0 6
Srečno
Srečno 2008! 2008!
DECEMBER
Iz vsebine
Srečno 2008 ... 3
Razmišljajmo o prihodnosti UKC ...4
Izboljšave v mikro okolju so temelj uspešnosti UKC ... 5
V UKC bo še več specializantov ... 6
Prizadevamo si za dodatna sredstva ... 7
Ljubimo življenje ...8,9 Rad sodelujem z motivirano ekipo ...10
Ko je s srčkom nekaj hudo narobe ... 11
Dečka je uspešno operiral dr. Bianchi ... 12
Zadovoljstvo študentov zdravstvene nege ...13
Ekipa je naklonjena spremembam na bolje ... 14
In memoriam ...15
Utrip UKC ... 16 - 21 S prijaznostjo do Benetk ... 22
Slovnična pravila za vsakdan ... 24
Sporočilo – to ste vi sami ... 25
Srečanje veteranov otroške kirurgije ... 26
Ko zadiši po orehih in sladkem testu ... 27
Križanka ... 28
Natečaj za najboljšo fotografijo ... 29
Kako boste praznovali s sodelavci ...;... 30
VAŠ PRISPEVEK V INTERNEM ČASOPISU? ZAKAJ PA NE!
Bi želeli kaj sporočiti svojim sodelavkam, se je na vašem oddelku kaj posebnega zgodilo? Zakaj nam ne pišete, pošljete fotografijo? Poskrbeli bomo, da bodo tudi vaše misli in trenutki ostali zabeleženi, pa še veseli bomo vsakega utripa.
Prispevki in obvestila, ki jih želite objaviti v internem glasilu, morajo prispeti v uredništvo do 15. v predhodnem mescu. Ostali zamudniki, bodo prišli na vrsto v naslednji številki. V uredništvu si pridržujemo pravico do krajšanja tekstov, žal pa vaših prispevkov ne honoriramo. Pošljite nam po elektronski pošti (Word for Windows) na naslov:
biserka.meden@kclj.si. Zaželjena je pisava Ariel 12 točk, na eni strani naj bo 30 vrstic s po 60 znaki v eni vrsti- ci (1,5 presledek med vrsticami in rob na vsaki strani 2,5 cm). Fotografije pa naj bodo oddane posebej v digital- ni obliki: TIF, JPG, … ( ne v tekstu). Nekvalitetnih oziroma neostrih ali pretemnih fotografij ne bomo objavili.
Obvezno navedite ime avtorja teksta in fotografije. Zdaj pa še priporočilo: zaželjeni so krajši prispevki ( do 2.500 znakov) opremljeni s fotografijo (avtorja ali tematsko).
Predvsem pa je bistveno, da so prispevki napisani v poljudnem jeziku, ki bo razumljiv vsem bralcem – zaposlen- im v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Zdaj pa hitro miško v roke in nam pišite!
Interno glasilo Univerzitetnega Kliničnega centra Ljubljana december 2007, številka 6
Univerzitetni klinični center Ljubljana Zaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija
Glavna urednica mag. Darinka Miklavčič
Odgovorna urednica Biserka Marolt Meden
Uredniški odbor
prof. dr. Bojana Beović, dr. med.
Erna Kos Grabnar, viš. med. ses.
Ada Košir, univ. dipl. prav.
Vida Linec, univ. dipl .ekon.
prof. dr. Saša Markovič, dr. med., višja svetnica
Polona M. L. Wallas, univ. dipl. soc.
Miha Žemlja, univ. dipl. org.
Tatjana Nendl, dipl. med. ses.
Fotografije Jolanda Kofol Marjana Česenj Branko Frece in drugi
Oblikovanje Ma3ca
Tisk
Tiskarna Radovljica d.o.o.
Naklada 3000
Glasilo je v elektronski obliki na naslovu
http://www2.kclj.si/
uvodnik
Skupaj bomo praznovali že tretje novo leto. Ob nastopu mandata smo si zastavile smele ci- lje. Ko smo jih začele uresničevati, smo pričakovale vašo podporo, zaupanje in sodelovanje.
