0 5

(1)

0 5

OKTOBER

Ni še prepozno za cepljenje!

7 Veseli me pripravljenost

za skupno reševanje problemov

4

29

(2)

Nagovor generalnega direktorja mag. Simona Vrhunca . . . .3

Veseli me pripravljenost na skupno reševanje problemov, pogovor s strokovno direktorico prof. dr. Brigito Drnovšek Olup . . . .4

Načrt pripravljenosti na pandemijo gripe . . . .6

Ni še prepozno za cepljenje! . . . .7

Delovna obiska ministra za zdravje v UKC Ljubljana . . . .8

Minister za zdravje Borut Miklavčič v vlogi pacienta . . . .9

Svet UKC Ljubljana o poslovanju in sanacijskih ukrepih . . . .10

Izvajanje delovnega programa januar – avgust 2009 . . . .11

Preprečevanje okužb z legionelo . . . .12

Sodobni vodja v zdravstvu . . . .13

Zgodba o gradnji nove Pediatrične klinike je končana . . . .14

Predstavljamo novoimenovane: prof. dr. Rajko Kenda, strokovni direktor Pediatrične klinike . . . .16

Usklajeno komuniciranje z javnostjo, »Kaj naj rečem?« . . . .18

Predstavljamo nove klinične oddelke: Klinični oddelek za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo Nevrološke klinike . . . .20

Predstavljamo nove klinične oddelke: Klinični oddelek za hematologijo in onkologijo Pediatrične klinike . . . .22

Diabetična noga – novosti in aktualnosti . . . .24

8. september – mednarodni dan fizioterapevtov . . . .25

Tomaž Tomažin : Sedem navadnih stvari . . . .26

Kaj menijo o nas?, Igrala bodo razveseljevala otroke . . . .27

Ljubljanska kirurška klinika skozi čas . . . .28

Koncert Orkestra in zbora evropskih študentov medicine . . . .29

Športne igre slovenskih bolnišnic 2009 . . . .30

VAŠ PRISPEVEK V INTERNEM ČASOPISU? ZAKAJ PA NE!

Bi želeli kaj sporočiti svojim sodelavkam, se je na vašem oddelku kaj posebnega zgodilo? Zakaj nam ne pišete, pošljete fotografije? Poskrbeli bomo, da bodo tudi vaše misli in trenutki ostali zabeleženi, pa še veseli bomo vsakega utripa.

Prispevki in obvestila, ki jih želite objaviti v internem glasilu, morajo prispeti v uredništvo do 10. v predhodnem mescu. Ostali zamudniki bodo prišli na vrsto v naslednji številki. V uredništvu si pridržujemo pravico do krajšanja tekstov, žal pa vaših prispevkov ne honoriramo. Pošljite nam jih po elektronski pošti (Word for Windows) na naslov: biserka.meden@kclj.si. Zaželjena je pisava Ariel 12 točk, na eni strani naj bo 30 vrstic s po 60 znaki v eni vrstici (1,5 presledek med vrsticami in rob na vsaki strani 2,5 cm). Fotografije pa naj bodo oddane posebej v dig- italni obliki: TIF, JPG, … ( ne v tekstu). Nekvalitetnih oziroma neostrih ali pretemnih fotografij ne bomo objavili.

Obvezno navedite ime avtorja teksta in fotografije. Zdaj pa še priporočilo: zaželjeni so krajši prispevki ( do 2.500 znakov) opremljeni s fotografijo (avtorja ali tematsko).

Predvsem pa je bistveno, da so prispevki napisani v poljudnem jeziku, ki bo razumljiv vsem bralcem – zaposleim v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Zdaj pa hitro miško v roke in nam pišite!

Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Oktober 2009, številka 5

Univerzitetni klinični center Ljubljana Zaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija

Glavni urednik mag. Simon Vrhunec

Odgovorna urednica Biserka Marolt Meden

Uredniški odbor

prof. dr. Bojana Beović, dr. med.

Erna Kos Grabnar, viš. med. ses.

Ada Košir, univ. dipl. prav.

Vida Linec, univ. dipl .ekon.

prof. dr. Brigita Drnovšek - Olup, dr. med., višja svetnica

Polona M. L. Wallas, univ. dipl. soc.

Miha Žemlja, univ. dipl. org.

Tatjana Nendl, dipl. m. s.

Lektoriranje Bilka Mate

Fotografije Jolanda Kofol Marjana Česenj Branko Frece in drugi

Oblikovanje Ma3ca

Tisk

Agencija Citrus, Logatec

Naklada 3000

Glasilo je v elektronski obliki na naslovu

http://www3.kclj.si

(3)

uvodnik

Spoštovane sodelavke in sodelavci!

Vesel sem, da vas lahko nagovorim kot vaš novi sodelavec. Pravzaprav sem del kolektiva Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana pred leti že bil, sicer v drugi vlogi, in takrat smo zelo dobro sodelovali in se razumeli. Prepričan sem, da bo tako tudi tokrat. Moja vrata so vedno odprta za vse dobronamerne pobude in predloge, prav tako pa tudi za kritike in pohvale.

V času do mojega ponovnega prihoda v največjo zdravstveno ustanovo v Sloveniji se je tako v UKC kot tudi v našem širšem ( predvsem poslovnem) okolju marsikaj spremenilo. Dodobra sem spoznal aktualne naloge in probleme, ki smo jih že začeli reševati in jih bomo skupaj reševali tudi v prihodnje.

Največji izziv je povezan s trenutnim gospodarskim položajem v državi in v svetu, ki zaradi recesije ni ugoden. S posledicami se sooča tudi slovensko zdravstvo. Zaradi zmanjševanja naročil na svetovnih in na domačen trgu podjetja racionalizirajo svoje poslovanje tudi s krče- njem stroškov dela – z odpuščanjem in s skrajševanjem delovnega časa. Oboje ima za posle- dico manjše plače, zato pa se zmanjšujejo tudi prilivi v javno zdravstveno blagajno, ki se trenutno sooča s primanjkljajem v višini več kot 80 milijonov evrov. Posledica tega je, da so se cene, ki jih ZZZS plača za posamezne storitve za UKC, v povprečju znižale za 8,5 odstotkov.

Tako kot vse druge dejavnosti v naši družbi se mora zato tudi zdravstvo prilagoditi spreme- njenim razmeram v poslovnem okolju. To pa pomeni, da moramo vse naše dejavnosti prilagoditi razpoložljivim sredstvom.

Ker ne želimo, da bi se nam zniževale plače, bomo morali poiskati rezerve tako, da bomo povečali stroškovno učinkovitost.

Pri tem pa bi želel posebej opozoriti na naše osnovno poslanstvo, na razlog našega obstoja – zagotavljanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja našim pacientom. Zato naše iskanje notranjih rezerv nikoli ne sme biti v škodo pacientov. Ti bodo vedno bolj v središču vseh naših načrtov in dejavnosti, zato je prav, da se sliši njihov glas. V Svetu pacientov imamo dobrega sogovornika, ki nam pomaga iskati najboljše rešitve v korist pacientov.

Zakorakali smo v jesen, v letni čas, ko ljudje v naravi žanjemo plodove celoletnih aktivnosti.

Naj bo naša jesen sončna in uspešna, saj si vsi želimo potrditve našega dela, ki je zahtevno in odgovorno in ga večina z veseljem ter predano opravlja. Verjamem, da bomo skupaj zmogli vse izzive.

Mag. Simon Vrhunec

(4)

Biserka Marolt Meden

Veseli me pripravljenost za

Pogovor s strokovno direktorico prof. dr. Brigito Drn

Z aktivnostmi, ki so sledile, je dokazala, da to drži, saj se je takoj lo- tila reševanja najbolj perečih problemov. Nekaj jih je načrtovala, nekaj pa so jih narekovale zunanje razmere oziroma tekoče dogajanje v UKC Ljubljana. Čeprav je bilo poletje tudi čas dopustov in predaja poslov na Očesni kliniki ni tako enostavna, kot se morda zdi nepouče- nemu, že lahko predstavimo širši interni javnosti kar nekaj uspešno zastavljenih aktivnosti in sporočil, ki so se izoblikovala iz izkušenj v tem času, če po štirih mesecih potegnemo črto. Seveda pa ni ne- pomembno, da se je v tem času zamenjal tudi generalni direktor in je po zaključku sodelovanja z generalno direktorico mag. Darinko Mi- klavčič sledilo »privajanje« na novega generalnega direktorja mag. Si- mona Vrhunca.

Zadnjih sedem let ste uspešno vodili Očesno kliniko. Kaj bi da- nes izpostavili kot najbolj pomembne dosežke v času vašega vo- denja?

V času mojih mandatov se je Očesna klinika pospešeno strokovno razvijala, poslovno smo delovali v okvirih dogovorjenega oziroma plača- nega programa in vsako leto uspešno zaključili poslovanje. Ponosna sem na strokovni napredek vseh profilov, saj sem vzpodbujala izobraževa- nje prav vseh - od vrhunskih specialistov do administratork – izobra- ževanja pa niso zajemala le medicinskih znanj, ampak so vključevala tudi vsa ostala znanja, ki so pomembna za dobro timsko delo in delo s pacienti. Tu mislim predvsem na znanja s področja komuniciranja, vodenja in timskega dela. Za razliko od prejšnjih let, ko je prevladoval nee- nakomeren razvoj posameznih subspecialnosti, so se vse subspecialnosti enakomerno razvijale. Zelo so se izboljšali tudi medsebojni od-

nosi, kar omogoča bolj kakovostno delo. Vse spremembe, ki sem jih uva- jala, je večina zaposlenih dobro sprejela in vsi so z veseljem pripomo- gli k današnji celostni podobi Očesne klinike. »Zapustila« sem jo kot okolje, urejeno po najvišjih evropskih standardih in merilih.

