Višine denarnih prejemkov

Delovni zvezek 9/2006 UMAR

Denarni prejemki prebivalcev v javnem financiranju Slovenije Analiza veljavnega sistema in gibanj sredstev za denarne prejemke v Zbirki denarnih prejemkov UMAR ...

na trgu dela: število prejemkov brezposelnih se je zmanjšalo, število prejemkov revnih pa poveèalo, v letih, ko število prvih pada, število drugih narašèa in obratno, kar s precejšnjo verjetnostjo kaže, da precejšen delež brezposelnih prehaja po izèrpanju pravic brezposelnih v sistem pravic revnih. Skupno število prejemkov brezposelnih, èe primerjamo absolutno številko, pa se je zmanjšalo bolj (za približno 83.000), kot se je poveèalo število prejemkov revnih (za približno 42.000), kar po drugi strani utemeljuje sklep, da si je del brezposelnih zagotovil svojo socialno varnost na drug naèin. Število prejemkov brezposelnih je upadalo celotno obravnavano obdobje (tudi v letih rasti brezposelnosti), razen v letih 1997 in 1998, ko se je poveèalo.

Upadanje je bilo najhitrejše v letih 1994 in 1995 ter v letih 2001 in 2002. V teh letih so najhitreje rasli prejemki revnih, po letu 2001 obèutno tudi zaradi ugodnejših zakonskih pogojev.

Število prejemkov upokojenih, invalidov in svojcev stalno raste za malo manj kot 2 % letno, in sicer pri upokojenih nekoliko hitreje po letu 2000, pri invalidih pa obratno nekoliko poèasneje, vendar so razlike majhne. Kljub poveèanju števila starejših torej ni bilo veèjih sprememb v številu prejemkov, kar je mogoèe pripisati zakonskim spremembam v letu 2000. Tudi število prejemkov v ciljni skupini potrebnih pomoèi narašèa z enakomerno dinamiko okrog 3 % letno, kar je posledica narašèanja potreb zaradi pojavov, povezanih s staranjem.

Ciljna skupina staršev je za skupino upokojenih na drugem mestu po številu prejemkov. Poveèali so se v letih 1994–1997 kot posledica ugodnejše zakonodaje (za okrog 220.000 prejemkov, kar je pomenilo veè kot podvojitev), opaznejše poveèanje pa so povzroèile tudi zakonske spremembe v letu 2001 (okrog 20.000 prejemkov veè v letu 2002). Po letu 2002 se je število prejemkov zniževalo. Ker sprememb v sistemu ni bilo, je to mogoèe pripisati manjšemu številu otrok, delno pa morda tudi boljšemu gmotnemu položaju staršev (tako sklepanje potrjujejo tudi podatki o manjšem številu otroških dodatkov).

Število prejemkov bolnih je bilo vsa leta po letu 1996 (do takrat ni podatkov) približno enako, èeprav se kaže rahlo zniževanje v letih 1998 in 1999, nato se je število v letih 1999–2002 ustalilo in se poveèalo v letih 2003 in 2004.

Število prejemkov šolajoèih je bilo vsa leta približno enako.

Število prejemkov kmetov, vojnih invalidov, veteranov in oseb s posebnimi zaslugami stalno upada, hkrati pa je v teh ciljnih skupinah tudi absolutno število prejemkov zelo nizko, tako da na skupen obseg prejemkov nimajo veèjega vpliva. Upadanje

števila prejemkov teh ciljnih skupin je predvsem posledica demografskih gibanj.

Podrobnejše podatke o številu denarnih prejemkov iz ZDPU glej v prilogi 7.

2.4 Višine denarnih prejemkov

V ZDPU so za obdobje od leta 1993 do 2004 zbrani podatki o najvišjem in najnižjem znesku prejemka. Povpreèni znesek prejemka je izraèunan na podlagi prejetih podatkov o letnih sredstvih, porabljenih za posamezen prejemek, ter števila prejemkov (saj gre pri številu prejemkov najveèkrat tudi za dejanske prejemnike). Zneski so v nominalnih vrednostih.

