5
1.2.1 Zdravljenje fantomske bolečine
Dandanes poznamo številne tehnike lajšanja fantomske bolečine, vendar do zdaj ni znano, da katere od teh zagotavljajo dolgotrajne učinke (Rothgangel et al., 2018).
Ozadje in mehanizmi fantomske bolečine kljub velikemu napredku v medicini in razumevanju fiziologije bolečine niso v celoti raziskani, saj gre za kompleksen proces.
Obstajajo teoretični mehanizmi, vendar ne moremo popolnoma trditi, da zgolj ti vplivajo na bolečino. Trenutno so terapije za zdravljenje fantomske bolečine v precej omejenem obsegu, obstajajo pa številne raziskave na to temo (Nikolajsen, Christenen, 2015).
Zdravljenje lahko poteka farmakološko ali z nefarmakološkimi metodami. Farmakološki vidik se ni izkazal za zelo učinkovitega, usmerjen je zgolj v lajšanje simptomov. Največkrat se uporabljajo opioidi, antidepresivi, analgetiki, lokalni anestetiki ipd. Bolečino lahko lajšamo tudi z nefarmakološkimi tehnikami, kot so transkutana električna stimulacija živca (TENS), terapija z ogledalom, stimulacija hrbtenjače, stimulacija perifernega živca, operativni posegi itd. Fantomska bolečina je zelo zapleten problem in jo je težko zdraviti.
Priporočljivo je, da se najprej uporabi konservativno zdravljenje, ki vključuje nefarmakološke in nekirurške metode. Najbolje se lahko obvlada skupaj s celotnim zdravstvenim timom, ki vključuje protetika, ki skrbi za krn in pacienta nauči pravilne uporabe proteze. Medicinska sestra in psihoterapevt morata preprečevati tesnobo in depresijo, saj imata ta dva dejavnika velik vpliv na zdravljenje. V primeru neuspeha je treba v proces lajšanja bolečine vključiti tudi farmakologa, ki skupaj s kliničnim terapevtom izbere ustrezna farmakološka sredstva ter poduči pacienta o njihovi učinkovitosti in stranskih učinkih (Hanyu-Deutmeyer et al., 2021).
1.3 Terapija z ogledalom
Kljub priporočilu, da se farmakološka sredstva ne uporabljajo kot prva metoda zdravljenja fantomske bolečine, se žal prav te pretežno in najpogosteje uporabljajo in povzročajo številne neželene učinke. Svetovna zdravstvena organizacija (World Health Organization – WHO) podpira uporabo varnih rehabilitacijskih tehnik, ki so enostavne za uporabo, saj bi s tem zagotovili nižje stroške zdravstvenega varstva, posameznikom pa omogočili, da sami obvladujejo bolečino (Withkoff, Johnson, 2017).
6
Ena izmed obetavnih rehabilitacijskih tehnik je terapija z ogledalom. Ta je bila prvič uporabljena leta 1996, ko sta Ramachandran in Rodgers-Ramachandran ugotovila, da je pacient namišljeno gibal zdrav ud in si s tem pomagal zmanjšati neskladje med zdravim in amputiranim udom. Pri terapiji z ogledalom pacient sedi pred ogledalom, ki mu preprečuje pogled na prizadet ud, ki je za ogledalom. Namen ogledala je, da pacient vidi odsev svojega zdravega uda na prizadeti strani in si ustvari vizualno iluzijo z dotikom ali gibanjem. Tako z mislimi namenoma vpliva na fantomsko bolečino. Terapija z ogledalom se ne uporablja samo pri amputacijah, kjer je prisotna fantomska bolečina, učinkovita je tudi pri stanjih po možganski kapi, sindromu regionalne bolečine in drugih bolečinah (poškodbe perifernega živca, operacije). Učinek terapije z ogledalom se spreminja glede na stopnjo bolečine in je uspešnejša pri pacientih z globoko somatsko bolečino. Terapija je preprosta za uporabo tako v domačem okolju kot tudi v bolnišnici, zato pričakujemo pogosto uporabo te tehnike pri lajšanju bolečine (Young Kim, Young Kim, 2012; Rothgangel et al., 2011; Flor, 2002).