Ob koncu leta običajno delamo inventure in se zamislimo nad doseženim ter delamo načrte za naslednje leto.
Zdravstvo je zelo kompleksen in zapleten sistem, ki je močno pod vplivom dogajanj v širši družbi. Posledice posameznih premalo domišljenih potez so se pokazale prav v zadnjih letih in dejstvo je, da je naše zdravstvo še vedno in vsako leto bolj v tranziciji in da potrebuje spre- membe na bolje.
Vsaka stvar je dobra, če je ni preveč, pa tudi ne premalo. Tudi preveč demokracije ali pa av- tokracije škoduje celotnemu sistemu. Krmiljenje tako velike ladje kot je Univerzitetni klinični center po viharnem morju zapletenih dogajanj v širši družbi ni enostavno. Včasih se prema- lo zavedamo, da potrebujemo eden drugega in da bomo le skupaj našli pravo pot ali smer, ki bo pravilna in dobra za vse. Včasih pogrešamo konstruktivno kritiko in drug pogled na dolo- čeno problematiko, da bi skupaj našli boljšo rešitev.
Želimo si, da bi se v prihodnje še bolje razumeli. Se več pogovarjali in bili pošteni eden z dru- gim. Iskrenost in pripravljenost na dialog sta cenjeni vrlini v vseh časih in vseh sistemih. Želi- mo si več vašega sodelovanja in več miru, da bi skupaj laže pripravili strateške usmeritve ra- zvoja in jih skupaj uresničevali. Zato, da nam bo vsem bolje. Univerzitetni klinični center je naša ustanova, na katero smo lahko ponosni in je ne smemo uničiti. Tudi naši zanamci si za- služijo vrhunsko zdravstveno ustanovo, ki smo jo skupaj gradili dolga leta.
Ob novem letu je tudi čas, ko se bomo neformalno srečali, si pogledali v oči in si stisnili ro- ko. Si povedali, kaj nas teži in kako lahko pomagamo, da nam bo naslednje leto laže in boljše.
Potrudimo se, da bo naše bivanje v vseh kotičkih Univerzitetnega kliničnega centra bolj kva- litetno in bolj prijazno.
Želimo vam, da bi vaši osebni načrti našli uresničitev v naših skupnih ciljih. Vsem, ki vodite, želimo, da bi vam uspelo pridobiti, motivirati svoje sodelavce, da bi delali z vnemo, zavzeto- stjo in ponosom. In da bi znali navdušiti vse okrog sebe, da skupaj z vami iščejo rešitve, iz- boljšave.
Prijetno praznujte tudi v domačem okolju in stopite v novo leto z željo in upanjem, da ga bo- mo skupaj naredili boljšega.
Ko se
leto izteka...
aktualno
Prof. dr. Saša Markovič, dr.med.,višja svetnica, strokovna direktorica UKC
Takšen dokument bo tudi služil seznani- tvi vseh s skupnimi cilji, ki morajo biti za- stavljeni tako, da se bo lahko vsak posa- meznik poistovetil z njimi in na ta način izrazil pripadnost tej ustanovi. Poiskati bomo morali porušeno, pa vendar prepo- trebno ravnotežje med tremi ključnimi poslanstvi – oskrbo bolnikov, izobraževa- njem in raziskovanjem.
Takšen dokument je za talilnico sloven- skih zdravstvenih kadrov, intelektualne in druge dosežke stroke nujen in bo peljal tudi v razmislek o bodočnosti.
V času, ko sem pripravljala ta prispevek, se je »zgodila« revmatologija, in pogovor novinarke Dela z menoj, ki je že sprožil reakcije na »mojo« izjavo. Nanje se nisem odzvala, ker si nisem predstavljala, da bo pri vseh težavah, ki trenutno tarejo slo- vensko zdravstvo, slednja postala osre- dnji problem, okoli katerega se bodo kre- sala mnenja. Naj najprej povem: stavek v časopisnem članku, pod katerega je mi- mogrede podpisana novinarka in ne jaz, je novinarkin povzetek in njeno razume- vanje najinega več kot polurnega razgo- vora, v katerem sem nizala celotno pro- blematiko slovenskega zdravstva in UKC in tudi zaskrbljujočo perspektivo, pre- dvsem v luči pomanjkanja ključnih ka- drov in težav, s katerimi se bo soočalo zdravstvo v naslednjem desetletju. To je bil namreč tudi eden od argumentov rev- matologov za privatizacijo.
