Trditev
Ocena učenca
M SD
1. Nekoč so na Zemlji živele vrste živih bitij, ki so že izumrle. 4,50 0,881
2. Zemlja je stara približno 4,5 milijarde let. 4,38 0,869
3.
Moderni človek je na današnjem območju Slovenije živel v istem času kot dinozavri.
(Moderni človek na današnjem območju Slovenije ni živel v istem času kot dinozavri.)1
4,33 0,993 4. Fosili kažejo, kako so se oblike življenja spreminjale tekom daljših časovnih obdobij. 4,25 0,979 5. Danes živijo nove vrste živih bitij, ki jih nekoč ni bilo. 4,22 1,008 6. Človekovi trije najbližji sorodniki glede na evolucijski razvoj so gorile, orangutani in
šimpanzi. 4,07 1,021
7. Evolucija (biološki razvoj) modernega človeka še vedno poteka. 4,05 1,100
8. Moderni človek se je razvil v procesu evolucije. 3,84 0,960
9. Življenje na Zemlji obstaja že več kot 3 milijarde let. 3,77 1,076 10. Ljudje in šimpanzi smo se razvili iz skupnega prednika. 3,73 1,053 11. Teorija evolucije najbolje pojasni, kako se je na Zemlji razvil človek. 3,72 0,972 12. Danes so vse vrste človečnjakov izumrle, razen naše vrste, modernega človeka. 3,59 1,216 13.
Svetopisemsko poročilo o stvarjenju najbolje pojasni, kako se je na Zemlji pojavil/razvil človek. (Svetopisemsko poročilo o stvarjenju ne pojasni najbolje, kako se je na Zemlji pojavil/razvil človek.)1
3,56 1,246
14. Skupni prednik ljudi in šimpanzov še vedno živi v Afriki. (Skupni prednik ljudi in
šimpanzov v Afriki ne živi več.)1 3,51 1,064
15. Povprečna prostornina možganov modernega človeka je približno 1,5 litra. 3,50 1,000 16. Današnji ljudje smo se razvili iz predhodnih vrst živali. 3,49 1,240 17.
Vsi ljudje smo potomci enega moškega in ene ženske – biblijskega Adama in Eve.
(Vsi ljudje nismo potomci enega moškega in ene ženske – biblijskega Adama in Eve.)1
3,25 1,410 18. Moderni človek (Homo sapiens) se je razvil pred približno 200.000 leti. 3,23 0,992 19. Avstralopiteki so že približno pred 4 milijoni let hodili pokončno. 3,20 1,111 20. Šimpanzi se lahko naučijo sporazumevati z govorjeno besedo. (Šimpanzi se ne morejo
naučiti sporazumevati z govorjeno besedo.)1 3,17 1,181
21. Zadnji skupni prednik šimpanza in človeka je živel pred približno 6 do 7 milijoni let. 3,11 1,103 Se nadaljuje
Nadaljevanje preglednice 8
Trditev
Ocena učenca
M SD
22. Moderni človek se je razvil v Evropi. (Moderni človek se ni razvil v Evropi.)1 3,10 1,188 23. Neandertalec (Homo neanderthalensis) je živel v Afriki in Ameriki. (Neandertalec
(Homo neanderthalensis) ni živel v Afriki in Ameriki.)1 3,08 1,192 24. Moderni človek je na današnjem območju Slovenije živel v istem času kot mamuti. 3,02 1,378 25. Neandertalec in moderni človek imata 99,7 % genov enakih. 3,01 1,074 26. Ljudje smo se razvili iz šimpanzov. (Ljudje se nismo razvili iz šimpanzov.)1 2,84 1,234 27. Moderni človek se je razvil iz neandertalca. (Moderni človek se ni razvil iz
neandertalca.)1 2,80 1,148
28. Moderni človek in neandertalec sta na Zemlji bivala istočasno. 2,40 1,376
1 Trditev je obrnjena.
V nadaljevanju so po vrstnem redu za vsako od 28 trditev posebej predstavljeni rezultati preizkusa znanja o evoluciji človeka. Popolnoma pravilni odgovori iz preizkusa znanja so na grafih obarvani zeleno, vsi ostali pa sivo. Pri interpretaciji podatkov smo kot pravilen odgovor poleg popolnoma pravilnega odgovora, ki je bil lahko »zelo se strinjam« oziroma
»zelo se ne strinjam«, šteli tudi odgovora »se strinjam« oziroma »se ne strinjam«. Odgovor
»delno se strinjam« pa smo šteli kot neopredeljen.