Ste specialistka oftalmologije, priznana očesna kirurginja, ki še vedno operira. Kako usklajujete delo strokovne direktorice in ki- rurginje?

Ker želim nadaljevati s strokovnim delom, še vedno dvakrat na te- den operiram na Očesni kliniki. Opravljam samo zahtevnejše operacije, enostavnejše sem prepustila naslednikom. Po opravljenem ope- rativnem delu se vedno vrnem na delo v upravo in sem tako vsak dan vpeta v vsa dogajanja.

Ste pričakovali takšno dinamiko dela v upravi UKC Ljubljana, kot je značilna za zadnje mesece?

Po pravici povedano, ne. Vsi si predstavljajo, da je uprava UKC Ljublja- na odmaknjena od dogajanja oziroma neposredne dejavnosti, ki poteka v zavodu. Pa seveda ni tako. V zadnjih štirih mesecih se pritisk vseh strok, problemov posameznih dejavnosti ali pa posameznikov ni niti malo umiril. Zelo organiziran človek sem in delo rada načrtujem, predvsem pa vedno želim probleme reševati sproti. Spore rešujem z me- diacijo in ne z dekreti. To mi vzame veliko časa, a rezultati so boljši.

Vesela sem, ko se na mene obrnejo s problemom in predlogi rešitev, kajti potem hitreje skupaj poiščemo ustrezno rešitev. Želim pa si, da bi posamezniki skušali rešiti probleme najprej v svojih okoljih klinične- ga oddelka oziroma službe, nato na nivoju klinike, in če še tu ne bi bilo ustrezne rešitve, naj bi poiskali pomoč pri vodstvu UKC Ljubljana. Za- posleni morajo spoštovati hierarhični red in najprej obvestiti oziroma poskušati rešiti problem s svojim nadrejenim. Če pa ne najdeta reši- tve, naj skupaj iščeta pomoč na višjem nivoju. Širše pa si želim, da bi razmere urejali z dogovori in v skladu s pravili, ne pa na podlagi pri- tiskov in gonje proti posameznim skupinam ali posameznikom.

Svet UKC Ljubljana želi, da resno pričnemo uresničevati pripo- ročila, ki jih je sprejel na prvi letošnji seji. Kako izvajate pripo- ročila Sveta UKC Ljubljana?

Vsi si želimo izboljšati učinkovitost dela in doseči večjo transparent- nost aktivnosti, ki se nanašajo na zbiranje dejanskih podatkov o dnev- nih obremenitvah in vsebini dela za posameznega redno zaposlene- ga zdravnika. Izdelali smo razpredelnico z jasnimi navodili za beleže- nje vseh oblik zdravniškega dela, ki jih je predvidela tudi Komisija za Strokovna direktorica prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr. med., višja svetnica, je bila na 3. seji Sveta UKC Ljubljana, 16. aprila 2009, imenovana na delovno mesto strokovne direktorice UKC Ljubljana. Razpisna komisija je v svoje poročilo Svetu UKC Ljubljana zapisala, da je iz kandidatkinega programa razvidno, da dobro pozna strokovno-organizacijske razmere in probleme v UKC Ljubljana.

(5)

aktualno

definiranje normativov in obsega dela na sekundarnem nivoju pri Mi- nistrstvu za zdravje. Na podlagi prejetih podatkov bomo izdelali ana- lizo obremenjenosti posameznikov in posledično enakomernejšo raz- poreditev zaposlenih. V zvezi z delom pri drugem delodajalcu pa so aktivnosti usmerjene v zbiranje podatkov o delu redno zaposlenih zdravnikov UKC Ljubljana v drugih javnih zdravstvenih zavodih in pri za- sebnikih. Na podlagi podatkov želimo izdelati pregleden sistem in do- ločiti kriterije, po katerih bi zaposlenim v UKC Ljubljana izdajali soglasja za delo pri drugem delodajalcu. Ponovno želimo ovrednotiti vse dane predloge za izdajo soglasja in tudi že izdana soglasja za leto 2009.

Takoj, ko ste nastopili mandat, ste začeli z urejanjem razisko- valnega dela. Kaj je bil vaš cilj?

V juniju sta nas čakala priprava in usklajevanje za vključevanje v centre odličnosti, kajti zelo pozno smo bili seznanjeni z možnostjo sodelovanja v razpisu Ministrstva za šolstvo, znanost in tehnologijo. Kot sodelujoči partner smo se prijavili v devet centrov odličnosti. Spre- jet je bil samo en predlog projekta, v katerem sodelujemo, vendar so bile vse aktivnosti dobra priprava za vključevanje v naslednje razpi- se. Moj cilj je, da bi tudi na tem področju vpeljali več reda, spošto- vanja sistemskih rešitev in preglednost.

Strokovni svet UKC Ljubljana se je vključil tudi v razpravo o pred- logu Zakona o zdravstveni dejavnosti. So bile pripombe upošte- vane?

Naša ustanova je ena najpomembnejših na področju zdravstva v Slo- veniji, zato je prav, da smo se vključili v razpravo o predlogu Zakona o zdravstveni dejavnosti. Na sejo Strokovnega sveta (14. julija 2009), kjer so predlagali pripombe, je prišel minister za zdravje Borut Miklav- čič s svojo ekipo. V živahni razpravi smo izmenjali mnenja in nato obli- kovali predloge sprememb. Po zagotovilih z MZ so upoštevali veči- no naših pripomb.

Na začetku poletja ste se vključili v reševanje že dalj časa ne- rešene problematike revmatologije. Presenetil vas je odstop pred- stojnika Kliničnega oddelka za revmatologijo, o katerem so vas obvestili novinarji. Kako ste ukrepali?

V juniju sem se pogovarjala s tedanjim v. d. predstojnika Kliničnega oddelka za revmatologijo doc. dr. Matijo Tomšičem, ki mu je potekel mandat. Dogovorila sva se, da bo opravljal funkcijo v. d. predstojnika do konca septembra, saj bi do takrat poskušali poiskati rešitve za njegove predloge. Čez nekaj dni pa sem iz medijev izvedela, da si je premislil in javno odstopil. Da bi zagotovili nemoteno delo na klini- čnem oddelku, smo morali imenovati novo vodstvo, imenovali pa smo tudi skupino za svetovanje in spremljanje delovanja in poslovanja Kli- ničnega oddelka za revmatologijo (KOR) (v nadaljevanju: svetovalna skupina). Svetovalna skupina naj bi predvidoma v treh mesecih ra-

ziskala razloge in argumente, ki so pripeljali do zahteve KOR ( ta predstavlja 1,1 odstotka dejavnosti UKC Ljubljana) po izločitvi iz UKC Lju- bljana in v spremenjeni varianti do zahteve po njihovi večji samostoj- nosti znotraj UKC Ljubljana naj bi za vodstvo UKC Ljubljana ter Stro- kovni svet in Svet UKC Ljubljana pripravila predlog ukrepov, ki naj bi na podlagi argumentov in primerjave s podobnimi ustanovami v tujini opredeli morebitni spremenjeni položaj KOR v UKC Ljubljana. Sve- tovalna skupina pri svojem delu upošteva dejstvo, da se njeni predlogi ne bodo nanašali samo na obravnavano enoto UKC Ljubljana, tem- več na vse podobne enote. Pri njenem delu jo vodi predvsem razmi- slek o povečani učinkovitosti in kakovosti dela v korist pacientov ob hkratni ekonomski vzdržnosti. Poudariti pa moram, da tako vodstvo UKC Ljubljana kot tudi Svet UKC v celoti podpiramo večjo decentralizacijo posameznih kliničnih oddelkov oziroma klinik in ta proces tudi udejanjamo. Nesprejemljivo je tudi, da posamezniki iz UKC Ljublja- na delujejo zlasti v svojo korist in ne predvsem v korist pacientov in zavoda, v katerem so zaposleni. Želim, da spoštujejo vsa sprejeta pra- vila, vključno s pravili komuniciranja z javnostmi. Posamezniki menijo, da je zavod dolžan urejati področje komuniciranja z mediji, ko se v njih pojavi informacija, ki je neugodna za posameznika. Ko pa posameznik želi uveljaviti svoje interese, počne to v nasprotju s spre- jetimi pravili komuniciranja, urejenimi v internem pravilniku.

Ugotovili ste, da so potrebne spremembe Navodila za klini- čno preskušanje zdravil in medicinskih pripomočkov. Kaj se je zgodilo?

Opozorjena sem bila, da naša navodila o kliničnem preskušanju zdravil in medicinskih pripomočkov niso povsem usklajena z zakonodajo, zato smo v vodstvu pripravili nekaj sprememb obstoječih navo- dil, o katerih je razpravljal Strokovni svet UKC Ljubljana in se z njimi strinjal. Največja sprememba je v členu, ki določa delitev sredstev. Po novem delilniku bo po odbitju direktnih in posrednih stroškov veči- na sredstev ostala v kliničnem oddelku oziroma kliniki, kjer presku- šanje poteka. Predstojnik bo sredstva lahko namenil za nabavo opreme ali za izobraževanje. Posamezniki, ki sodelujejo v preskušanju, pa bodo nagrajeni v skladu z obstoječo zakonodajo.

Vse nas je presenetila nova gripa. Potrebno je bilo takojšnje ukre- panje.

