Sredstva za transferje posameznikom in gospodinjstvom po ekonomski klasifikaciji javnofinanènih odhodkov

Delovni zvezek 9/2006 UMAR

Denarni prejemki prebivalcev v javnem financiranju Slovenije Drugi prikazi socialnih izdatkov, ki vključujejo tudi denarne prejemke

vsota vseh izdatkov za socialno zašèito. Drugi del metodologije, ki naj bi obravnaval skupine zašèitenih oseb, še ni razvit.

V metodologiji ESSPROS je enota opazovanja program socialne zašèite. SURS program socialne zašèite definira kot sistem pravil, ki ga vzdržuje ena ali veè institucionalnih enot zato, da zagotavljajo in financirajo socialno zašèito. Cilj zbiranja podatkov je primerjava obsega sredstev za socialno zašèito med evropskimi državami.

Socialna zašèita je po opisani metodologiji opredeljena takole: »Socialna zašèita obsega vsa posredovanja javnih in zasebnih institucij, ki gospodinjstvom ali posameznikom olajšajo breme doloèenih tveganj ali potreb, ne da bi jim bilo za to treba skleniti posamièen dogovor«; (podrobneje glej: Izdatki za socialno varnost²² v Sloveniji, 2000).

Tako opredeljena socialna zašèita vsebuje osem podroèij tveganja oziroma potreb:

• bolezen/zdravstveno varstvo

• invalidnost

• _starost

• smrt hranitelja družine

• družina/otroci

• brezposelnost

• _nastanitev

• druge oblike socialne izkljuèenosti.

V sistemu ESSPROS so podroèja socialne zašèite opredeljena po svojih konènih namenih in ne po dejavnostih socialne zašèite ali zakonsko doloèenih podroèjih.

Tako npr. pomoèi, ki jih dodeljuje pokojninski sklad, ne spadajo nujno in samo v podroèje starost, ker so po svojem namenu lahko dodeljene upravièencem zaradi potreb, povezanih s smrtjo njihovega hranitelja (podroèje smrt hranitelja družine) ali zaradi izgube delovnih zmožnosti (podroèje invalidnost).

Po metodologiji ESSPROS so med sredstva, ki jih država namenja za celotno socialno zašèito prebivalstva, vkljuèena tudi sredstva za nedenarne prejemke (npr. storitve v bolnišnicah in preusmerjeni socialni prispevki). Zato se razlikujejo od podatkov v ZDPU, kjer sredstva za socialno zašèito prebivalstva vkljuèujejo izkljuèno sredstva za denarne prejemke. Sistem ESSPROS zajema poleg osnovnega, oziroma prvega stebra socialne zašèite tudi drugega (dopolnilni programi npr. zdravstvenega zavarovanja, ki jih praviloma krijejo delodajalci). Programi tretjega stebra se ne opazujejo.

3.3 Sredstva za transferje posameznikom in gospodinjstvom po ekonomski klasifikaciji javnofinanènih odhodkov

Sredstva za socialno zašèito prebivalstva so kot proraèunska postavka »transferji posameznikom in gospodinjstvom«, opazovana kot proraèunski izdatki po ekonomski funkciji (Ekonomska klasifikacija javnofinanènih tokov, 1999, str. 28–31). Transferji posameznikom in gospodinjstvom po ekonomski klasifikaciji javnofinanènih odhodkov namreè vkljuèujejo sredstva, ki jih posamezna javnofinanèna blagajna namenja za denarne in nedenarne prejemke (tudi oprostitve plaèil in subvencij kot npr.

22 Takrat se je pojem social protection slovenil in uporabljal kot socialna varnost; od leta 2004 dalje pa kot socialna zašèita.

V ESSPROS sistemu so podroèja

socialne zašèite opredeljena po konènih namenih

Sredstva za socialno zašèito prebivalstva so v proraèunskih izdatkih prika-zana kot trans-ferji posamezni-kom in gospo-dinjstvom

34 ^UMAR Delovni zvezek 9/2006 Denarni prejemki prebivalcev v javnem financiranju Slovenije Drugi prikazi socialnih izdatkov, ki vključujejo tudi denarne prejemke

regresiranje študentske prehrane, regresiranje potovanj uèencev in študentov, tudi regresiranje oziroma subvencioniranje oskrbe v socialnih zavodih, otroških vrtcih, zavodih za usposabljanje, domovih za ostarele itd.)²³.