Povedala sem, med drugim tudi to, da je pomanjkanje zdravstvenih strokovnjakov v največji slovenski zdravstveni instituci- ji, v UKC, že kritično in da se nekatere stroke z velikimi napori zaposlenih še ko- maj vzdržujejo. Poslanstvo UKC je nam- reč mnogo večje kot sama oskrba bolni- kov. UKC izobražuje večino, do nedavne- ga pa skoraj vse, zdravstvene strokovnja- ke v Sloveniji in zato je njegovo poslan- stvo veliko večje kot samo skrajševanje čakalnih vrst.
Poslanstvo zdravnikov in drugih zdrav- stvenih strokovnjakov v UKC je tudi ne- nehno raziskovanje in spremljanje razvo- ja medicine ter uvajanje novih metod zdravljenja, ki slovensko medicino vzdržuje na ravni Evrope in ZDA. Žal se o tem nikjer ne govori in tega segmenta dela, ki je nacionalnega pomena nihče ni- kjer niti z besedico ne omenja. Poslanstvo slovenskih zdravnikov, še posebej pa zdravnikov v UKC je tudi v tem, da poskr- bijo za prebivalstvo z izobraževanjem no- vih zdravstvenih strokovnjakov. Povedala sem, da je v UKC največji intelektualni potencial v slovenskem zdravstvu in da ga moramo tudi v tem obdobju ohraniti, ker je v nacionalnem interesu in ne le v ambicijah posameznikov. Prehodno ob- dobje 10 – 12 let bo kritično, ker se upo- kojuje najbolj številna generacija zdrav- nikov v Sloveniji. Samo v UKC se bo v na- slednjih nekaj letih upokojilo 250 danes vodilnih strokovnjakov. Zaznati ni ni- kakršnega navala na delovna mesta ne v
Sloveniji in ne v UKC, pa čeprav jih oglašujemo povsod in iščemo čez števil- ne, tudi tuje agencije. Povedala sem tudi, da bo v bližnji prihodnosti centralni pro- blem zdravstva v Sloveniji pomanjkanje visoko izobraženih kadrov. Ko me je novi- narka vprašala, kje vidim rešitev, sem izjavila, da je ne vidim drugje kot da zdravniki v tem prehodnem času poskrbi- jo, da se sistem ne bo sesul in da zdržijo še teh nekaj let, če to zmorejo. V tem kontekstu sem na vprašanje ali bodo zdravniki to sprejeli odgovorila, da zdrav- niki nismo »šušmarji« in da imamo še ve- dno dovolj etične zavesti, da bomo po- skrbeli za starajočo in bolno slovensko prebivalstvo, pa četudi na račun osebnih ambicij in želje po zasluženem pokoju. In da sem prepričana, da je med slovenskim zdravništvom toliko odgovornosti, da bo- mo to tudi storili, ne glede na to, kako se nas v javnosti prikazuje in čeprav za na- stalo situacijo nismo sami krivi. Tako pri- bližno je potekal ta del pogovora, ki pa je le majhen izsek najinega razgovora, kate- rega povod je bila privatizacija revmato- logije.
Toliko o tem, kar sem povedala. Pozivam pa vse zdravnike in druge zdravstvene strokovnjake v UKC, da se udeležite vse- binske razprave o tem, kakšen UKC želi- mo v bodočnosti in da se priključite stra- teškim pogovorom s svojimi idejami.