Tako je. Že v juliju sem imenovala krizni štab za obvladovanje nove gripe, ki se je redno sestajal, intenzivno pa so delovale tudi vse de- lovne skupine in strokovni kolegiji, ki so pripravljali posamezne reši- tve. Rezultat obsežnega dela je bil sprejem načrta pripravljenosti na pandemijo gripe za UKC Ljubljana, ki je bil sprejet 9. septembra 2009.

Krizni štab še naprej redno deluje in bo še bolj intenzivno deloval v času izbruha pandemije.

nadaljevanje na strani 19

skupno reševanje problemov

ovšek Olup, dr. med., višjo svetnico

(6)

Služba za odnose z javnostmi

Načrt pripravljenosti na

Po uvodnih besedah generalnega direk- torjamag. Simona Vrhunca naj redna novinarska konferenca, ki predstavlja dejavnosti UKC Ljubljana, o katerih želi- mo, da je z njimi seznanjena širša javnost, prispeva k objektivnemu ter trezne- mu obveščanju javnosti in umirjanju ozračja brez nepotrebnih paničnih sporo- čil. Če nekaj poznamo, se lahko najbolj učinkovito obvarujemo.

Zdravstveni zavodi pa morajo biti dobro pripravljeni, zato smo predstavili Načrt UKC Ljubljana o pripravljenosti na pandemijo gripe, ki smo ga pripravljali in nadgrajevali preko poletja in sprejeli 9.

septembra letos.

Naša družba deli posledice recesije z ostalimi državami sveta. “Delimo” si tudi sezonsko in novo gripo. Dolžnost UKC Ljubljana se je dobro pripraviti na morebitni izbruh nove gripe, da bo sistem deloval po vseh predvidenih črnih in manj črnih scenarijih.

“Ministrstvo za zdravje se je odlično in pravočasno organiziralo. Skupaj z Inštitutom za varovanje zdravja RS in seveda z našo Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja je bilo narejeno ogromno, kar je pomagalo tudi nam, da smo se laže pripravili in sprejeli naš načrt pripravljenosti. Plakati in zloženke akcije Ustavimo gripo nas spremljajo v našem zavodu in tudi drugod po Sloveniji.

Ministrstvu za zdravje, seveda pa tudi medijem, gre zahvala, da so državljani Slovenije dobro seznanjeni z nevarnost- mi, ki jih prinaša izbruh epidemije, in da ne ustvarjamo nepotrebne panike,” je poudaril mag. Simon Vrhunec.

Strokovna direktorica UKC Ljubljana prof.

dr. Brigita Drnovšek Olup, dr. med., višja svetnica, vodi krizni štab. Ta je koor- diniral priprave načrta in bo redno deloval v času izbruha pandemije, zato je poudarila nekatere točke iz načrta pripravljenosti UKC Ljubljana. Po posnetku stanja in pre- igravanju vseh možnih scenarijev so bile sprejete odločitve, ki bodo aktualne v razli- čnih fazah izbruha pandemije.

“Krizni štab se je odločil, da v času izbruha pandemije celoten UKC Ljubljana v skladu s potrebami zmanjša oziroma pre- stavi elektivni program, da bo dovolj prostora za paciente, ki bodo potrebovali hospitalizacijo. V osrednji stavbi UKC Ljubljana naj bi ostali akutni bolniki vseh specialnosti.

Paciente, ki bodo potrebovali bolnišnično oskrbo, bomo najprej sprejemali na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, ko pa bo ta bolnišnica polna, bo začela kot krizna bolnišnica dodatno delovati Ortopedska klinika, nato del Bolnišnice dr. Petra Držaja (samo Klinični oddelek za abdominalno kirurgijo), (ko bo usposobljena) stara Pediatrična klinika, Dermatovenerološka klinika in v skrajni sili tudi posamezni oddelki v osrednji stavbi,” je povedala prof. dr. Brigita Drnovšek Olup.

Poudarila je pomen kadrov in navedla, kako bo UKC Ljubljana zagotavljal doda- tni kader v primeru večje obolevnosti zaposlenih. V UKC Ljubljana poteka tudi intenzivno izobraževanje, da bomo uspo- sobili dovolj kadra za delo z bolniki z novo gripo in za delo z respiratorji, ki jih bodo potrebovali pacienti, ki bodo imeli ogrožene vitalne funkcije.

Urejena so vsa pomembna področja delovanja, določeni njihovi nosilci in poti.

Krizni štab bo glede na epidemiološko situacijo sprejemal ukrepe o omejitvah obiskov.Vedno pa velja navodilo ozi- roma prošnja, da naj obiskovalci z okužbami ne prihajajo na obiske, naj bodo uvidevni do pacientov in tudi do zdravstvenega osebja, naj se ne zadr- žujejo predolgo pri pacientih in naj bosta pri pacientu največ dva obisko- valca naenkrat.

Akademik prof. dr. Franc Strle, dr.

med., višji svetnik, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, je predstavil napovedi za prihodnost, ki temeljijo na izkušnjah z južne poloble, kjer je ta čas zima, ki se nam bliža. Razponi v napovedih so pre- cejšnji. Za novo gripo A(H1N1) naj bi zbolelo od 20 do 30 odstotkov prebival- stva. Večina do sedaj obolelih je prebole- la novo gripo v lažji obliki. Bolezen torej poteka kot običajna gripa, le veliko več bo obolelih, ker se prvič srečujemo z novim virusom. Ocenjujemo, da bo potrebno hospitalizirati 2 odstotka obolelih in da bo umrlo od 0,1 do 0,5 odstotka obolelih.

Napovedi niso zanesljive in pretežno temeljijo na ugotovitvah pri pacientih, ki so mladi in nimajo kroničnih bolezni.

“Na južni polobli v sedanjem hladnem letnem času večina oboleva za novo gripo in manj za sezonsko. Pričakujemo, da bo tako tudi pri nas, zato priporoča- mo, da se pred okužbo zaščitimo s cepljenjem,” je poudaril prof. dr. Franc Strle.

UKC Ljubljana bo zagotovil brezpla- čno cepljenje proti sezonski gripi za vse zaposlene. Cepljenje proti sezonski gripi bo predvidoma potekalo v začet- ku oktobra. Republika Slovenija je zagotovila cepivo proti novi gripi, Vodstvo UKC Ljubljana je javnosti predstavilo priprave na izbruh pandemije nove gripe oziroma načrt, ki je bil po učinkovitem timskem delu, ki je potekalo preko poletja, sprejet 9. septembra 2009.

(7)

aktualno

strošek cepljenja pa bo moral zagoto- viti delodajalec oziroma posameznik.

Pandemično stanje razglasi Ministrstvo za zdravje. Krizni štab v UKC Ljubljana glede na priliv pacientov odloči, kdaj se začnejo krizne razmere (ukinitev dopustov ter izobraževanj, ukinitev obiskov, omejitev elektivnih posegov ipd.).

Kriteriji za sprejem v bolnišnico in zdravljenje so znani.

Zaenkrat se v UKC Ljubljana oziroma v Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja ne dogaja nič alarmantnega.

Pričakujemo, da bo najbrž do izbruha pri- šlo podobno kot pri sezonski gripi – to je v drugi polovici decembra; izbruh običaj- no traja 6 do 8 tednov, nato pa počasi izzveni.

UKC Ljubljana kot regijska bolnišnica za ljubljansko regijo bo moral skupaj s SB Trbovlje poskrbeti za 600.000 prebivalcev Slovenije. Po prej omenjenih predvideva- njih naj bi zbolelo 120.000 do 180.000 prebivalcev širše ljubljanske regije, od 2.400 do 3.600 pa naj bi jih morali hospitalizirati.

Ker gre za obdobje od dveh do treh mesecev, upamo, da bomo glede na dobre priprave in z dobro organizacijo zmogli ustrezno oskrbeti paciente, ki bodo potrebovali našo pomoč.

Najprej pa seveda velja, naj oboleli ostane doma in se po telefonu posve- tuje z osebnim zdravnikom, ki odloči, ali je potreben obisk v zdravstvenem domu in ali je potrebna hospitalizacija.

pandemijo ^gripe

NI ŠE PREPOZNO ZA CEPLJENJE!

Drage sodelavke, dragi sodelavci!

Kot vsako leto smo v UKC organizirali BREZPLAČNO in STROKOVNO vodeno cepljenje proti gripi za zaposlene v UKC.

Ker nam letos »na vrata« trka TUDI pandemska gripa, imamo vsi zaposleni priložnost, da se cepimo tudi proti tej gripi.

Cepljenje bo potekalo na 6 lokacijah, ki so v NEPOSREDNI bližini vašega delovnega mesta. Celotna cepilna ekipa je strokovno usposobljena in bo z veseljem odgovorila na vaša morebitna vprašanja.

Zavedati se moramo, da delamo z bolnimi ljudmi in s cepljenjem sebe zaščitimo njih ter tudi svoje domače.

Proti sezonski gripi se bo cepljenje začelo predvidoma 6. 10.

2009, o začetku cepljenja za pandemsko gripo pa boste pravočasno obveščeni.

ŠE VEDNO SE LAHKO PRIJAVITE PRI VAŠIH KOORDINA- TORJIH!

Služba za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb

(8)

Delovna obiska ministra

za zdravje v UKC Ljubljana

16. septembra 2009 je minister Borut Miklavčič s sodelavci ponovno obiskal UKC Ljubljana. V delovnem pogovoru mu je generalni direktor mag. Simon Vrhunec predstavil postopek primopredaje, ugo- tovitve ter glavne projekte.