Opisana sredstva zajemajo vsa plaèila, namenjena za tekoèo porabo posameznikov in gospodinjstev in pomenijo splošni dodatek k družinskim dohodkom ali pa delno oziroma popolno nadomestilo posameznikom ali gospodinjstvom za posebne vrste izdatkov (to so prejemki iz socialnega zavarovanja, varstva nezaposlenih, ostarelih in invalidov, družinski prejemki, štipendije, nadomestila plaè med bolezensko odsotnostjo ipd.). Za tovrstne transferje je znaèilno, da porabniki teh sredstev plaèniku (državi) ne opravijo nikakršnih storitev oziroma ne nudijo nikakršnega nadomestila.

V okviru transferjev posameznikom in gospodinjstvom se izkazujejo neposredna plaèila denarnih in nedenarnih prejemkov posameznikom iz proraèunov in iz obeh javnofinanènih blagajn. Po ekonomski klasifikaciji se med transferji posameznikom (in ne v okviru subvencij) izkazujejo tudi transferji, ki jih ne prejmejo neposredno posamezniki, ampak podjetja, po katerih posamezniki posredno koristijo njihove ugodnosti (npr. regresiranje študentske prehrane ali regresiranje potovanj uèencev in študentov).

Transferji posameznikom in gospodinjstvom se spremljajo po naslednjih postavkah:

• transferji nezaposlenim, prikazana so sredstva za denarno nadomestilo brezposelnim, denarno nadomestilo v enkratnem znesku, denarne pomoèi in drugi transferji nezaposlenim. Del sredstev, ki so namenjena brezposelnim po programih aktivne politike zaposlovanja, pa je po ekonomski klasifikaciji vkljuèen med subvencije (sredstva za preusposabljanje presežnih delavcev in zaposlenih v zasebnih podjetjih, sredstva za pripravo brezposelnih na zaposlitev v zasebnih podjetjih, sredstva za izvajanje javnih del v zasebnih podjetjih, sredstva za nova delovna mesta, zaposlovanje invalidnih oseb v zasebnih podjetjih ipd.);

• v postavki družinski prejemki in starševska nadomestila so vkljuèeni otroški dodatek, dodatek za nego otroka, dodatek za veliko družino, pomoè ob rojstvu otroka, porodniško nadomestilo, oèetovsko nadomestilo, nadomestilo za nego in varstvo otroka, posvojiteljsko nadomestilo, starševski dodatek in drugi prejemki;

• _postavka transferji za zagotavljanje socialne varnosti po ekonomski klasifikaciji vkljuèuje denarni dodatek (denarna socialna pomoè), denarno pomoè kot edini vir (trajno denarno socialno pomoè), sredstva za varstvo duševno in telesno prizadetih, zdravstveno zavarovanje prejemnikov edinega vira, zdravstveno zavarovanje duševno in telesno prizadetih, varstvo družin vojakov, varstveni dodatki k starostnim, invalidskim in družinskim pokojninam, dodatki k pokojninam, uveljavljenim v drugih republikah nekdanje SFRJ, dodatek za pomoè in postrežbo, preživnine, nadomestila za telesno okvaro in druge transferje za zagotavljanje socialne varnosti;

• v postavko transferji vojnim invalidom, veteranom in žrtvam vojnega nasilja so po ekonomski klasifikaciji vkljuèena sredstva, namenjena za varstvo vojnih invalidov, vojnih veteranov in žrtev vojnega nasilja, republiške priznavalnine, sredstva za zdraviliško in klimatsko zdravljenje, sredstva iz drugih zakonskih pravic s podroèja vojnih invalidov, vojnih veteranov in žrtev vojnega nasilja ter drugi transferji vojnim invalidom, veteranom in žrtvam vojnega nasilja.

23 Èeprav so prejemniki vseh teh sredstev podjetja oziroma zavodi in ne neposredno posamezniki, se transferji ne prikazujejo pri subvencijah podjetjem, ampak med transferji posameznikom.