1. trditev: Zemlja je stara približno 4,5 milijarde let.
Večina učencev osmega in devetega razreda je izbrala pravilen odgovor »zelo se strinjam«
(58,5 %) in »se strinjam« (26,2 %). Le 3,5 % učencev je izbralo napačen odgovor, medtem ko se jih 11,9 % ni opredelilo (graf 1).
Graf 1: Razporeditev odgovorov učencev na prvo trditev.
2. trditev: Moderni človek (Homo sapiens) se je razvil pred približno 200.000 leti.
Dve petini (40,4 %) učencev se je delno strinjalo s trditvijo. Malo manj kot dve petini (39,6
%) jih je izbralo pravilen odgovor, ena petina pa se jih s trditvijo ni strinjala oziroma zelo ni strinjala (graf 2).
1,2 2,3
11,9
26,2
58,5
0 10 20 30 40 50 60 70
Zelo se ne strinjam Se ne strinjam Delno se strinjam Se strinjam Zelo se strinjam
Odgovori učencev (%)
Zemlja je stara približno 4,5 milijarde let.
Graf 2: Razporeditev odgovorov učencev na drugo trditev.
3. trditev: Moderni človek se je razvil v Evropi.
Približno enak delež učencev se s trditvijo zelo strinja oziroma strinja (35,3 %) in zelo ne strinja oziroma ne strinja (41,5 %). 23,5 % učencev pa se delno strinja s trditvijo (graf 3).
Graf 3: Razporeditev odgovorov učencev na tretjo trditev.
4. trditev: Neandertalec (Homo neanderthalensis) je živel v Afriki in Ameriki.
Pravilen odgovor je izbralo 39,3 % učencev, podoben delež (36,6 %) jih je izbralo napačen odgovor. Malo manj kot petina učencev je ostala neopredeljena (graf 4).
Graf 4: Razporeditev odgovorov učencev na četrto trditev.
5,4
Zelo se ne strinjam Se ne strinjam Delno se strinjam Se strinjam Zelo se strinjam
Odgovori učencev (%)
Moderni človek (Homo sapiens) se je razvil pred približno 200.000 leti.
12,7
Zelo se ne strinjam Se ne strinjam Delno se strinjam Se strinjam Zelo se strinjam
Odgovori učencev (%)
Moderni človek se je razvil v Evropi.
13,5
Se ne strinjam Delno se strinjam Se strinjam Zelo se strinjam Ni odgovora
Odgovori učencev (%)
Neandertalec (Homo neanderthalensis) je živel v Afriki in Ameriki.
5. trditev: Moderni človek in neandertalec sta na Zemlji bivala istočasno.
Nekaj več kot tri petine (60,7 %) učencev je izbralo pravilen odgovor, medtem ko se jih 18,2
% ni opredelilo, ena petina pa je izbrala napačen odgovor (graf 5).
Graf 5: Razporeditev odgovorov učencev na peto trditev.
6. trditev: Človekovi trije najbližji sorodniki glede na evolucijski razvoj so gorile, orangutani in šimpanzi.
Pravilno je odgovorilo 88,1 % učencev, 5,9 % jih je izbralo napačen odgovor, 6,1 % pa se jih ni opredelilo (graf 6).
Graf 6: Razporeditev odgovorov učencev na šesto trditev.
7. trditev: Življenje na Zemlji obstaja že več kot 3 milijarde let.
Večina učencev se pravilno zelo strinja (36,9 %) oziroma strinja (50,4 %) s trditvijo.