Minister Miklavčič je podprl predvidene aktivnosti v UKC Ljubljana in se strinjal, da je nujno upoštevanje vseh varčevalnih ukrepov, ki si jih deli vsa slovenska družba.

Posebno pozornost pa je posvetil nujnosti racionalnega vodenja zdravstvenih zavo- dov, še zlasti investicij v zdravstvu.

Po delovnem pogovoru si je minister Miklavčič s sodelavci ogledal, kako deluje nova Pediatrična klinika, ki je od začetka septembra polno zasedena. Ponovno je obljubil, da bo Ministrstvo za zdravje še v letošnjem letu pomagalo odpraviti vse večje nepravilnosti oziroma pomanjklji- vosti v novi zgradbi.

Minister za zdravje RS Borut Miklavčič si je 7. septembra 2009 s skupino strokovnjakov ogledal, kako poteka- jo zaključna dela na Otorinolaringološki kliniki in kako potekajo dela na gradbišču nove urgence.

Minister Borut Miklavčič, strokovna direktorica prof. dr. Brigita Drnovšek Olup in pred- stojnik Otorinolaringološke klinike prof. dr. Miha Žargi.

Primopredaja med dosedanjo in novim generalnim direktorjem

Ob prisotnosti namestnika Sveta UKC Ljubljana gospoda Marka Alaufa, strokovne direktorice prof. dr. Brigite Drnovšek Olup, glavne medicinske sestre Erne Kos Grabnar ter notranje revizorke Silve Železnik je 11. avgusta 2009 mag.

Darinka Miklavčič opravila primopredajo z novoimenovanim generalnim direktorjem mag. Simonom Vrhuncem, ki je na ta dan nastopil štiriletni mandat.

(9)

aktualno

Biserka Marolt Meden

Minister za zdravje

Borut Miklavčič v vlogi pacienta

Odgovori na nekatera vprašanja so bili kratki, saj si minister Miklavčič ni želel medijske pozornosti, ker pravi, da ljudi ne zanima, kakšno je njegovo zdravstveno stanje, vsa pozornost pa je bila verjetno posledica poletnega časa, ko je drugih dogodkov manj.

Kako se počutite v bolnišnici?

Super.

Domače?

Da. Ampak je čisto nekaj drugega, če si bol- nišnico ogleduješ kot minister za zdravje ali pa kot pacient. Kot bolnik jo doživljaš z drugimi očmi in občutki. Veliko ljudi v tež- kem zdravstvenem stanju se je zdravilo in se še zdravi v ne najboljših razmerah, saj bol- nišnic nismo gradili dovolj hitro in učinko- vito. V Sloveniji je še kar nekaj bolnišničnih kapacitet, ki so nujno potrebne obnove oziroma povečanja standarda. Da pa bi prav dojeli bolnišnico, videli potrebe, življenje in občutke pacientov, je priporočljivo, da to iz- kušnjo doživimo sami. Zato naj tisti, ki so zdravi in teh izkušenj še nimajo, dovolijo, da o nujnosti ureditve razmer v zdravstvu več govorijo tisti, ki to izkušnjo imajo. Za mano

je 14 dni bivanja v bolnišnici. Na začetku je bilo zelo hudo, saj sem doživel najhujši šok v svojem življenju. Prva dva dni sem imel hude težave, in čeprav sem po naravi opti- mist, je bil to res največji pretres v mojem življenju. Še včeraj popolnoma zdrav, naslednji dan pa nemočen v bolniški postelji … Ste prvič hospitalizirani v UKC Lju- bljana?

Da, prvič sem v bolnišnični oskrbi.

Bi lahko rekli, da imate letos bolj »delo- vni dopust« in da ste na neki način preverili, kako deluje zdravstvo v sosed- nji državi in v Ljubljani?

Tudi lahko. Osebje v šibeniški bolnišnici je bilo izjemno skrbno in dobro tudi v času mojega sprejema in prvi dan hospitalizacije, ko so me obravnavali kot vse druge paciente, saj niso vedeli, da sem minister za zdravje. Nevrološka klinika pa je najmoder- nejša klinika v Sloveniji ta hip, temu pri- merna pa je tudi oskrba pacientov – torej vrhunska in odlična.

Vaši vtisi o Nevrološki kliniki so torej do- bri. Bi vseeno kaj spremenili?

Veliko hodim po hodnikih in se pogovarjam s pacienti. Vsi smo zadovoljni.

Kaj pa obiski? V anketah včasih prebe- remo, da si pacienti želijo manj obiskov, ker preveč obiskov moti paciente, ki želijo počivati … Predlagate kakšne spremembe časa za obiske, ki v UKC Ljubljana nače- loma trajajo kar od 11. do 19. ure?

Težko vprašanje. Kot minister bi obiske ome- jil prav zaradi pacientov, ki res potrebujejo

počitek, zdravstveni delavci pa potrebujejo prostor za delo. Omejitev pa bo nujna, če se bo pojavila pandemija nove gripe. Moram pa priznati, da smo z mojimi sodelavci kršili hišni red obiskov v bolnišnici, to pa je tudi edini privilegij, ki sem ga bil deležen v njej.

V isti sapi mi je minister ponudil v pogled zloženko o novi gripi, ki jo bodo prejela vsa gospodinjstva v Sloveniji, se mi pohvalil, da so podpisane vse pogodbe za ORL kliniko, da zelo hitijo in bo vse nared v okviru napove- danih rokov, da hitijo s prenovo stare Pedia- trične klinike v negovalno bolnišnico, da so podpisane pogodbe za nakup PET CT-ja za UKC Ljubljana, CT-ja za izolsko in trbovelj- sko bolnišnico, sistem digitalizacije za UKC Maribor in da je na tekočem s potrebnimi popravki v novi Pediatrični kliniki, zato ni čudno, da so bili delovni obiski ob vseh mo- gočih urah med različnimi terapijami.

Kakšna pa se vam zdi zdravstvena oskrba?

Zelo sem zadovoljen. Prav s težavo pa se odpovem večerji in pojem samo jogurt, saj je hrana sicer dobra, a bi želel izgubiti še kakšen kilogram.

Pa, prosim, napiši, da tudi moj pladenj s hrano pripeljejo skupaj z vsemi drugimi za vse ostale paciente in da nimam nobenega posebnega jedilnika.

Na MZ in tudi v UKC Ljubljana posve- čamo veliko pozornosti pripravam na morebitno epidemijo nove gripe. Se bo- ste cepili proti njej?

Odločil sem se za cepljenje, saj mislim, da je moj organizem po bolezni bolj občutljiv, zato je prav, da se zaščitim pred novo gripo.

Ministra Miklavčiča so v soboto, 15. avgusta 2009, iz šibeniške bolnišnice prepeljali v Nevrološko kliniko UKC Ljubljana. Ker je minister Miklavčič zelo hitro okreval in je ob intenzivni rehabilitaciji opravljal tudi kup službenih dolžnosti, sem si ga upala zaprositi za kratek pogovor za naše interno glasilo. Kar nekaj časa je razmišljal, da je našel prosti termin med različnimi terapijami ter dogovorjenimi obiski sodelavcev, in srečala sva se v času njegove hospitalizacije ob sedmih zjutraj, ob pol osmih pa je že hitel na prvo terapijo …

(10)

Izvajanje zdravstvenih storitev v Univer- zitetnem kliničnem centru Ljubljana je v obdobju od januarja do avgusta 2009 te- meljilo na Pogodbi o izvajanju programa zdravstvenih storitev za pogodbeno leto 2008 in Aneksu št. 1 k tej pogodbi, za obdobje od aprila do avgusta 2009 pa na pripravljeni Pogodbi z ZZZS za leto 2009 in Aneksu št. 1 k tej pogodbi.

Vlada RS je 30. 7. 2009 sprejela Aneks št. 1 k Splošnemu dogovoru za leto 2009, ki pri- naša nekaj večjih sprememb v zvezi z izva- janjem programov zdravstvenih storitev v letu 2009 in uveljavlja ukrepe za zagotavljanje finančne vzdržnosti sistema zdravstvenega zavarovanja, ki se nanašajo na zniža- nje prihodkov zaradi znižanja cen zdravstvenih storitev. Začetek uveljavljanja teh ukrepov je od 1. 5. 2009 dalje. To pomeni zniža- nje plač in amortizacije v cenah storitev, zni- žanje sredstev, namenjenih za terciarno

dejavnost, znižanje cen dializ zaradi nižje cene za eriotropoetin. Valorizacija materialnih stroškov pa se uskladi s spremenjenimi iz- hodišči od 1. 1. 2009. Navedene spremembe pomenijo tudi spremembo načrtovanih prihodkov in odhodkov v finančnem načr- tu zavoda, zato je svet zavoda v septembru 2009 sprejel rebalans delovnega programa in finančnega načrta za leto 2009.

V preglednici prikazujemo podatke s področ- ja spremljanja delovnega programa za obdobje od januarja do avgusta 2009; število bolnikov po skupinah primerljivih primerov v akutni bolnišnični obravnavi za ZZZS in ostale plačnike. V prvih osmih mesecih 2009 je bilo obravnavano 69.518 vseh bolnikov, kar je za 4,5 % več kot v istem lanskem obdobju. Število bolnikov po pogodbi z ZZZS je bilo v prvih osmih mesecih preseže- no za 3.162 bolnikov, kar je zelo visoko preseganje delovnega programa, velik je tudi do- tok bolnikov iz drugih regij. Za izvajanje Po-

godbe z ZZZS pa je pomembno, da so tudi prospektivni primeri doseženi glede na do- ločila pogodbe.

