Valorizacija denarnih prejemkov in osnove za doloèitev zneskov denarnih prejemkov

Valorizacijska pravila so pomembna doloèilnica obsega javnofinanènih sredstev za socialno zašèito. Odražajo družbena vrednotna stališèa in so glede na vrsto denarnih prejemkov, njihovo pravno naravo in ciljanost nujno razlièna; so naèin za uresnièevanje ciljev socialne politike, ki jih zasledujemo z dodeljevanjem denarnih prejemkov, ki imajo naravo socialnih pravic. Temeljni namen valorizacije denarnih prejemkov je doloèitev pravila za ohranitev ali sprejemljivo spremembo razmerja med nominalno in realno rastjo doloèene referenène vrednosti in denarnega prejemka.

Slika 8: Gibanje prejemkov za socialno varnost otrok v primerjavi z neto plaèo v letih 1993–2004, v %

Vir: Zbirka denarnih prejemkov UMAR, preraèuni UMAR.

0 5 10 15 20 25 30 35 40

1993 1994 1995 1996 19971998 1999 2000 2001 2002 2003 2004

V %, neto plaèa =100

pomoè ob rojstv u staršev ski dodatek

dodatek za nego otroka najnižji dodatek za nego otroka najv išji otroški dodatek najnižji otroški dodatek najv išji

Valorizacijska pravila so pomembna doloèilnica obsega

javnofinanènih sredstev za socialno zašèito

27

Delovni zvezek 9/2006 UMAR

Denarni prejemki prebivalcev v javnem financiranju Slovenije Analiza veljavnega sistema in gibanj sredstev za denarne prejemke v Zbirki denarnih prejemkov UMAR ...

Valorizacijsko pravilo tudi pove, s kakšno stopnjo rasti naj se v vnaprej doloèenih èasovnih presledkih spreminja znesek denarnega prejemka.

Osnovna valorizacijska naèela so:

1. Denarni prejemki na podlagi socialnega zavarovanja (pokojninsko, invalidsko, zdravstveno, zavarovanje za starševsko varstvo in za primer brezposelnosti) so praviloma povezani z vplaèili oziroma plaèami, ki so vir za vplaèila (angl.

earning related benefits oziroma contribution related benefits). Zgornja meja njihove valorizacije je zato enaka rasti prejemkov, kot so rasti plaè, spodnja meja njihove valorizacije pa ne sme biti nižja, kot je rast cen, razen v primerih, ko tudi plaèe rastejo poèasneje kot cene. Tisti denarni prejemki, ki so prav tako del pravic iz socialnega zavarovanja, vendar imajo naravo pomoèi, se valorizirajo, kot bo opisano v naslednji toèki.

2. Denarni prejemki, katerih namen je upravièencem dati pomoè pri zagotavljanju osnovnih življenjskih razmer, se morajo valorizirati vsaj v skladu s cenami

življenjskih potrebšèin, lahko pa tudi tako kot se valorizira minimalna plaèa.

3. Denarni prejemki, ki so dani v denarni obliki, namenjeni pa so za plaèilo oziroma nabavo posamezne storitve ali dobrine, se valorizirajo po referenènih cenah teh dobrin ali storitev.

4. Denarni prejemki na podlagi državljanskega statusa (katerih namen ni zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev, ampak pomenijo priznanje za zasluge in/ali odškodnino za posledice preteklih dejanj oseb, ki predhodno niso bile zavarovane) se valorizirajo v skladu z razpoložljivimi sredstvi v proraèunu, najveè pa z rastjo cen.

Osnovne so torej tri stopnje rasti referenènih vrednosti, ki se uporabljajo v pravilih za valorizacijo denarnih prejemkov: cene, plaèe (izvedeno tudi pokojnine) in

razpolo-žljiva sredstva. V prilogi 5 so prikazana vsa valorizacijska pravila iz ZDPU za posamezen denarni prejemek, osnove za doloèitev zneska prejemka in zakoni (normativne podlage), iz katerih posamezni prejemek izhaja.

Valorizacijska pravila in referenène vrednosti za valorizacijo so doloèene z zakoni (glej prilogo 5). Ker se zakoni spreminjajo, so se v obdobju po letu 1993 spremenile tudi definicije posameznih referenènih vrednosti, metodologija njihovega zbiranja in prikazovanja; uvedene so bile tudi nove referenène vrednosti.

Kakor koli so že doloèene osnove za doloèitev zneska prejemka in valorizacijska pravila, vedno morajo upoštevati dvoje naèel: prejemki morajo ustrezati namenu in ciljem sprejete socialne politike, hkrati pa morajo biti tudi javnofinanèno vzdržni (angl. sustainable).

2.5.1 Plaèe kot referenèna vrednost za valorizacijo

Prejemki, ki se posredno ali neposredno valorizirajo z rastjo plaè, imajo zelo razliène osnove.