Napačnega mnenja je bilo 9,9 % učencev, ena desetina pa je ostala neopredeljena (graf 7).
11,5 9,2
18,2
22,5
38,2
0,4 0
5 10 15 20 25 30 35 40 45
Zelo se ne strinjam
Se ne strinjam Delno se strinjam Se strinjam Zelo se strinjam Ni odgovora
Odgovori učencev (%)
Moderni človek in neandertalec sta na Zemlji bivala istočasno.
2,1 3,8 6,1
42,7 45,4
0 10 20 30 40 50
Zelo se ne strinjam Se ne strinjam Delno se strinjam Se strinjam Zelo se strinjam
Odgovori učencev (%)
Človekovi trije najbližji sorodniki glede na evolucijski razvoj so gorile, orangutani in šimpanzi.
Graf 7: Razporeditev odgovorov učencev na sedmo trditev.
8. trditev: Danes živijo nove vrste živih bitij, ki jih nekoč ni bilo.
Večina učencev (90,0 %) ve, da danes živijo nove vrste živih bitij, ki jih nekoč ni bilo, 6,1
% se jih ni opredelilo, 3,9 % pa jih je odgovorilo napačno (graf 8).
Graf 8: Razporeditev odgovorov učencev na osmo trditev.
9. trditev: Fosili kažejo, kako so se oblike življenja spreminjale tekom daljših časovnih obdobij.
Največ učencev (82,7 %) ve, da so fosili tisti, ki kažejo, kako so se spreminjale oblike življenja. Zmotnega mnenja je 5,4 % učencev, medtem ko jih je 11,9 % neopredeljenih (graf 9).
Graf 9: Razporeditev odgovorov učencev na deveto trditev.
4,0 5,9
12,8
50,4
36,9
0 10 20 30 40 50 60
Zelo se ne strinjam Se ne strinjam Delno se strinjam Se strinjam Zelo se strinjam
Odgovori učencev (%)
Življenje na Zemlji obstaja že več kot 3 milijarde let.
1,7 2,2 6,1
33,1
56,9
0 10 20 30 40 50 60
Zelo se ne strinjam Se ne strinjam Delno se strinjam Se strinjam Zelo se strinjam
Odgovori učencev (%)
Danes živijo nove vrste živih bitij, ki jih nekoč ni bilo.
3,5 1,9
11,9
31,9
50,8
0 10 20 30 40 50 60
Zelo se ne strinjam Se ne strinjam Delno se strinjam Se strinjam Zelo se strinjam
Odgovori učencev (%)
Fosili kažejo, kako so se oblike življenja spreminjale tekom daljših časovnih obdobij.
10. trditev: Ljudje smo se razvili iz šimpanzov.
Tretjina (32,3 %) učencev je neopredeljenih, ali smo se ljudje razvili iz šimpanza. Pravilno je odgovorilo 40,0 % učencev, medtem ko je zmotnega prepričanja 27,7 % učencev (graf 10).
Graf 10: Razporeditev odgovorov učencev na deseto trditev.
11. trditev: Teorija evolucije najbolje pojasni, kako se je na Zemlji razvil človek.
Tri petine učencev ve, da teorija evolucije pojasni razvoj človeka. Skoraj ena tretjina (31,0
%) učencev je bila neopredeljenih (graf 11).
Graf 11: Razporeditev odgovorov učencev na enajsto trditev.
12. trditev: Ljudje in šimpanzi smo se razvili iz skupnega prednika.
71,9 % učencev ve, da si ljudje in šimpanzi delimo skupnega prednika, 20,0 % učencev je neopredeljenih, 8,1 % pa jih je odgovorilo napačno (graf 12).
15,4
24,6
32,3
14,2 13,5
0 5 10 15 20 25 30 35
Zelo se ne strinjam Se ne strinjam Delno se strinjam Se strinjam Zelo se strinjam
Odgovori učencev (%)
Ljudje smo se razvili iz šimpanzov.