Zdravljenje se začne s prilagojeno fazo, kjer posameznik opazuje odsev v ogledalu (Slika 2), ne da bi premaknil okončino. Z opazovanjem odseva ima pacient občutek, da je odsevan ud njegova prava okončina. Nekateri pacienti imajo težavo z miselno predstavo manjkajočega uda, zato v tej situaciji terapevt olajša postopek tako, da pacientu predlaga, naj si predstavlja, da opazuje ud skozi steklo. Ena izmed možnosti je tudi, da terapevt začne terapijo s pasivnimi čutnimi dražljaji s počasnimi in enostavnimi gibi, medtem ko pacient opazuje odsev, nato pa terapevt spodbudi pacienta, da prizadeti ud, skrit pred očmi, sinhrono premika z zdravim udom. V primeru, da je premikanje uda omejeno zaradi močne bolečine ali okorelosti, pacient zgolj opazuje svoj odsev. Pomembno je, da se pacienti zavedajo, da se rezultati izboljšajo le z rednim dnevnim ponavljanjem vaj, zato jih terapevti spodbujajo, da dnevno izvajajo zrcalno terapijo samostojno v okviru zdravljenja na domu. Terapijo je priporočljivo izvajati kratek čas in pogosto, na primer po pet minut od pet- do šestkrat dnevno. Prav tako je priporočljivo, da pacient vodi dnevnik terapije, v katerega redno zapisuje čas terapije, vrste gibov, simptome in izide. V primeru pojava stranskih učinkov, kot so izguba motorike, zmedenost, močnejša bolečina, omotica, se zdravljenje prekine oziroma je kontraindicirano (Withkoff, Johnson, 2017).
7
Slika 2: Terapija z ogledalom (Anaforoğlu Külűnkoğlu et al., 2019).
Terapija z ogledalom se ne uporablja zgolj za lajšanje fantomskih bolečin, ampak tudi pri opisih telesnih podob, povezanih z bolečino, kadar pacienti občutijo, kot da so deli telesa zviti, veliki, težki in otekli. Raziskave kažejo, da so boleče motnje povezane z reorganizacijo nevronskih povezav v možganih zaradi motenega somatosenzoričnega prenosa iz dela telesa (Withkoff, Johnson, 2017).
Somatosenzorično in motorično kortikalno območje po amputaciji nista več povezana na amputiranem udu. S tem so funkcionalne nevrološke slike pokazale, da postopoma ta območja nadomeščajo kortikalna območja. Zato povezujejo to reorganizacijo s fantomsko bolečino po amputaciji. Prav s tem namenom se uporablja terapija z ogledalom, saj vzpostavi večjo skladnost med motoričnim nadzorom in senzoričnimi povratnimi informacijami na podlagi odsevne slike zdravega uda, ki zmanjšuje reorganizacijo kortikalnega območja (Barbin et al., 2016).
8
2 NAMEN
Namen diplomske naloge je opraviti pregled tuje in domače strokovne ter znanstvene literature na temo učinka terapije z ogledalom na fantomsko bolečino. Raziskati želimo eno izmed nefarmakoloških tehnik lajšanja fantomske bolečine s ciljem ugotovitve prednosti in slabosti le-te.
9
3 METODE DELA
V diplomski nalogi smo uporabili deskriptivno metodo. Pregledali smo domačo in tujo strokovno ter znanstveno literaturo. Iskanje literature je potekalo od 25. 1. 2021 do 1. 5. 2021. Spletne vire smo pridobili s pomočjo podatkovnih baz PubMed in ScienceDirect.
Ključne besede smo iskali v angleščini: phantom limb pain AND (mirror OR visual) AND therapy oz. naslednjih ključnih besed v slovenščini: fantomska bolečina, terapija z ogledalom. V diplomsko nalogo smo vključili članke in raziskave, ki so ustrezali vključitvenim in izključitvenim kriterijem. Slika 3 prikazuje postopek iskanja literature.
Vključitveni kriteriji:
• članki v slovenskem in angleškem jeziku;
• članki, objavljeni v zadnjih 10 letih;
• članki, ki opisujejo fantomsko bolečino in zdravljenje le-te;
• članki, ki opisujejo terapijo z ogledalom.
Izključitveni kriteriji:
• članki, napisani v drugem tujem jeziku;
• članki ali raziskave, starejše od 10 let;
• članki ali raziskave, ki opisujejo zdravljenje fantomske bolečine, vendar ne vključujejo terapije z ogledalom.