Sredstva po ekonomski klasifikaciji zajemajo vsa plaèila za tekoèo porabo posameznikov in gospodinjstev

35

Delovni zvezek 9/2006 UMAR

Denarni prejemki prebivalcev v javnem financiranju Slovenije Drugi prikazi socialnih izdatkov, ki vključujejo tudi denarne prejemke

• v postavki pokojnine so po ekonomski klasifikaciji zajeta sredstva, namenjena za starostne, invalidske, družinske, kmeèke in vojaške pokojnine, pokojnine, uveljavljene v drugih republikah nekdanje SFRJ, pokojnine, nakazane v druge republike nekdanje SFRJ, pokojnine, nakazane v tujino, dodatek za rekreacijo upokojencev (po novem zakonu: letni dodatek), državne in druge pokojnine;

• postavka nadomestila plaè po ekonomski klasifikaciji vkljuèuje sredstva, ki jih izplaèuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v obliki nadomestil plaè zaradi dela s skrajšanim delovnim èasom, zaradi manjše plaèe na drugem delovnem mestu, za èas èakanja na razporeditev na drugo delovno mesto, za èas èakanja na poklicno rehabilitacijo in druga nadomestila plaè;

• postavka boleznine zajema sredstva za boleznine nad 30 dni, izplaèane iz obveznega zdravstvenega zavarovanja;

• v postavki štipendije so zajete republiške štipendije, vkljuèno z Zoisovimi, kadrovske in druge štipendije;

• v postavki drugi transferji posameznikom pa je zajeto regresiranje prevozov v šolo, regresiranje potovanj mladine, doplaèila za šolo v naravi, regresiranje prehrane uèencev in dijakov, regresiranje študentske prehrane, regresiranje obrestne mere za kreditiranje študentov, nezgodno zavarovanje vrhunskih

športnikov, pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje posameznih skupin prebivalcev, denarne nagrade in priznanja (izdatki države za vse vrste denarnih nagrad in priznanj, ki jih prejmejo posamezniki in denarne nagrade za opravljanje obvezne poèitniške prakse dijakom in študentom), regresiranje oskrbe v domovih (vkljuèeni so izdatki za regresirano oskrbo v dijaških in

študentskih domovih, otroških vrtcih, domovih za starejše obèane idr.), plaèilo dnevnic, potnih in drugih stroškov v zvezi z zdravljenjem, plaèilo pogrebnin in posmrtnin, subvencioniranje stanarin (sredstva iz subvencioniranja stanarin se sicer ne nakazujejo posameznikom upravièencem, ampak npr. stanovanjskim podjetjem, uporabniki ugodnosti pa so obèani oziroma družine, ki so upravièene do subvencionirane stanarine, zato se subvencije stanarin ne prikazujejo pri subvencijah, ampak med transferji posameznikom) in še drugi transferji posameznikom in gospodinjstvom.

3.4 COFOG (Funkcionalna klasifikacija javnofinanènih izdatkov)

Spremljanje in analiziranje ter mednarodno primerljivost javnofinanènih izdatkov, namenjenih za socialno zašèito omogoèa tudi funkcionalna klasifikacija javnofinanènih izdatkov COFOG (Classification of the Functions of Government).

Za prikazovanje dejavnosti države po funkcionalni strukturi javnofinanènih izdatkov so namreè mednarodne institucije (IMF, OZN, OECD, EUROSTAT) leta 1986 sprejele funkcionalno klasifikacijo javnofinanènih izdatkov (COFOG)²⁴. V letu 1999 je bila sprejeta nova spremenjena razlièica funkcionalne klasifikacije javnofinanènih izdatkov, ki je zaèela veljati leta 2001 (IMF, 2001), ki razèlenjuje javnofinanène izdatke na 10 funkcionalnih podroèij (1. javna uprava, 2. obramba, 3. javni red in varnost, 4.

ekonomske dejavnosti, 5. zašèita okolja, 6. stanovanjski in prostorski razvoj, 7.

zdravstvo²⁵, 8. rekreacija, kultura in religija, 9. izobraževanje in 10. socialna zašèita), medtem ko jih je stara funkcionalna klasifikacija razèlenjevala na 14 podroèij.