2,3
6,2
31,0
36,2
24,0
0,4 0
5 10 15 20 25 30 35 40
Zelo se ne strinjam
Se ne strinjam Delno se strinjam Se strinjam Zelo se strinjam Ni odgovora
Odgovori učencev (%)
Teorija evolucije najbolje pojasni, kako se je na Zemlji razvil človek.
Graf 12: Razporeditev odgovorov učencev na dvanajsto trditev.
13. trditev: Povprečna prostornina možganov modernega človeka je približno 1,5 litra.
Pravilen odgovor je izbralo 49,2 % učencev, napačnega 14,2 %, 36,5 % učencev pa je bilo neopredeljenih (graf 13).
Graf 13: Razporeditev odgovorov učencev na trinajsto trditev.
14. trditev: Moderni človek se je razvil v procesu evolucije.
63,8 % učencev je izbralo pravilen odgovor, 7,6 % napačnega, medtem ko je 28,5 % učencev neopredeljenih (graf 14).
Graf 14: Razporeditev odgovorov učencev na štirinajsto trditev.
2,7 5,4
20,0
40,0
31,9
0 10 20 30 40 50
Zelo se ne strinjam Se ne strinjam Delno se strinjam Se strinjam Zelo se strinjam
Odgovori učencev (%)
Ljudje in šimpanzi smo se razvili iz skupnega prednika.
2,7
11,5
36,5
31,5
17,7
0 5 10 15 20 25 30 35 40
Zelo se ne strinjam Se ne strinjam Delno se strinjam Se strinjam Zelo se strinjam
Odgovori učencev (%)
Povprečna prostornina možganov modernega človeka je približno 1,5 litra.
1,2
6,5
28,5
34,6
29,2
0 10 20 30 40
Zelo se ne strinjam Se ne strinjam Delno se strinjam Se strinjam Zelo se strinjam
Odgovori učencev (%)
Moderni človek se je razvil v procesu evolucije.
15. trditev: Moderni človek se je razvil iz neandertalca.
36,1 % učencev ve, da se moderni človek ni razvil iz neandertalca, 38,5 % jih je odgovorilo napačno, 25,4 % pa je neopredeljenih (graf 15).
Graf 15: Razporeditev odgovorov učencev na petnajsto trditev.
16. trditev: Moderni človek je na današnjem območju Slovenije živel v istem času kot dinozavri.
Večina učencev (83,0 %) je pravilno odgovorila, da moderni človek in dinozavri niso sobivali (graf 16).
Graf 16: Razporeditev odgovorov učencev na šestnajsto trditev.
17. trditev: Moderni človek je na današnjem območju Slovenije živel v istem času kot mamuti.
Pravilno je odgovorilo 52,3 % učencev, neopredeljenih pa je ostalo 19,2 % učencev (graf 17).
14,6
21,5
25,4 26,2
12,3
0 5 10 15 20 25 30
Zelo se ne strinjam Se ne strinjam Delno se strinjam Se strinjam Zelo se strinjam
Odgovori učencev (%)
Moderni človek se je razvil iz neandertalca.
58,8
24,2
10,4
3,8 2,7
0 10 20 30 40 50 60 70
Zelo se ne strinjam Se ne strinjam Delno se strinjam Se strinjam Zelo se strinjam
Odgovori učencev (%)
Moderni človek je na današnjem območju Slovenije živel v istem času kot dinozavri.
Graf 17: Razporeditev odgovorov učencev na sedemnajsto trditev.
18. trditev: Nekoč so na Zemlji živele vrste živih bitij, ki so že izumrle.
Večina učencev (87,3 %) je izbrala pravilen odgovor. Le 5 % je izbralo napačnega, 7,7 % pa je bilo neopredeljenih (graf 18).
Graf 18: Razporeditev odgovorov učencev na osemnajsto trditev.
19. trditev: Vsi ljudje smo potomci enega moškega in ene ženske – biblijskega Adama in Eve.
43,9 % učencev ve, da ljudje nismo potomci biblijskega Adama in Eve, približno enak odstotek (41,9 %) pa jih je napačnega mnenja. 22,7 % učencev je neopredeljenih (graf 19).