Število doseženih uteži je bilo v obravnava- nem obdobju 111.240, kar je za 5,9 % višje od lanskega obdobja. Dosežena je bila pov- prečna vrednost uteži v višini 1,62 in je malo višja od povprečne vrednosti v istem lanskem obdobju. V specialističnih ambulantah je bilo v prvih osmih mesecih 2009 realizirano 483.920 prvih in ponovnih pregledov. Za ZZZS smo opravili 480.642 specialističnih ambulantnih pregledov.

Uravnavanje delovnega programa glede na Pogodbo o izvajanju programa zdravstvenih storitev je zelo pomembno, saj nam ZZZS ne plačuje za več bolnikov, kot je bilo planira- no. Če pa delovni program (tako v hospital- ni kot v specialistični ambulantni dejavnosti) ni dosežen, tudi ni plačan in pri obra- čunu storitev odštevajo planirana finančna sredstva.

PROGRAM Letni plan Obdobni Realizacija Realizacija % R/P indeks 2009 plan 2008 2009

1 2 3 4 5 6=5:3 7=5:4

Število hospitaliziranih bolnikov 99.553 66.367 66.531 69.518 104,7 104,5

iz mesta Ljubljane 33.674 22.449 22.098 21.903 97,6 99,1

iz preostalega dela regije Ljubljane 35.646 23.764 24.381 25.361 106,7 104,0

iz drugih regij 30.233 20.154 20.052 22.254 110,4 111,0

Program ZZZS (bolniki) 98.553 65.701 65.909 68.863 104,8 104,5

Drugi plačniki (bolniki) 1.000 666 622 655 98,3 105,3

Vse postelje 2.188 2.188 2.274 2.188 100,0 96,2

Ležalna doba 6,11 6,11 5,40 5,38 88,1 99,6

Procent zasedenosti postelj 84,00 84,00 67,92 70,00 83,3 103,1

Doječe matere 7.464 4.976 6.398 6.709 134,8 104,9

Spremljevalci 130 87 128 92 105,7 71,9

Neakutna obravnava - štev. dni 35.222 23.482 23.921 16.840 71,7 70,4

Obiski v spec.ambulantah 726.684 484.458 474.133 483.920 99,9 102,1

Program ZZZS (obiski) 720.684 480.457 470.163 480.642 100,0 102,2

Drugi plačniki (obiski) 6.000 4.001 3.970 3.278 81,9 82,6

Obiski v funkcionalnih enotah 240.294 180.221 167.859 168.627 93,6 100,5

Vi da Li nec, univ, dipl. ekon.,po mo č ni ca ge ne ral nega di rek to rja za eko nom sko po dro č je

Izva ja nje zdrav stve nih sto ri tev

za ob do bje od ja nu ar ja do avgusta 2009

(11)

aktualno

Zato je nujno, da se vsi resno lotimo uresničevanja varčevalnih ukrepov na področju obvladovanja in zniževanja stroškov, izboljšanja organizacijskih procesov in povečanja prihodkovnih aktivnosti. Poiskati pa je treba tudi prihranke na področju stroškov dela (manj študentskega dela, racionalno organiziranje dežurstev, racionalno odo bravanje nadur).

Obvladovanje in zniževanje stroškov pri- čakujemo predvsem na področju obvladovanja stroškov zdravil, napotitev na mikro- biološke preiskave; računamo pa tudi na še bolj racionalno porabo materialov in storitev ter izboljšanje nadzora porabe sredstev na področju zdravstvene in babiške nege.

Poiskali bomo torej vse notranje rezerve in z manj stroški skušali povečati učinkovi- tost in storilnost, kajti varčevalni ukrepi ne smejo prizadeti kakovosti obravnave.

Ker krepimo postopek decentralizacije, naj vsi klinični oddelki in službe pripra- vijo in ovrednotijo konkretne varče- valne načrte do konca leta in jih tudi uresničijo.

Nobene potrebe ni, da bi na račun varče- vanja podaljševali čakalne dobe v specia- listični ambulantni dejavnosti, nasprotno, na račun večje storilnosti lahko le še po- večamo število pregledov.

UKC Ljubljana bo v pripravah na arbitražo in podpis pogodbe za naslednje leto ute- meljil, zakaj potrebujemo več programa;

podatki namreč kažejo, da vsako leto oskrbimo več pacientov, saj še nikomur nismo zaprli vrat.

Potrebni pa so tudi prihranki na področju podjemnih pogodb, kjer bodo po opra- vljeni notranji reviziji sprejeti konkretni varčevalni ukrepi.

Delo zaposlenih zunaj zavoda bomo ure- dili z internimi akti in v skladu z novospre- jeto zakonodajo.

Predsednica Sveta UKC Ljubljana gospa Elda Rogelj Gregorič je zadovoljna s tren- dom uresničevanja petih priporočil Sveta UKC Ljubljana in predlaga, da se aktivnosti postopno razširijo na uresničevanje vseh priporočil.

Svet UKC Ljubljana o poslovanju in sanacijskih ukrepih

Svet UKC Ljubljana se je na 5. seji, ki je potekala 23. septembra 2009, seznanil s podatki o poslovanju zavo- da v prvih šestih mesecih letošnjega leta. V nasprotju s podatki, s katerimi smo bili seznanjeni ob avgustovs- ki primopredaji med dosedanjo direktorico in sedanjim generalnim direktorjem, se je izkazalo, da je ob upošte- vanju ukrepov ZZZS in Vlade RS UKC Ljubljana dejansko posloval s primanjkljajem v višini 3,092.904 evrov.

Primanjkljaj v septembru je že višji, in če bi se trend nadaljeval, bi UKC Ljubljana končal poslovno leto s pri- manjkljajem več kot 8 milijonov evrov. Največje preseganje plana je na področju materialnih stroškov, kjer je plan presežen za 6,9 odstotka, stroški storitev pa presegajo plan za 5,9 odstotka.

(12)

Mojca Dolinšek, viš. med. sestra, univ. dipl. soc. ped., doc. dr. Tatjana Lejko, dr. med.

Preprečevanje

okužb z legionelo

Stari cevni sistemi, mrtvi rokavi, perlatorji, tuši, višja nadstropja zgradb in voda v medicinskih aparaturah so lahko področja tveganja za na- stanek biofilma, ki nudi zavetje bakterijam.

Zakonodaja na področju pitne vode (Pravilnik o pitni vodi, Ur. l. RS, št. 19/2004, 35/2004, 26/2006, 92/2006, 25/2009) določa, da mora uporabnik vodovodnega omrežja delovati preventivno za varno oskrbo z vodo in mora pravočasno ukrepati ob vsakem poslabšanju kakovosti vode. V bolnišnicah so v delovnem timu za obvladovanje neoporečne vode poleg tehničnih strokovnjakov, Komisije za obvladovanje bolnišničnih okužb /KOBO/, kliničnega epidemiologa tudi higienik, medicinska sestra ali sanitarni inženir. V letu 2008 je interdisci- plinarna skupina strokovnjakov pod vodstvom KOBO pripravila navodila o prepreče- vanju legioneloz, ki so bila potrjena na Stro- kovnem svetu zavoda. V navodilih so zajete zahteve Pravilnika o pitni vodi, priporočila IVZ v zvezi z vodo v bolnišnici in tudi dosedanja praksa preventivnega vzdrževanja vodovodnega omrežja v UKCL. Pri izvajanju preventivnih in sanacijskih ukrepov sodelujejo tehnični strokovnjaki TVS, Služba za ekologijo, Služba za higieno prostorov in opreme, Služba za pre- prečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb /SPOBO/. V zadnjem letu pa je pomočnica glavne medicinske sestre za higieno koordinira- la delovanje vseh vpletenih služb in tudi sodelovanje z zdravstveno inšpekcijo.

Po enoletnem intenzivnem spremljanju problematike smo podali predlog, da je po- dročje eno od temeljnih higiensko-ekolo- ških področij, ki mora biti sistemsko preobli- kovano tako, da bo učinkovito v zagota- vljanju pitne in neoporečne vode.Navodila je potrebno razširiti še z elementi sistema HACCP (analiza kritičnih kontrolnih točk), ki pre- poznava tveganja, jih vrednoti in razvršča glede na posledice in predvideva tudi plane preventivnih ukrepov. Sporadični primeri suma na

legionarsko bolezen so v zadnjih letih pogostej- ši tudi v Univerzitetnem kliničnem centru. Po pravilniku o preprečevanju bolnišničnih okužb (Pravilnik za pripravo in izvajanje programa pre- prečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb, Ur. l. RS, št. 74/1999) moramo zagotoviti mi- nimalne tehnične pogoje za preprečevanje bolnišničnih okužb, kar pomeni tudi zagotavljanje neoporečne vode, in sicer tako za potrebe hranjenja kot za potrebe osebne higiene, dia- gnostičnih in terapevtskih postopkov in za čiš- čenje pripomočkov, opreme in prostorov.

Izkušnje s preventivnimi in sanacijskimi ukrepi vodovodnega omrežja

V skladu s priporočili za nadzor izvajamo tako imenovano primarno in tudi sekundarno preventivo. Pod primarno preventivo razumemo navodila in ukrepe za odkrivanje in diagnosti- ciranje okužb z legionelo pri bolnikih in navodila o vzdrževanju respiratorne opreme in hla- dilnih sistemov.

Sekundarna preventiva pa pomeni odkrivanje izvora in preprečevanje prenosa, svetovanje in izvajanje ukrepov za zmanjšanje kolonizacije vodovodnega omrežja z legionelo.