24 Objavljena v metodološkem gradivu IMF-a (IMF, 1986).

25 To podroèje zajema samo nedenarne prejemke na podroèju zdravstva.

COFOG iz leta 2001 razèlenjuje javnofinanène izdatke na 10 funkcionalnih podroèij

36 ^UMAR Delovni zvezek 9/2006 Denarni prejemki prebivalcev v javnem financiranju Slovenije Drugi prikazi socialnih izdatkov, ki vključujejo tudi denarne prejemke

Socialna zašèita po COFOG-u vsebuje izdatke za:

• varstvo obolelih²⁶ in invalidnih oseb,

• pokojninsko varstvo in socialno varnost starejših obèanov,

• varstvo preživelih družinskih èlanov,

• varstvo otrok in družine,

• varstvo brezposelnih oseb,

• reševanje stanovanjskih vprašanj posameznih skupin prebivalstva,

• zagotavljanje socialne varnosti socialno ogroženih in socialno izkljuèenih skupin,

• raziskave in razvoj na podroèju socialne zašèite.

Za zbiranje podatkov o javnofinanènih izdatkih po funkcionalni klasifikaciji obstajata dve osnovni metodologiji, in sicer:

• metodologija nacionalnih raèunov Združenih narodov (Sistem nacionalnih raèunov; SNA-1993) in iz nje izpeljana evropska razlièica (Evropski sistem nacionalnih raèunov; ESR-1995). To metodologijo uporabljajo države èlanice EU, od leta 2005 pa tudi Slovenija²⁷;

• metodologija državne finanène statistike Mednarodnega denarnega sklada (Government Finance Statistics; GFS iz leta 1986 in dopolnjena leta 2001 (Slovenija metodologije 1986 še ni uskladila z novo metodologijo GFS-2001).

Funkcionalna klasifikacija COFOG se v delu, ki prikazuje javnofinanène izdatke, namenjene socialni zašèiti, razlikuje od metodologije ESSPROS (glej toèka 3.2).

Glavna razlika je v tem, da podatki o javnofinanènih izdatkih za socialno zašèito po COFOG-u ne vkljuèujejo podatkov s podroèja zdravstva (podroèje zdravstva je v COFOG-u, kot je opisano zgoraj, vodeno kot samostojno podroèje), niti podatkov o zasebnih sredstvih, kot je npr. prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje zavarovalnic Adriatic in Vzajemna (ki jih vkljuèuje ESSPROS, prav tako kot javnofinanène izdatke za zdravstveno varstvo), zato so prikazani javnofinanèni odhodki, namenjeni socialni zašèiti po metodologiji COFOG, ustrezno nižji od podatkov po metodologiji ESSPROS.

26 Funkcionalno podroèje socialne zašèite vsebuje tudi denarne prejemke za varstvo obolelih (nadomestila in druge denarne prejemke).

27 Z metodologijo ESR-95 je usklajena tudi metodologija GFS-2001 (èeprav obstajajo med njima manjše razlike, osredotoèene predvsem na vrednotenje proizvodnje), ni pa usklajena z metodologijo GFS-1986. K razlikovanju med metodologijama ESR-95 in GFS-1986 najbolj prispeva vrednotenje proizvodnje (2001: fakturirana realizacija, 1986: plaèana realizacija). Slovenija izkazuje javnofinanène izdatke še vedno po stari metodologiji GFS-86 in je poleg Èeške, Latvije, Litve, Malte, Poljske in Slovaške ena redkih držav, ki še niso sprejele novega mednarodnega standarda. Zaradi tega je po tej metodologiji onemogoèena primerjava z drugimi državami èlanicami.

Za zbiranje podatkov po klasifikaciji COFOG obstajata dve osnovni metodologiji

37

Denarni prejemki prebivalcev v javnem financiranju Slovenije Drugi prikazi socialnih izdatkov, ki vključujejo tudi denarne prejemke

3.5 Primerjava predstavljenih prikazov socialnih izdatkov

In document Denarni prejemki prebivalcev v javnem financiranju Slovenije (Strani 33-37)