Graf 19: Razporeditev odgovorov učencev na devetnajsto trditev.
13,8
19,6 19,2
25,0 27,3
0 5 10 15 20 25 30
Zelo se ne strinjam Se ne strinjam Delno se strinjam Se strinjam Zelo se strinjam
Odgovori učencev (%)
Moderni človek je na današnjem območju Slovenije živel v istem času kot mamuti.
1,2 3,8 7,7
18,5
68,8
0 20 40 60 80
Zelo se ne strinjam Se ne strinjam Delno se strinjam Se strinjam Zelo se strinjam
Odgovori učencev (%)
Nekoč so na Zemlji živele vrste živih bitij, ki so že izumrle.
28,5
15,4
22,7
19,2
13,8
0,4 0
5 10 15 20 25 30
Zelo se ne strinjam
Se ne strinjam Delno se strinjam Se strinjam Zelo se strinjam Ni odgovora
Odgovori učencev (%)
Vsi ljudje smo potomci enega moškega in ene ženske – biblijskega Adama in Eve.
20. trditev: Zadnji skupni prednik šimpanza in človeka je živel pred približno 6 do 7 milijoni let.
Učenci so bili najpogosteje neopredeljeni (33,8 %), pravilno jih je odgovorilo malo manj kot polovica (45,0 %) (graf 20).
Graf 20: Razporeditev odgovorov učencev na dvajseto trditev.
21. trditev: Šimpanzi se lahko naučijo sporazumevati z govorjeno besedo.
42,7 % učencev ve, da se šimpanzi ne morejo sporazumevati z govorjeno besedo. Približno enako učencev je neopredeljenih (28,5 %) ali zmotnega mišljenja (28,8 %) (graf 21).
Graf 21: Razporeditev odgovorov učencev na enaindvajseto trditev.
22. trditev: Danes so vse vrste človečnjakov izumrle, razen naše vrste, modernega človeka.
Pravilen odgovor je izbralo 60,4 % učencev, 21,1 % pa jih je neopredeljenih (graf 22).
7,2
13,9
33,8
28,8
16,2
0 5 10 15 20 25 30 35 40
Zelo se ne strinjam Se ne strinjam Delno se strinjam Se strinjam Zelo se strinjam
Odgovori učencev (%)
Zadnji skupni prednik šimpanza in človeka je živel pred približno 6 do 7 milijoni let.
13,5
29,2 28,5
18,8
10,0
0 5 10 15 20 25 30 35
Zelo se ne strinjam Se ne strinjam Delno se strinjam Se strinjam Zelo se strinjam
Odgovori učencev (%)
Šimpanzi se lahko naučijo sporazumevati z govorjeno besedo.
Graf 22: Razporeditev odgovorov učencev na dvaindvajseto trditev.
23. trditev: Avstralopiteki so že približno pred 4 milijoni let hodili pokončno.
Največ učencev (30,8 %) je bilo neopredeljenih, 45,1 % jih je odgovorilo pravilno, 24,1 % pa napačno (graf 23).
Graf 23: Razporeditev odgovorov učencev na triindvajseto trditev.
24. trditev: Neandertalec in moderni človek imata 99,7 % genov enakih.
32,8 % učencev je bilo neopredeljenih, 31,3 % jih je odgovorilo pravilno, 35,9 % pa napačno (graf 24).
Graf 24: Razporeditev odgovorov učencev na štiriindvajseto trditev.
3,0
8,5
18,1
32,4
38,0
0 10 20 30 40
Zelo se ne strinjam Se ne strinjam Delno se strinjam Se strinjam Zelo se strinjam
Odgovori učencev (%)
Danes so vse vrste človečnjakov izumrle, razen naše vrste, modernega človeka.
9,5
14,6
30,8
26,6
18,5
0 5 10 15 20 25 30 35
Zelo se ne strinjam Se ne strinjam Delno se strinjam Se strinjam Zelo se strinjam
Odgovori učencev (%)
Avstralopiteki so že približno pred 4 milijoni let hodili pokončno.