Nadomestila imajo za osnovo posameznikovo plaèo v preteklem obdobju in so obdavèena. Izdatek za javno blagajno je za prispevke in akontirano dohodnino veèji od prejemkov, s katerimi razpolagajo upravièenci. Njihova skupna in povpreèna èista višina je težko ugotovljiva, saj se znesek doloèa individualno. Praviloma so nadomestila èasovno omejena in po preteku upravièenosti prejemanja prenehajo ali preidejo v pomoè (in s tem postanejo neobdavèena).

Namen valorizacije je doloèitev pravila za ohranitev in sprejemljivo spremembo razmerja med nominalno in realno rastjo referenène vrednosti

28 ^UMAR Delovni zvezek 9/2006 Denarni prejemki prebivalcev v javnem financiranju Slovenije Drugi prikazi socialnih izdatkov, ki vključujejo tudi denarne prejemke

Pokojnine imajo za osnovo zavarovanèevo povpreèno najboljšo plaèo zaporednih 10 let (od leta 2000 vsako leto eno leto veè do zaporednih 18 let). Plaèa je preraèunana v neto znesek z uporabo ustreznih letnih koliènikov rasti plaè in uporabo prispevne stopnje za socialno zavarovanje in povpreène dohodninske stopnje. Na konèno nominalno vrednost je prevedena s pomoèjo koliènika, ki zagotavlja enakost pokojnin, odmerjenih v razliènih èasovnih obdobjih. Pri pokojninah torej že obstaja indeksacija pred samo valorizacijo, vendar ima vlogo izenaèitve upokojenskih prejemkov za upokojence iz razliènih obdobij upokojitev, ne pa vlogo zagotovitve razmerja rasti pokojnin in plaè.

Pomoèi, subvencije in štipendije imajo za osnovo plaèo kot kalkulativno postavko, ki nadomešèa v absolutnem znesku izraženo višino osnove. Indeksacija osnove je drugaèna in v drugih rokih, kot je poviševanje plaè.

Na pokojnino vezani denarni prejemki imajo lahko razliène osnove. Kadar gre za prejemke v obliki dodatkov k pokojninam, ki jih upravièenec dobiva ob nedoseženih splošnih pogojih za pridobitev pokojnine, so odmerjeni v višini razlike tako, da prejemek ni nižji od pokojnine, ki bi jo upravièenec dobil, èe bi jo uveljavljal s polnimi pogoji.

Kadar pa gre za pokojnine, ki so odmerjene pod boljšimi pogoji, kot so splošni (privilegirane pokojnine), je osnova doloèena kot povišanje upokojenskih prejemkov v primerjavi s tistimi, ki so odmerjeni po splošnih predpisih.

Najpogostejša referenèna vrednost za valorizacijo so plaèe. V zakonih in podrobnih pravilih za valoriziranje denarnih prejemkov je plaèa kot osnova za doloèanje višine prejemka podrobno opredeljena. Lahko je to povpreèna plaèa vseh zaposlenih v Sloveniji, lahko preraèunana posameznikova èista plaèa, lahko zajamèena plaèa, minimalna plaèa ali izhodišèna plaèa posameznega sektorja.

Ker so tudi osnove za doloèitev višine prejemka razliène, se pri pravilih za njihovo valorizacijo uporabljajo rasti razliènih osnov. Zato je valorizacija denarnih prejemkov na podlagi rasti plaè neenotna.

Velika raznovrstnost uporabljenih osnov že pri plaèah je posledica razliènih namenov, ki jih zasledujemo z denarnimi prejemki. Del razlogov za to je tudi v tem, da se za uravnavanje višine prejemka uporablja valorizacijsko pravilo, èeprav bi se za uravnavanje višine prejemkov morala uporabljati pravila o doloèitvi višine prejemka.

Ravno pri plaèah pa je valorizacijsko pravilo, ki neposredno prevzema rast plaè kot pravi parameter za rast prejemkov, ekonomsko, socialno in metodološko vprašljivo.

Rast plaè je namreè vedno posledica rasti razliènih posamiènih plaè. Èe je struktura prejemnikov plaè na zaèetku in na koncu opazovanega obdobja po višini enaka, potem povpreèna rast pomeni, da so plaèe (prejemki) zaposlenih v resnici rasle. Èe pa se je spremenila struktura plaè po višini, je na koncu opazovanega obdobja izražena rast (padec) lahko posledica tega, da je med zaposlenimi veè bolje plaèanih in manj slabše plaèanih, ob tem da so med obdobjem njihove posamiène plaèe ostale enake. Tak primer ni samo mogoè, ampak je tudi zelo pogost, saj se opušèajo proizvodnje z manjšo dodano vrednostjo (in s tem nižjimi plaèami) in se že s tem poveèuje delež proizvodnje z višjimi plaèami.