Rezultati nad 10000 CFU/l zahtevajo takojšnje ukrepanje.Razkuževanje vodovodnega omrež- ja s toplotnim šokom, zvišanje temperatu- re vode nad 60 C in spiranje vodovodnega omrežja po navodilih se je tudi po naših iz- kušnjah v zadnjih letih izkazalo kot uspe- šno.Na podlagi izkušenj smo že pred deseti- mi leti uvedli redno vsaj enkrat letno pregre- vanje vodovodnega sistema, pa tudi preventivno čiščenje distalnih delov vodovodnih pip in tušev, da z aktivnih krtačenjem in uporabo čistilnih sredstev odstranimo biofilme, ki lahko zadržujejo tudi legionele. Čiščenje poteka po programih čiščenja v čistilnih ekipah pod nadzorom sanitarnih inženirjev. Menjava dotraja- nih pip predstavlja letno 300 kosov od vseh 7500 vodovodnih pip v UKC Ljubljana. Odstra- njevanje t.i. mrtvih rokavov vodovodnega

omrežja je v domeni Tehničnih služb, do česar pa v prihodnje ne sme več prihajati, saj mora vsaka obnova ali novogradnja vodovodnega omrežja potekati v soglasju in pod nadzorom tehničnih služb in higienika klinike ter ob upo- števanje strokovnega mnenja SPOBO:

Priporočila uporabnikom o vzdrževanju neo- porečne vode v bolnišnici in preprečeva- nju okužb z legionelo

Potreben je nadzor nad rednim tehničnim in higienskim vzdrževanjem vodovodnih pip in tu- šev, kar je naloga higienika klinike, inštituta oziroma službe. Sem sodi: nadzor nad namensko uporabo umivalnih mest, zamenjava dotraja- nih pip in tušev, točenje vode po daljših pre- kinitvah delovnega procesa (npr. po vikendih), merjenje temperatur vode na izbranih mestih, saniranje mrtvih vodovodov in nadzor nad pi- pami, ki jih manj uporabljajo, povezovanje z iz- vajalci »monitoringa« vode, spremljanje izvi- dov vode in obvladovanje stroškov v skladu z možnostmi in seznanjanje vseh zaposlenih z morebitnimi tveganji in s pravilno uporabo vodnih virov.

Zaključek Izkušnje s kontaminacijo vodovodnega omrež-

ja v bolnišnici zahtevajo nadzorovano preventivno delovanje vseh odgovornih na tem po- dročju. Tehnično vzdrževanje vodovodnega sistema je v delokrogu službe tehničnega vzdrževanja, redna kontrola vzorcev vode pa je v delokrogu Službe za ekologijo. Pogostnost jemanja vzorcev in vrednotenje rezultatov je v presoji strokovnjakov na higiensko-epidemio- loškem področju SPOBO, v ustanovi in na ob- močnem zavodu za zdravstveno varstvo. Hi- gienik koordinira delovanje vseh pristojnih služb z uporabniki na bolniških oddelkih (z zaposlenimi in z bolniki), navodila strokovnih služb pri- lagaja delovnim procesom na bolniških oddelkih in nadzoruje izvajanje dogovorjenih preventivnih ukrepov za zagotavljanje neopore- čne pitne in sanitarne vode.

Legionele so bakterije v vodnem zbiralniku toplovodnega in tudi hladnovodnega sistema. Hladna voda v razponu med 24°C in 25°C pomeni ugodno okolje za razmnoževanje legionele. V topli vodi nad 60°C legionela ne preživi. Praviloma naj bi bila temperatura hladne vode pod 20°C , tople vode pa nad 55°C.

(13)

izobraževanje

mag. Majda Može,vodja Službe za izobraževanje in razvoj kadrov

Sodobni vodja v zdravstvu

razvoj uspešnega vodstvenega sloga z razvojem veščin za vodenje in upravljanje

Izobraževanje je bilo namenjeno strokovne- mu usposabljanju za vzpostavitev vodstvenih kompetenc in pridobitev znanj, veščin in spretnosti vodenja vodilnih in vodstvenih de- lavcev v zavodu, ki želijo utrditi svoja znanja in izpopolniti specifične organizacijske in tim- ske spretnosti vodenja.

Cilj izobraževalnega programa je bil (samo)motiviranje za večjo zavzetost zaposlenih z zadovoljstvom sodelavcev in doseganje ciljev za profesionalno komuniciranje, timsko delo in graditev timov, povečanje in- ternega ugleda med zaposlenimi in pripadnost zavodu ter organizacijski kulturi z do- seganjem odličnosti. Delavnico so vodili tri- je doma in v tujini priznani predavatelji, tre- nerji in svetovalci s področja upravljanja s člo- veškimi viri. Vsi so imeli strokovne certifika- te o usposobljenosti in mednarodno priznane reference. Iz analize anketnega vprašal- nika razberemo popolno zadovoljstvo ude- ležencev izobraževanja, ki so bili navdušeni nad vsebinami programa, strokovnostjo pre- davateljev ter koristnostjo in uporabnostjo podanega znanja. Vsi vprašani so izrazili že- ljo po nadaljevanju tovrstnega učenja, izpostavili pa so področja motivacije in komuni- kacije ter veščine vodenja. Najbolj zanimiva pa je njihova želja, da bi potekalo sodelovanje med posameznimi poklicnimi skupinami in da bi prišlo do zniževanja hierarhije v zdravstvu, ki je ovira za sodelovanje v timu.

Strokovne vsebinske smernice za pripravo programa smo izdelali v Službi za izobraže- vanje in razvoj kadrov, katerega vodilo so bila teoretična izhodišča razvoja kompetentnih modelov vodstvenih veščin vodenja in upravljanja.

Nekaj misli iz izobraževalnega programa Sodobni vodja v zdravstvu:

Živimo v družbi znanja, v družbi, kjer je člo- veški kapital eden od najpomembnejših

konkurenčnih dejavnikov organizacije. Zato je za organizacijo ključno, da zna privabiti, razvijati, motivirati in zadržati najboljše kadre - kadre z visokim strokovnim znanjem, visoko mero odgovornosti in aktivnosti - zaposlene, ki so kreativni in inovativni, moti- virani za delo in pripravljeni na spremembe. Ključno vlogo pri razvoju tovrstnih člo- veških potencialov imajo njihovi neposredni vodje. Zato naj bi prav ti skrbeli za ustvar- janje takega delovnega okolja, ki bo spod- bujalo pripadnost in timsko sodelovanje, pa tudi ustvarjalne dosežke, motiviranost ter inovativnost, izvirnost idej.

Ključne kompetence/kvalitete uspešnih voditeljev

Zadnje mednarodne raziskave na področjih tre- niranja in razvoja potencialov so pokazale, da imajo uspešni vodje naslednje kvalitete:

1. Usmerjeni so v prihodnost. Pri vode- nju in delu uporabljajo najnovejše pri- stope.

2. Poznajo pomen medosebnih odnosov.

Obvladajo veščine ravnanja z ljudmi (so čustveno inteligentni) in razvijajo dol- goročne medosebne odnose.

3. Razvijajo in uporabljajo različne vod- stvene stile.

4. Vodijo s pomočjo dvosmernega in transparentnega komuniciranja.

5. Prepoznavajo človeške potenciale.

6. Spodbujajo sodelovanje.

7. Sprejemajo odločitve.

8. Obvladujejo konflikte in spremembe.

9. Prispevajo k dodani vrednosti.

10. Timsko so usmerjeni. Znajo izrabiti vse talente članov tima, da bi uspešno sle- dili ciljem družbe.

Dober vodja je namreč kot trajni magnet - išče sodelavce, ki so boljši od njega, dru- gorazredni vodje pa se obkrožijo s tret- jerazrednimi sodelavci.

Predvsem pa uspešen vodja pozna štiri os- novne resnice (Peter Drucker):

1. Voditelj ima sledilce.

2. Voditelj ni nekdo, ki ga ljubijo in občudu- jejo, marveč nekdo, ki dosega rezultate.

3. Je viden in daje zgled.

4. Zaveda se, da vodenje ni privilegij, temveč je odgovornost.

Vodja ima na razpolago več različnih stilov vodenja

Vodja, ki ne razmišlja o vodenju, si bo izbral stil, ki mu je blizu in ki ga bo najmanj obre- menjeval. S tako izbiro si ne bo naredil usluge. Prinesla mu bo več težav kot srečnih trenutkov in motiviranih sodelavcev.

Na izbiro stila vodenja vplivajo njegove izkuš- nje ter vrednote, ki jih ima.

Rečemo lahko, da svoj stil izoblikuje s pomoč- jo referenčnega okvira, skozi katerega vidi svet okoli sebe. Vodja, ki bo prilagajal stil vodenja različnim situacijam in različnim tipom sodelavcev, mora biti prilagodljiv in mora dobro poznati samega sebe. Zanimati se mora za ljudi okoli sebe, biti mora odprt in pripra- vljen poslušati. Odprtost in zanimanje za sodelavce ga pripeljeta do tega, da svoje podre- jene bolje spozna, da za vsakega ve, kaj ga motivira, kaj ga demotivira in kakšen stil vodenja mu odgovarja.

Intelektualni kapital je in bo tudi v prihodnje eden ključnih dejavnikov (če ne kar klju- čni) za doseganje visoke uspešnosti posameznih organizacij na vedno bolj zahtevnih trgih strank/klientov/pacientov.