V drugi polovici letošnjega leta smo se lotili izdelave strateškega načrta razvoja UKC za obdobje naslednjih petih let. Glede na to, da smo z vašo pomočjo v preteklih dveh letih delno uspeli vzpostaviti sisteme in opra- vili neko »gospodinjsko delo«, je sedaj na vrsti pogled v prihodnost. Kaj hočemo v UKC? Kje se vidimo čez 5 let? Kako bomo najbolje uporabili naše prednosti in kako bomo popravili in izboljšali naše slabosti. Takšen do- kument ni samo kos popisanega papirja ali pa literarna ambicija vodstva in posameznikov. Zato bo potrebno, da se vsaka stroka zazre sama vase in postavi sama sebi uresničljive in merljive cilje, ki bodo UKC zadržali v 21. stoletju. Dokument bo služil tudi temu, da bomo na ravni UKC lahko določili prioritete razvoja in potreb- no pravočasno investiranje v kadre, opremo in prostore.
Razmišljajmo o
prihodnosti UKC
aktualno
mag. Darinka Miklavčič, univ. dipl.ekon., generalna direktorica UKC Ljubljana
Izboljšave v mikro okolju so temelj uspešnosti UKC
UKC Ljubljana je kompleksna ustanova, ki deluje s svojo logiko in la- stno korporativno kulturo. Sestavlja jo 150 organizacijskih enot po- vezanih v oddelke, klinične oddelke, klinike, klinične inštitute, službe in sektorje. Na tej ravni potekajo tudi vse ključne odločitve povezane tako z oskrbo bolnika (kot na primer uporaba zdravil, materialov, odločitve vezane na razporede in organizacijo dela itd.) kot tudi razvojnim in pedagoškim delom. Te odločitve pa morajo biti skladne s cilji in usmeritvami na ravni UKC. Vsaka enota ima svojega vodjo, ki jo zastopa in je odgovoren za organizacijo dela, izpolnjevanje planov dela, strokovni razvoj, uravnoteženost delovanja enote s finančnimi viri, vzdušje in odnose med zaposlenimi v enoti.
Napačno je mišljenje, da vodenje UKC Ljubljana poteka izključno na ravni generalna direktorica - strokovna direktorica - glavna medicin- ska sestra. Vodenje UKC je sestavljeno iz vodenja na različnih ravneh;
sloni pa predvsem na vodenju posameznih enot. Od uspešnega delo- vanja enot pa je odvisno delovanje UKC kot celote. Pomembno je, da vsaka enota postavi svoje cilje ter oblikuje svoje razvojne, delovne in finančne načrte, usklajene s strateškimi usmeritvami, razvojnim, de- lovnim in finančnim načrtom zavoda UKC, vse v skladu z zakonskimi možnostmi.
Kako uresničiti oziroma uveljaviti decentralizacijo, jo narediti za us- pešno in učinkovito? Kako pripraviti zaposlene, da bi jo pravilno ra- zumeli. Z namenom, da bi uresničili decentralizirano upravljanje, smo v začetku leta delovne in finančne plane oblikovali po posameznih enotah. Uspešno je bil izveden tudi interni natečaj za razvojno razi- skovalne naloge, ki bodo postale osnova bodočih razvojnih planov po organizacijskih enotah. Vsaka enota pa je oblikovala tudi plane kako- vosti oz. plane izboljšav zato, da naše delovanje izboljšamo. Vsaka enota ima torej svoj plan, ki temelji na ciljih usklajenih s cilji UKC. Na ravni UKC pa smo zastavili številne skupne projekte in aktivnosti, ki naj bi pripeljale do izboljšav.
Med ključne projekte izboljšav na ravni UKC smo uvrstili:
• izboljšanje stanja na področju javnih naročil,
• izboljšanje sistemov upravljanja z opremo,
• konsolidacijo laboratorijev,
• stroškovno učinkovitost porabe antibiotikov,
• obvladovanje stroškovne učinkovitosti vgradnih medicinskih in ostalih materialov ter boljšo izkoriščenost posteljnih kapacitet (pro- jekt upravljanja s posteljami).