Za prikaz gibanja višin posameznih prejemkov v obdobju 1993–2004 je primerjana višina prejemka z višino povpreène neto plaèe na zaposlenega v Sloveniji. V ZDPU

24 ^UMAR Delovni zvezek 9/2006 Denarni prejemki prebivalcev v javnem financiranju Slovenije

Analiza veljavnega sistema in gibanj sredstev za denarne prejemke v Zbirki denarnih prejemkov UMAR ...

so denarni prejemki v veèini primerov prikazani v višini, kot se prejemniku izplaèujejo (torej brez prispevkov in dohodnine). Nekateri denarni prejemki so taki, da se od njih plaèujejo prispevki in dohodnina ali pa samo dohodnina in zanje neto zneskov ni bilo mogoèe preraèunati (za ponazoritev sprememb v èasu je primerjava teh prejemkov s povpreèno neto plaèo zadostna, èeprav je sama raven prikazana previsoko).

V èasovni dinamiki se višina prejemkov v primerjavi s povpreèno neto plaèo spreminja.

Tako gibanje ni bilo sluèajno in je posledica delovanja mehanizmov, ki jih je socialna politika uporabila, da bi dosegla boljšo družbeno povezanost. V nadaljevanju so prikazani le najznaèilnejši prejemki posameznih ciljnih skupin.

Znaèilno je gibanje nekaterih pokojnin v primerjavi s povpreèno neto plaèo, in sicer pri ciljnih skupinah upokojenci (starostna pokojnina in vojaška pokojnina), invalidi (invalidska pokojnina), osebe s posebnimi zaslugami (izjemna pokojnina, ko gre za doplaèilo iz proraèuna za doseganje ustrezne višine zneska v skladu z zakonom) in pri ciljni skupini veterani (borèevska pokojnina). Za te pokojnine je znaèilno moènejše znižanje njihovega najvišjega zneska. Iz zaèetnih razliènih ravni se opazno bližajo k višini dvakratne povpreène neto plaèe. Višji je le najvišji znesek starostne pokojnine (okoli 2,3 povpreène neto plaèe).

Podobno je gibanje najvišjih zneskov družinskih in vdovskih pokojnin, ki spadajo v ciljno skupino svojci. Tudi ti najvišji zneski se v primerjavi s povpreèno neto plaèo zmanjšujejo in v letu 2004 dosegajo okoli 165 % neto plaèe. Raven najnižje pokojnine za polni delovni èas pa se rahlo poveèuje v primerjavi z neto plaèo (Slika 5).

Pri ciljni skupini brezposelni je po številu prejemnikov najpomembnejši prejemek denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, pri katerem se raven najnižjega zneska z letom 1998 poveèa na približno tretjino neto plaèe in se ta raven v nadaljnjem obdobju ohranja. Najvišji znesek tega nadomestila se znižuje, saj v zaèetnem obdobju dosega raven 1,3 neto plaèe, konec obdobja pa je na ravni ene neto plaèe (glej sliko 6). Sprememba v dinamiki obeh zneskov sovpada s spremembo Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti v letu 1998. Najvišji znesek Slika 5: Gibanje ravni najvišjih zneskov posameznih vrst pokojnin ter ravni najnižjega zneska pokojnine

za polno delovno dobo v primerjavi s povpreèno neto plaèo, v %

0 50 100 150 200 250 300 350 400 450

1993 1994 1995 1996 19971998 1999 2000 2001 2002 2003 2004

V %, neto plaèa =100

starostna p. vojaška p.

borèevska p. invalidska p.

izjemna p. najnižja p.

družinska p. vdovska p.

Vir: Zbirka denarnih prejemkov UMAR, preraèuni UMAR.

Višina prejemkov se glede na

povpreèno neto plaèo v èasu spreminja

25

Delovni zvezek 9/2006 UMAR

Denarni prejemki prebivalcev v javnem financiranju Slovenije Analiza veljavnega sistema in gibanj sredstev za denarne prejemke v Zbirki denarnih prejemkov UMAR ...

0 5 10 15 20 25 30 35

1993 1994 1995 1996 19971998 1999 2000 2001 2002 2003 2004

V %, neto plaèa =100

denarna socialna pomoè trajna denarna socialna pomoè izredna denarna socialna pomoè

se zmanjšuje, ker je bila s spremembo zakona uvedena znižana zgornja meja vrednosti prejemka, uvedena pa je bila tudi možnost za ustrezno znižanje zneskov tega prejemka, èe ima prejemnik še dodaten zaslužek.