Gradivo iz delavnice Sodobni vodja v zdravstvu se nahaja na internetnih sple- tnih straneh Službe za izobraževanje in razvoj kadrov

http://www.intranet.kclj.si/index.php?m=19&s

=0&t=100]

Upravljanje in vodenje menedžmenta v UKC Ljubljana je nadaljevanje aktivnosti strokovnega izobraževanja o upravljanju s človeškimi viri, kar je opredeljeno v osnovnih in strateških smernicah razvoja zavoda, ki temelji- jo na prizadevanjih za uspešno delovanje zavoda in prepričanju o zadovoljstvu zaposlenih.

(14)

Zgodba o gradnji Pediatr

Nova stavba je zaživela

Prof. dr. Rajko Kenda, dr. med,strokovni direktor Pediatrične klinike v Ljubljani, pravi, da so se kljub začetnim težavam že precej dobro navadili na nove prostore. »Se- veda obstaja še nekaj problemov, ki jih re- šujemo sproti, toda vsak, ki se vseli v novo stanovanje, se na začetku sooča z do- ločenimi težavami, ki jih ni predvidel. To pa mu seveda ne skali veselja ob selitvi iz klet- nega stanovanja v čudovito novo hišo,« pravi Kenda. Dodaja, da ob nedavnem obisku stare klinike na Vrazovem trgu preprosto ni mogel verjeti, v kakšnih razmerah so bi- vali otroci in pod kakšnimi pogoji je delo- valo osebje. »Preskok med staro in novo kliniko bi lahko merili v stoletjih. Zadnja bol- nišnica je bila zgrajena pred 60 leti, in bojim se, da tudi nova ne bo zgrajena prej kot čez kakih 50, 60 let,« pravi.

In razlika med staro in novo Pediatrično kliniko je res očitna. O tem priča tudi poda- tek, da nova klinika po opremljenosti in kakovosti velja za eno najbolje opremljenih in modernih primerljivih bolnišnic v Evropi.

»Prav zato sem nemalokrat nesrečen, ko se mediji zapičijo v vsako počeno cev, v vsako težavo s klimo in v vsakega starša, ki ga varnostnik pred kliniko ošteje zaradi ne- pravilnega parkiranja. Žal pri tem izgublja- jo sporočilnost, da gre za čudovito novo bolnišnico, kar ni pošteno do ljudi, ki so za njo plačali sto milijonov evrov,« pove prof.

dr. Kenda.

Največje pridobitve s selitvijo v nove prostore so neprimerno boljši delovni Nova Pediatrična klinika je svoja vrata odprla 27. junija. Tedaj se je z Vrazovega trga in Ulice stare pravde v nove prostore preselilo šest kliničnih oddelkov in štiri službe: Klinični oddelek za neonatologijo, Klinični odd- elek za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko, Klinični oddelek za onkologijo in hematologijo, Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, Klinični oddelek za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo, Klinični oddelek za nefrologijo, Služba za kardiologijo, Služba za pljučne bolezni, Služba za alergologijo, revmatologijo in imunologijo ter Služba za otroško psihiatrijo. 7. septembra je sledilo še zadnje dejanje – v novo Pediatrično kliniko se je preselil še Klinični oddelek za otroško kirurgijo in inten- zivno terapijo Kirurške klinike. Petnajst let dolga epopeja gradnje nove klinike, ki se je začela poleti 1994, ko so pri reviji Otrok in družina ustanovili Odbor za novo pediatrično kliniko, je tako naposled dobila svoj epilog.

(15)

aktualno

pogoji za osebje in bivalni pogoji za bol- nike ter številne nove aparature, o ka- terih so lahko prej samo sanjali, kot se izrazi prof. dr. Kenda. Izrednega pome- na pa je tudi sobivanje s Kliničnim od- delkom za otroško kirurgijo in intenzi- vno terapijo.

Na tem oddelku, na katerem zdravijo otroke do štirinajstega leta starosti iz vse Slo- venije, opravljajo najbolj zahtevne opera- tivne posege vseh organov. Letno sprejme- jo med 2500 in 2600 otrok, pomemben del dejavnosti oddelka, ki to omogoča, pa je enota za intenzivno terapijo otrok. Tja sprejemajo kritično bolne in življenjsko ogrožene otroke, kateri potrebujejo umet- no podporo posameznih organov, ki odpo- vedujejo. Prostori nove Pediatrične klinike se razprostirajo na 24.064 kvadratnih me- trih površine. »Preskok je bil sprva straho- vit, ker je nova bolnišnica skoraj trikrat več- ja od prejšnje. V šali pravim, da sem prvi te- den s seboj vedno nosil steklenico vode in sendvič, če bi se slučajno izgubil, preden bi naletel na avtomat za hrano,« se nasmeje prof. dr. Kenda. Za čiščenje površin potrebujejo kar 55 strežnic. S prostorsko stisko se ta trenutek soočajo le v prostorih za do- ječe matere, ki so bili po mnenju prof. dr.

Kende načrtovani nekoliko površno, vendar težavo že rešujejo. Predstojnik KOOKIT Kirurške klinike doc. dr. Janez Primožič, dr. med., je ob preselitvi povedal: »Poleg najsodobnejše opreme smo pri prostorskem načrtovanju novega oddelka tako poveza- li operacijski blok za otroke, ki ima 3 operacijske dvorane, z enoto za intenzivno terapijo, da se prilegata kot ključ in ključav- nica. Na ta način smo omogočili najkrajšo pot otroka z operacijske mize na posteljo v enoti za intenzivno terapijo, kar je za otroke najbolj varno. To velja tudi za prevoz otrok na slikovno diagnostiko, kar samo v glavni stavbi UKC Ljubljana opravljajo 24 ur na dan. Ob opremi, ki bo sedaj na voljo, bo mogoče nadgraditi določene načine in-

tenzivnega zdravljenja otrok, v celoti pa tudi računalniško spremljanje opazovanja in be- leženja življenjskih funkcij, torej povečati kakovost nadzora in zdravstvene oskrbe kri- tično bolnih otrok. To omogoča tudi nadalj- nji razvoj najzahtevnejših operacij otrok, kot so npr. srčne operacije. Za tovrstne posege že imamo strokovnjake, pa naj gre za ki- rurge, pediatre intenziviste, anesteziologe in usposobljene medicinske sestre. Skrat- ka, vstopamo v novo obdobje. In prav je tako,« doda doc. dr. Primožič. V okviru KOO- KIT Kirurške klinike bodo tekle vse doseda- nje dejavnosti, v najbližji prihodnosti pa bodo začeli tudi z novo dejavnostjo, in sicer z dnevno kirurgijo, kar bo omogočilo, da bodo otroci, ki jim naredijo lažje kirur- ške posege, lahko še isti dan zapustili bol- nišnico. To bo omogočilo, da bodo na 44 bolniških posteljah opravili enak obseg dela kot do sedaj. V vsej novi Pediatrični kliniki bo, kolikor prostori to dopuščajo, po- skrbljeno tudi za sobivanje staršev bolnih otrok. Z novo kliniko so nedvomno bolj za-

dovoljni tudi bolniki. Pisano obarvane ste- ne, igrala v avlah in številni televizijski spre- jemniki zagotovo pomagajo, da čas, prebit za stenami bolnišnice, hitreje mineva. No- vih prostorov so veseli tudi starši, še bolj pa jih bo razveselila ureditev nove parkir- ne hiše v neposredni bližini klinike. Njiho- va glavna pripomba leti namreč prav na po- manjkanje parkirnih mest. Sicer pa so prvi meseci v prostorih nove Pediatrične klinike minili predvsem v znamenju pohval, o čemer priča tudi knjiga pritožb in pohval, ki jo hranijo na recepciji klinike. »Ljudje praviloma ne pohvalijo le novih prosto- rov, temveč predvsem osebje. Bolnišni- ca niso samo zidovi in oprema, ampak smo to predvsem ljudje. Še tako lepi zi- dovi in tako draga oprema ne morejo narediti bolnišnice, če v njej ni ljudi, ki so usposobljeni in so s srcem pri stva- ri. Ljudje so ključni in predstavljajo ti- sti del, ki me ni skrbel že v starih pro- storih in me ne bo skrbel niti v prihod- nosti,« je ponosen prof. dr. Kenda.

ične klinike ^{je končana}

Selitev pacientov KOOKIT

(16)

Prof. dr. Rajko Kenda, ^dr.

strokovni direktor Pediatrične

Pediatrična klinika se je v zadnjih letih dobro razvijala in izboljševala kazalce uspeš- nosti na praktično vseh področjih, in verjamem, da bo tako tudi v prihodnje.

Medicinska stroka in denar sta neločljivo in usodno povezana. Žal je še veliko zdravnikov prepričanih, da je njihovo poslanstvo neodvisno od stroškov in da so sredstva neomejena. Seveda ni tako. Zato sta sodelovanje in usklajevanje med poslovnim direktorjem in strokovnim direktorjem klju- čnega pomena za uravnotežen razvoj.

Ne glede na zaplete, ki smo jih ob selitvi normalno pričakovali, pa sama preselitev v novo bolnišnico in delo v drugačnem okolju pomenita velik izziv za vse zaposlene.

Novi prostori in nove tehnologije zahtevajo tudi drugačno organizacijo dela in prilago- ditev zaposlenih novim razmeram. Treba

bo isto dejavnost izvajati na mnogo večji površini in ob manjšem številu bolniških postelj, verjetno ob istem številu osebja.

Organizacijo dela bo treba bolj kot doslej usmeriti v preglednost dela posameznih oddelkov in povečati odgovornost pred- stojnikov za delo njihovih oddelkov.