9,1
26,8
32,8
22,5
8,8
0 5 10 15 20 25 30 35
Zelo se ne strinjam Se ne strinjam Delno se strinjam Se strinjam Zelo se strinjam
Odgovori učencev (%)
Neandertalec in moderni človek imata 99,7 % genov enakih.
25. trditev: Današnji ljudje smo se razvili iz predhodnih vrst živali.
Večina učencev (60,5 %) ve, da smo se ljudje razvili iz predhodnih vrst živali, 20,4 % učencev pa je bilo neopredeljenih (graf 25).
Graf 25: Razporeditev odgovorov učencev na petindvajseto trditev.
26. trditev:Svetopisemsko poročilo o stvarjenju najbolje pojasni, kako se je na Zemlji pojavil/razvil človek.
Največ učencev je odgovorilo pravilno (49,6 %), nepravilnih je bilo 18,8 % odgovorov, neopredeljenih pa 31,5 %. (graf 26).
Graf 26: Razporeditev odgovorov učencev na šestindvajseto trditev.
27. trditev: Skupni prednik ljudi in šimpanzov še vedno živi v Afriki.
Večina učencev (60,6 %) ve, da skupni prednik ljudi in šimpanzov ne živi več, 14,9 % jih napačno meni, da še vedno živi, 24,5 % pa jih je izbralo odgovor »delno se strinjam« (graf 27).
7,8 10,9
20,4
31,1 29,4
0,4 0
5 10 15 20 25 30 35
Zelo se ne strinjam
Se ne strinjam Delno se strinjam Se strinjam Zelo se strinjam Ni odgovora
Odgovori učencev (%)
Današnji ljudje smo se razvili iz predhodnih vrst živali.
32,3
17,3
31,5
11,9
6,9 0
5 10 15 20 25 30 35
Zelo se ne strinjam Se ne strinjam Delno se strinjam Se strinjam Zelo se strinjam
Odgovori učencev (%)
Svetopisemsko poročilo o stvarjenju najbolje pojasni, kako se je na Zemlji pojavil/razvil človek.
Graf 27: Razporeditev odgovorov učencev na sedemindvajseto trditev.
28. trditev: Evolucija (biološki razvoj) modernega človeka še vedno poteka.
81,9 % učencev ve, da evolucija še vedno poteka, kar je pravilen odgovor, da evolucija ne poteka več, meni 4,7 % učencev, 13,5 % pa jih je glede tega neopredeljenih (graf 28).
Graf 28: Razporeditev odgovorov učencev na osemindvajseto trditev.
4.1.2 RAZLIKE MED SPOLOMA, RAZREDOMA IN ŠOLAMA NA PREIZKUSU ZNANJA
a) Razlike med spoloma na preizkusu znanja
Statistično pomembne razlike na preizkusu znanja glede na spol smo preverili z neparametričnim preizkusom Mann–Whitney U. Porazdelitev odgovorov glede na spol je prikazana v preglednici v prilogi C.1. Našli nismo nobenih statistično pomembnih razlik med odgovori deklet in fantov.
b) Razlike med 8. in 9. razredom na preizkusu znanja
Statistično pomembne razlike na preizkusu znanja glede na razred smo preverili z neparametričnim preizkusom Mann–Whitney U. Porazdelitev odgovorov glede na razred je prikazana v preglednici v prilogi C.2. Našli smo deset statistično pomembnih razlik med odgovori osmošolcev in devetošolcev. Devetošolci so bolje odgovarjali na devet (5., 7., 12.,
21,7
38,9
24,5
10,3
4,6 0
10 20 30 40 50
Zelo se ne strinjam Se ne strinjam Delno se strinjam Se strinjam Zelo se strinjam
Odgovori učencev (%)
Skupni prednik ljudi in šimpanzov še vedno živi v Afriki.