Rast plaè je odvisna tudi od rasti produktivnosti. Pri rasti plaè (rezultatu produktivnosti) morajo sodelovati zaposleni, v doloèeni meri pa tudi tisti, ki prejemajo socialne prejemke. Razmerje med udeležbo enih in drugih ne sme biti tako, da bi aktivni ne bili nagrajeni za poveèanje produktivnosti in/ali da bi imeli obèutek, da je Najbolj pogosta

referenèna vrednost za valorizacijo so plaèe

29

Delovni zvezek 9/2006 UMAR

Denarni prejemki prebivalcev v javnem financiranju Slovenije Drugi prikazi socialnih izdatkov, ki vključujejo tudi denarne prejemke

ves njihov prispevek k poveèanju produktivnosti s poveèanjem prispevkov namenjen prejemnikom denarnih dobrobiti blaginje. Upoštevaje sedanja demografska gibanja in projekcije, bi strogo enaèenje rasti enih in drugih prejemkov (plaè in denarnih prejemkov) pomenilo poveèevanje težav pri zagotavljanju javnofinanène vzdržnosti.

Socialna razsežnost enaèenja rasti plaè in denarnih prejemkov se kaže predvsem takrat, ko se pri veèjem številu prejemnikov solidarnostno zagotovljeni prejemki gibljejo hitreje, kot se gibljejo plaèe pri tudi precejšnjem številu zaposlenih oziroma aktivnih zavarovancev. Takrat je za prejemnike plaè bolj donosno, èe postanejo prejemniki denarnih prejemkov, kot pa je ostajanje pri zaposlitvi s plaèo, ki se ne spreminja. To vodi do pritiskov za opušèanje aktivnosti in/ali do zmanjšanja spodbud za ostajanje v aktivnosti kot kljuènem sredstvu za zagotavljanje dohodka.

2.5.2 Cene in minimalni dohodek kot referenèna vrednost za valorizacijo

Kadar je denarni prejemek namenjen kritju doloèenih stroškov in je osnova za doloèitev višine denarnega prejemka absolutni znesek teh stroškov (povpreènih ali normiranih), se kot valorizacijsko pravilo uporablja rast cen (življenjskih potrebšèin ali posebnih dobrin oziroma storitev). Vsebinsko ima v ZDPU vseh deset z rastjo cen valoriziranih prejemkov (glej prilogo 5) naravo pomoèi ali dodatka in niso namenjeni poveèanju ali nadomestitvi upravièenèevega dohodka zaradi opravljenega dela. Zato so prejemki neobdavèeni. To ne velja za dodatek za veliko družino in dodatek za nego otroka in bi zaradi svoje narave, da poveèujeta dohodek, morala biti obdavèena (dodatek za veliko družino je v letu 2005 že obdavèen). Pri otroškem dodatku je osnova za doloèitev višine prejemka odvisna od dohodka v družini, kar bi pomenilo, da bi moral biti ta prejemek valoriziran kot plaèa, davèno pa tudi obravnavan skupaj z drugimi dohodki.

S stališèa ustreznosti so bili povpreèni prejemki v obdobju od leta 1993 do 2004 realno nekoliko poveèani. To kaže, da so bili valorizacijski mehanizmi zadostni za ohranjanje realne ravni; èe je bila ta leta 1993 ustrezna, potem jo je tudi v letu 2004 moè oceniti kot ustrezno. Vendar je bila tem obdobju nominalna rast sredstev za vse denarne prejemke iz naslova socialne zašèite precej višja ob stopnje rasti cen (glej sliko 9). V tem obdobju je bila tudi precejšnja rast števila prejemkov, kar pa

Slika 9: Denarni prejemki in sredstva v Zbirki denarnih prejemkov UMAR, spremembe nominalnih, realnih in povpreènih vrednosti v obdobju 1993–2004

Vir: Zbirka denarnih prejemkov UMAR, preraèuni UMAR.

418

286

110 100

0 50 100 150 200 250 300 350 400 450

1993 1994 1995 1996 19971998 1999 2000 2001 2002 2003 2004

Indeksi ravni 1993=100

nominalna sredstva nominalni povpreèni prejemek realni povpreèni prejemek

Kadar je denar-ni prejemek namenjen kritju doloèenih stroškov, se kot valorizacijsko pravilo upora-blja rast cen

30 ^UMAR Delovni zvezek 9/2006 Denarni prejemki prebivalcev v javnem financiranju Slovenije

Analiza veljavnega sistema in gibanj sredstev za denarne prejemke v Zbirki denarnih prejemkov UMAR ...

pomeni, da so poveèana sredstva dobili predvsem novi upravièenci ali tisti, ki so ustrezali na novo uvedenim socialnim programom. S stališèa socialne politike bo v prihodnje zato treba bolj pretehtati, kako naj bi valorizacija denarnih prejemkov poleg ohranjanja realne vrednosti omogoèala tudi veèjo skladnost razmerij med plaèami in denarnimi prejemki.

31

Delovni zvezek 9/2006 UMAR

Denarni prejemki prebivalcev v javnem financiranju Slovenije Drugi prikazi socialnih izdatkov, ki vključujejo tudi denarne prejemke

3 Drugi prikazi socialnih izdatkov, ki vkljuèujejo

In document Denarni prejemki prebivalcev v javnem financiranju Slovenije (Strani 26-31)