V novi Pediatrični kliniki bomo združili dejavnost Pediatrične klinike in Kliničnega oddelka za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo Kirurške klinike (KOOKIT), kar vsekakor pomeni ogromen napredek v primer- javi z dosedanjim stanjem. Menim, da ob tem, da bosta obe »enoti« združeni pod isto streho, ni nikakršne potrebe po tem, da bi se KOOKIT tudi poslovno odcepil od Kirur- ških klinik in se vključil v Pediatrično kliniko, saj je v UKCL dovolj primerov, ki ka- žejo, da je mogoče normalno sožitje

oddelkov različnih klinik v isti zgradbi.

Veliko se govori tudi o slikovni diagnostiki na novi Pediatrični kliniki, ki nima svojega CT-ja in magneta. Sam si bom prizadeval, da bodo vsi otroci, ki potrebujejo omenjeni preiskavi, prišli do njiju v primernem času, brez čakalne dobe, ki bi ogrožala normalen diagnostični postopek. Prepričan pa sem, da trenutno glavni problem ni v pomanjkanju aparatov, marveč tiči v pomanjkanju osebja.

Brez sodelovanja s Kliničnim inštitutom za radiologijo UKCL pa tega problema nikakor ne bomo mogli rešiti, seveda ob hkratnem zaposlovanju in izobraževanju osebja – zdravnikov in inženirjev. Ob nespornem dej- stvu, da je pediatrična radiologija samo- stojna stroka, bo treba oblikovati dovolj veliko skupino strokovnjakov, ki bo sposobna izvajati vse zahtevne diagnostične postopke ultrazvočne, rentgenske, CT in magnetne diagnostike vse leto in ob vsakem času.

Bojim se, da gre za projekt, ki bo do konca tega mandata komajda rešljiv. Prizadeval si bom, da bomo nove, potrebne aparature za diagnostiko otrok nabavili in namestili na način, ki bo omogočal najbolj racionalno iz- rabo aparatov, osebja in prostora.

Ne želim se spuščati v razloge, zakaj nova Pediatrična klinika nima svojega laborato- rija. Nesporno pa je, da potrebuje svoj spe- cialni laboratorij, ki bo organizacijsko in strokovno deloval kot sestavni del naše klinike, in sicer ne glede na morebitno lo- kacijo.

Vsekakor pa se bomo morali prav vsi, vklju- čno z vodstvom UKCL, potruditi, da bomo zagotovili dodatna sredstva za višje stroške obratovanja. Dejstvo je, da večja kvadratura Prizadeval si bom za večjo decentralizacijo v okviru dogovorjenih skupnih razvojnih usmeritev UKCL, za večjo finančno samostojnost in tudi za večjo odgovornost za poslovanje in strokovno delo. Strokovni direktor je odgovoren za enakomeren razvoj strok znotraj Pediatrične klinike in mora pri vodenju Pediatrične klinike izko- ristiti vse prednosti, ki jih prinaša velikost UKCL. V strokovnem svetu UKCL bom izkoristil vse možnosti, da bom drugim članom približal delovanje Pediatrične klinike in skupaj z njimi iskal strateške rešitve za naše probleme.

Strokovni direktor Pediatrične klinike prof. dr. Rajko Kenda prejema donacijo - Lumpi avto za prevoze bolnih otrok - iz rok članice uprave Mercatorja gospe mag. Mateje Jesenek

(17)

in nove tehnologije zahtevajo dodatna sredstva (energija, čiščenje ipd.), brez katerih ni mogoče zagotoviti normalnega delovanja v novi in bistveno večji zgradbi.

Zdravstvena dejavnost

Osnovno poslanstvo Pediatrične klinike je zdravljenje otrok. Temu je treba podrediti in prilagoditi tudi izobraževalno in razisko- valno delo, pa tudi vodenje in upravljanje.

Z drugimi besedami to pomeni, da je treba vse dejavnosti, ki niso neposredno pove- zane z bolniki (z izjemo vaj za študente ra- zličnih zdravstvenih šol), prenesti v popol- danski del delovnega dne. Vsako jutro nas namreč čaka nekaj deset novih bolnikov, in videti je, da se zdravniki premalo zave- damo, kako je jutranja prisotnost zdravnikov ob bolniku in njihova odločitev o dia- gnostičnih postopkih in terapiji zgolj začetek postopka, ki sproži celodnevni pro- tokol obravnave. Nedopustno je torej, da se to prične šele sredi dopoldneva.

Skrajni čas je, da na Pediatrični kliniki sistemsko zagotovimo stalno možnost kon- zultacije s strokovnjaki vseh subspecialnosti. To ni pomembno le zaradi tega, da se lahko dežurni zdravnik ob zapletenih pri- merih kadar koli posvetuje s strokovnja- kom, pač pa tak način dela omogoča zdravnikom drugih bolnišnic takojšnji posvet, prihrani pa tudi marsikatero nepotrebno premestitev iz regijske bolnišnice, ki bi bila sicer neizogibna. Da je takšna oblika orga- niziranosti nujno potrebna, kažejo tudi v zadnjem času medijsko zelo odmevni primeri iz drugih bolnišnic.

Prizadeval si bom za krepitev terciarnosti na vseh področjih. Pričakujem tudi, da bo na Pediatrični kliniki nastalo vedno več refe- renčnih centrov za posamezne skupine pacientov iz vse države.

Prihaja čas, da se v okviru pediatrije v Slo- veniji ponovno dogovorimo za delitev dela

in za čim bolj racionalno uporabo osebja in sredstev, ki so na voljo. Zmanjšati je treba nepotrebne napotitve na kliniko in posve- titi več časa in sredstev tistim, ki obravnavo v terciarnem centru resnično potrebujejo.

Pedagoška dejavnost

Pediatrična klinika kot del UKC predstavlja učno bazo za vse profile zdravstvenih de- lavcev. Temu primerne so seveda tudi naše obveznosti. Gre za področje, ki je v veliki meri že urejeno (mentorstvo specializan- tov), še vedno pa so problem npr. vaje štu- dentov medicine. Enako odgovorno je men- torsko delo s specializanti pediatrije, ki opravijo veliko rutinskega dela v bolnišnici in seveda upravičeno pričakujejo, da se bodo ob tem tudi čim več naučili.

Raziskovalna dejavnost

Gre za dejavnost, pri kateri je Pediatrična klinika v zadnjih letih doživela velik napredek. Gre torej za proces, ki ga vsekakor podpiram in dokazuje našo trdno usmeritev in željo, da se uvrstimo med priznane referenčne evropske centre posameznih področij pediatrije.

Svojo vlogo strokovnega direktorja na tem področju vidim predvsem v prizadevanju, da tudi oddelki, ki danes na tem področju zaostajajo, dosežejo višji nivo. Podpiral bom raziskovalne projekte (domače in mednarodne), seveda ob upoštevanju strogih eti- čnih meril in preglednosti financiranja.

Kakovost in varnost

Prizadevanja za večjo kakovost na vseh po- dročjih dela Pediatrične klinike bodo vodilo mojega dela in vodenja Pediatrične klinike.

Prizadeval si bom, da bomo pripravili smernice ali klinične poti za vse pomembnejše SPP-je v okviru vsakega kliničnega oddelka oziroma službe, kar bo omogočilo spremljanje kazalcev kakovosti, ki jih bomo poleg že obveznih postopno uvajali v vsa področja delovanja.

Zadovoljni zaposleni

Zdi se mi izjemno pomembno, da v Pedia- trični kliniki prevladuje vzdušje, primerno za tako imenitno ustanovo, kot jo imamo.

Vedno smo govorili, da zidovi niso pomembni, pomembni so ljudje. Zdaj imamo zidove in ljudi. Naša pomembna naloga je skrbeti, da bodo ljudje z veseljem prihajali na delo, da bodo imeli možnost strokovnega razvoja in napredovanja, izobraževa- nja in timskega dela in v čim večji meri zagotoviti medsebojno razumevanje in spoštovanje tujega dela.

Humanizacija hospitalizacije

Gre za proces, ki traja in ki nikoli ne more biti končan. Imamo dobro utečeno šolsko in predšolsko dejavnost, kar nam zavidajo tudi mnoge države, ki so bistveno bogatejše. Še naprej si moramo prizadevati, da bo bivanje v bolnišnici za vsakega otroka in mla- dostnika kar najmanj neprijetno doživetje in da ne bodo prikrajšani za vse pravice, ki jih opredeljuje Magna karta oziroma EACH li- stina pravic otrok v bolnišnici, vendar je treba hkrati upoštevati tudi njihove dolžno- sti. Sodelovanje s starši se mi zdi izjemno pomembno, saj so naši partnerji v obravnavi otrok, ki še ne znajo izraziti svojih že- lja in pričakovanj. Mladostnike moramo obravnavati z dolžnim spoštovanjem in s spoštovanjem njihove zasebnosti, ki je v stari stavbi niso imeli dovolj. Na Pediatrični kliniki že redno anketiramo bolnike in njihove starše, s to prakso, ki nam hitro po- kaže, kaj vse moramo še izboljšati, pa bomo nadaljevali tudi v bodoče.

Sodelovanje s civilno družbo in z mediji Sodelovanje z različnimi nevladnimi orga- nizacijami, ki pomagajo zagotavljati ustrezno opremo in lepšajo bivanje otrokom v bolnišnici, je bilo že do sedaj več kot zgledno. Ponovno pa bomo uvedli dan od- prtih vrat in vsako leto javnosti predstavili naše delovanje, pričakovanja in uspehe.