1,5 3,2
13,5
30,4
51,5
0 10 20 30 40 50 60
Zelo se ne strinjam Se ne strinjam Delno se strinjam Se strinjam Zelo se strinjam
Odgovori učencev (%)
Evolucija (biološki razvoj) modernega človeka še vedno poteka.
14., 17., 22., 23., 25., 28. trditev) od desetih zastavljenih trditev. Osmošolci pa so bolje od devetošolcev odgovarjali na 1. trditev v preizkusu znanja.
c) Razlike med šolama na preizkusu znanja
Statistično pomembne razlike na preizkusu znanja glede na šolo, ki jo učenci obiskujejo, smo preverili z neparametričnim preizkusom Mann–Whitney U. Porazdelitev odgovorov glede na šolo je prikazana v preglednici v prilogi C.3. Našli smo tri statistično pomembne razlike med odgovori učencev osnovne šole 1 in osnovne šole 2. Učenci šole 1 so bolje odgovarjali na 1. in 19. trditev, medtem ko so učenci šole 2 bolje odgovarjali na 23. trditev iz preizkusa znanja.
4.2 ANKETNI VPRAŠALNIK
Učenci so stopnjo strinjanja s posamezno trditvijo ocenjevali na petstopenjski Likertovi lestvici stališč, zato smo kot pozitiven odnos upoštevali ocene, ki so bile višje od 3, kot negativno pa tiste, ki so bile nižje kot 3.
4.2.1 OSNOVNA ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA
V preglednici 9 so prikazane povprečne ocene strinjanja (M) in standardni odklon (SD) odgovorov vseh učencev z danimi 53 trditvami. Trditve so bile razdeljene v 4 sklope, in sicer
»mnenje o biologiji« (19 trditev), »odnos do pouka biologije« (11 trditev), »notranja motivacija« (12 trditev) in »ocena samoučinkovitosti« (11 trditev).
Iz preglednice 9 lahko vidimo, da imajo učenci pozitivno mnenje o biologiji (M > 3,0).
Biologija se jim zdi uporabna v vsakdanjem življenju, saj omogoča razumevanje življenja, hkrati pa biološki napredek izboljšuje kakovost našega življenja. Vsebina, ki se jo učenci učijo pri biologiji, je učencem večinoma všeč (M = 3,34–3,12). Večina učencev (M = 3,07) se pouka biologije veseli. Med poukom biologije se dolgočasi malo manj kot polovica učencev (M = 2,8). Poklic, povezan z biologijo, bi izbrala manj kot polovica učencev (M = 2,79).
Preglednica 9 prav tako prikazuje, da imajo učenci večinoma pozitiven odnos do pouka biologije (M > 3,0). Vidimo pa tudi, da se veliko učencev (M = 2,27) biologijo uči, le ko vedo, da bodo ocenjeni.
Iz preglednice 9 razberemo, da imajo učenci pozitivno notranjo motivacijo (M > 3,0).
Opazimo lahko, da je večina učencev zadovoljna s svojimi dosežki (M = 3,65) in znanjem (M = 3,74) pri biologiji. Opazimo pa lahko tudi, da je veliko učencev pri pouku biologije napetih (M = 2,60) in pod pritiskom (M = 2,84) ter razmišljajo, ali se bodo dobro odrezali (M = 3,28).
Preglednica 9 kaže, da imajo učenci visoko oceno samooučinkovitosti (M = 4,39–3,47).
Učenci se trudijo izpolniti svoja pričakovanja (M = 4,05), pričakovanja staršev (M = 3,93), učiteljev (M = 3,83) in sovrstnikov (M = 3,47). Učenci menijo, da se lažje kot biologijo (M
= 4,15) naučijo brati, pisati in jezikovnih spretnosti (M = 4,39), slovnico (M = 4,20).
uporabljati računalnik (M = 4,30). Težje pa se naučijo tuje jezike (M = 4,0), družboslovne vede (M = 3,96) in matematiko (M = 3,88).
Preglednica 9: Povprečna ocena (M) in standardni odklon (SD) odgovorov vseh učencev na anketna vprašanja