Že v prvih mesecih letošnjega leta smo žal na nekaterih enotah za- sledili negativne trende, zato je vodstvo zaprosilo vse enote, da pri- pravijo program ukrepov – izboljšav. Poleg programov na ravni orga- nizacijskih enot je vodstvo UKC skupaj s strokovnimi skupinami pri- pravilo tudi ukrepe, ki naj bi veljali za vse enote UKC. Te programe
smo imenovali sanacijski programi. Tako je letošnje leto potekalo v znamenju teh sanacijskih programov, katerih namen je, da vsak v svojem mikro okolju zazna, kje bi lahko delovni proces izboljšali in ra- cionalizirali porabo.
Leto pa se izteka, devetmesečno poslovanje je analizirano in nastopil je čas, da predstavimo ključne ugotovitve.
V letošnjem letu bi morali po pogodbi oskrbeti 100.065 bolnikov, kar je na enaki ravni kot v preteklem letu, s tem, da moramo 1 odstotek bol- nikov oskrbeti brezplačno. Planiran porast prihodkov pa je le 2,3 od- stotka. UKC uspešno izvaja delovni program. Manjša odstopanja so le na področju specialistične ambulantne dejavnosti ter MRI preiskav, kjer zaradi premajhnih kapacitet in povečanja preiskav za ležeče bolni- ke, program ni dosežen. Da bi skrajšali čakalne dobe na tem področju, so bili sodelavci KIRa pripravljeni s sobotnim delom in dodatnimi reor- ganizacijami pospešiti izvajanje programa. Glede na preteklo leto so se povečali prihodki od trženja ter razvojno – raziskovalnega dela, kar je odraz uvajanja sistematičnih pristopov pri upravljanju teh področij. Na tem mestu si zagotovo zasluži vsa ekipa pohvalo za sodelovanje.
Na javnih naročilih je bil narejen velik napredek, ki odraža timsko de- lo interdisciplinarnih strok, predvsem pa pripravljenost zaposlenih, da se trd oreh dokončno stre … Javna naročila izvajamo v skladu s ter- minskimi plani. Uspešno smo zaključili vrsto zelo obsežnih razpisov za materiale, ki so se v preteklosti nabavljali z naročilnicami. Doseženi prihranki pri nabavi se odražajo v poslovanju organizacijskih enot.
Diagnostične organizacijske enote (KIR, KINM, KIKKB) so v devetih mesecih kljub povečanju preiskav, opravile storitve z manjšimi stroški od predvidenih v planu. V primerjavi s preteklim letom pa se tudi no- minalno stroški niso povečali. Če se bo uspešen trend nadaljeval do konca leta, bodo te enote bistveno prispevale k sanaciji finančnega stanja v UKC. Pozitivni premiki so odraz tako uspešno izpeljanih jav- nih naročil, kot tudi boljše organizacije dela ter dopolnitve prihodkov s trženjem (KINM). Uspešno se je zaključila prva faza projekta konso- lidacije laboratorijev ter organizacijske priprave na uvajanje PACSa.
Nemedicinske enote (službe upravljanja, administrativne službe, te- hnične službe, oskrbovalne službe) so prav tako svojo dejavnost opravljale z manj stroški od predvidenih v planu ter brez nominalne- ga povečanja glede na preteklo leto. Zmanjšalo se je tudi število ne- medicinskega kadra za 1,3 odstotka. V teh službah so bile izvedene reorganizacije, uvedla so se nova področja dela v cilju okrepitve stra- teškega upravljanja (služba za kakovost, organizacijo in logistiko).
nadaljevanje na strani 6
Ministrstvo za zdravje je Univerzitetnemu kli- ničnemu centru Ljubljana na osnovi vložene vloge izdalo Odločbo (št. 165-23/2007-5 z dne 13. 09. 2007) za izvajanje posameznih programov specializacij:
oblikovanja zdravil, klinične farmacije, lekarniške farmacije, klinične logopedije, klinične psihologije in medicinske biokemije.
S pridobljeno odločbo z veljavnostjo pet let UKC Ljubljana izpolnjuje pogoje za izvajanje posameznih programov specializacij, ki jih do-
ločata Pravilnik o specializacijah zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev (Uradni list RS, št. 37, z dne 15. 04. 2004) in Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati zdravstve- ni zavodi in zasebni zdravstveni delavci za izvajanje programov specializacij (Uradni list RS, št. 138 z dne 28. 12. 2006).