V ciljni skupini revni se je dinamika posameznih prejemkov ravno tako spremenila, in sicer leta 2001 ob spremembi Zakona o socialnem varstvu. Raven povpreènega zneska dodatka za socialno in materialno ogrožene se je v primerjavi z neto plaèo rahlo zniževala, in sicer od èetrtine neto plaèe v zaèetku opazovanega obdobja do le petine leta 2001. V tem letu je bil skladno z omenjenim zakonom namesto tega uveden nov prejemek, imenovan denarna socialna pomoè. Raven povpreènega zneska denarne socialne pomoèi se je zvišala in presega èetrtino neto plaèe (Slika 7).

Tudi raven (enotnega) zneska denarne pomoèi kot edinega vira preživljanja se je od zaèetka opazovanega obdobja v primerjavi z neto plaèo zniževala s slabe tretjine na petino neto plaèe v letu 2001. Namesto tega prejemka je bila v letu 2001 uvedena

Slika 6: Gibanje ravni najvišjega in najnižjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti v primerjavi s povpreèno neto plaèo, v %

0 20 40 60 80 100 120 140 160

1993 1994 1995 1996 19971998 1999 2000 2001 2002 2003 2004

V %, povpreèna èista plaèa =100

najnižji znesek najvišji znesek

Vir: Zbirka denarnih prejemkov UMAR, preraèuni UMAR.

Slika 7: Gibanje ravni povpreènih zneskov denarne socialne pomoèi, enotnega zneska trajne denarne socialne pomoèi ter povpreènega zneska izredne denarne socialne pomoèi v primerjavi z neto plaèo, v %.

Vir: Zbirka denarnih prejemkov UMAR, preraèuni UMAR.

26 ^UMAR Delovni zvezek 9/2006 Denarni prejemki prebivalcev v javnem financiranju Slovenije

Analiza veljavnega sistema in gibanj sredstev za denarne prejemke v Zbirki denarnih prejemkov UMAR ...

trajna denarna socialna pomoè ravno tako v enotnem znesku, raven prejemka pa se je zvišala na okoli tretjino neto plaèe. Podobno se je tudi raven zneska enkratne denarne pomoèi v neto plaèi zniževala s slabe èetrtine na petino v letu 2001.

Namesto tega prejemka je bil uveden prejemek izredne denarne socialne pomoèi, ki se izplaèuje v razliènih zneskih (v skladu z zakonsko doloèenimi merili). V povpreèju se je raven zneska poveèala na okoli 28 % neto plaèe.

V ciljni skupini starši se je dinamika prejemkov z novim Zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki je zaèel veljati leta 2002, marsikje spremenila. V obdobju do vkljuèno leta 2001 se je raven najvišjega in najnižjega zneska dodatka za nego otroka zniževala v primerjavi z neto plaèo. Z letom 2002 pa sta se v primerja-vi z neto plaèo poveèali raven najnižjega zneska dodatka za nego otroka (s 6 % neto plaèe na 12 %) in raven najvišjega zneska (z 10 % neto plaèe na 24 %). Ra-ven zneska pomoè ob rojstvu otroka (prejemnik ga dobi enkratno v paketu ali denarju) in raven zneska starševskega dodatka sta se v primerjavi z neto plaèo ravno tako zniževala, in sicer je z letom 2002 znesek pomoèi ob rojstvu otroka dosegel okoli tretjino neto plaèe, znesek starševskega dodatka pa okoli èetrtino neto plaèe. Od tod naprej se raven teh dveh zneskov ohranja na doseženi višini. Edino pri otroškem dodatku se je spremenila višina pred letom 2002. Ravni najnižjega in najvišjega zneska sta se v primerjavi z neto plaèo zniževali do leta 1999, nato pa je novela Za-kona o družinskih prejemkih vpeljala progresivnost glede na število otrok in s tem se je raven najvišjega zneska otroškega dodatka podvojila in dosegla okoli šestino neto plaèe; najnižji znesek pa približno ohranja višino 2 % neto plaèe (Slika 8).

2.5 Valorizacija denarnih prejemkov in osnove za doloèitev