriziran kot plaèa, davèno pa tudi obravnavan skupaj z drugimi dohodki.S stalièa ustreznosti so bili povpreèni prejemki v obdobju od leta 1993 do 2004 realno nekoliko poveèani. To kae, da so bili valorizacijski mehanizmi zadostni za ohranjanje realne ravni; èe je bila ta leta 1993 ustrezna, potem jo je tudi v letu 2004 moè oceniti kot ustrezno. Vendar je bila tem obdobju nominalna rast sredstev za vse denarne prejemke iz naslova socialne zaèite precej vija ob stopnje rasti cen (glej sliko 9). V tem obdobju je bila tudi precejnja rast tevila prejemkov, kar pa
Slika 9: Denarni prejemki in sredstva v Zbirki denarnih prejemkov UMAR, spremembe nominalnih, realnih in povpreènih vrednosti v obdobju 19932004
Vir: Zbirka denarnih prejemkov UMAR, preraèuni UMAR.
418
286
110 100
0 50 100 150 200 250 300 350 400 450
1993 1994 1995 1996 19971998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
Indeksi ravni 1993=100
nominalna sredstva nominalni povpreèni prejemek realni povpreèni prejemek
Kadar je denar-ni prejemek namenjen kritju doloèenih strokov, se kot valorizacijsko pravilo upora-blja rast cen
30 UMAR Delovni zvezek 9/2006 Denarni prejemki prebivalcev v javnem financiranju Slovenije
Analiza veljavnega sistema in gibanj sredstev za denarne prejemke v Zbirki denarnih prejemkov UMAR ...
pomeni, da so poveèana sredstva dobili predvsem novi upravièenci ali tisti, ki so ustrezali na novo uvedenim socialnim programom. S stalièa socialne politike bo v prihodnje zato treba bolj pretehtati, kako naj bi valorizacija denarnih prejemkov poleg ohranjanja realne vrednosti omogoèala tudi veèjo skladnost razmerij med plaèami in denarnimi prejemki.
31
Delovni zvezek 9/2006 UMAR
Denarni prejemki prebivalcev v javnem financiranju Slovenije Drugi prikazi socialnih izdatkov, ki vključujejo tudi denarne prejemke