Tako se bodo, po vzorcu izvajanja specializacij zdravnikov in doktorjev dentalne medicine, urejale specializacije tudi za specializante zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sode- lavcev. UKC Ljubljana mora na osnovi pravil- nika in odločbe do konca oktobra tekočega le- ta Ministrstvu za zdravje oziroma pooblaščeni zbornici ali strokovnemu združenju posredo-
vati seznam prostih in zasedenih specializant- skih delovnih mest posameznega programa specializacije in seznam zaposlenih speciali- zantov s predvidenim datumom zaključka nji- hove specializacije.
Ministrstvo za zdravje na osnovi potreb po specializacijah v mreži javne zdravstvene službe vodi evidenco odobrenih in opravljenih specializacij.
Aktivnosti in postopek za pridobitev dovolje- nja za izvajanje specializacij zdravstvenih de- lavcev in zdravstvenih sodelavcev je v UKC Ljubljana vodila Služba za izobraževanje in ra- zvoj kadrov UKC.
aktualno
mag. Majda Može, dipl.org.menedž.,Vodja službe za izobraževanje in razvoj kadrov UKC
V UKC bo
še več specializantov
Nadaljevanje s strani 5
Da bi izboljšali izkoriščenost kadra in njegovo učinkovitost, smo opra- vili nekatere premestitve med enotami, ki pa vselej niso bile sprejete z navdušenjem. V prihodnje nameravamo ne le v teh službah, temveč v celotnem UKC, vzpostaviti večjo fleksibilnost pri razporejanju kadra.
Potrebno je namreč razumeti, da razpolagamo z javnimi sredstvi in smo odgovorni za racionalno porabo. K razumevanju in delovni mo- rali zaposlenih bo prispeval tudi bolj spoštljiv odnos do vseh poklicev in strok. V zadnjem času celo v medijih zasledimo kritike sodelavcev na delo podpornih služb. Nastopil je čas, da se meje med enotami in strokami podrejo in vzpostavi konstruktivni dialog. Vodstvo je za- dolžilo nemedicinske službe, da pripravijo standardni nabor storitev z standardnimi odzivnimi časi ter uvedejo evidenco in analizo pritožb, ki bo podlaga za ukrepanje. Organizirane bodo tudi posebne konfe- rence, namenjene spoznavanju delovanja vzporednih strok ter ra- zreševanju problemov.
Temeljne organizacijske enote klinike. Že v začetku leta, ko so bili spre- jeti splošni in področni dogovori smo ugotovili, da je UKC za svoje de- lovanje in naraščajoče potrebe oskrbe zahtevnih bolnikov pridobil pre- malo sredstev, zato smo vložili pritožbo, ki se je le delno reševala na ar- bitraži ob podpisu pogodbe. Ne glede na heterogenost kliničnih oddel- kov in klinik iz rezultatov poslovanja razberemo skupne ugotovitve:
naraščanje stroškov zdravil, zunanjih medicinskih storitev, vgradnih materialov ter podcenjenih cenikov transplantacij. Podražila se je tudi elektrika. Kljub vsem ukrepom in vzpostavitvijo mehanizmov, kot so uvajanje metod stroškovne učinkovitosti pri uvajanju novih materia- lov, trenda naraščanja teh stroškov ni bilo možno zaustaviti. Kljub
trendom pa je nekaterim klinikam in kliničnim oddelkom uspelo obvla- dovati razmere. V planskih okvirih ali z manjšimi odstopanji so poslo- vale naslednje klinike oz. klinične enote: Očesna klinika, Ginekološka klinika, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja in Klinika za otorinolaringologijo. Znotraj Interne in Kirurške klinike prihaja do veli- kih razlik v poslovanju posameznih kliničnih oddelkov.
Z vidika poslovnega obvladovanja delovanja enot pa je najbolj pro- blematično stanje na Pediatrični kliniki in Nevrološki kliniki, kjer so stroški na bolnika narasli visoko nad povprečjem ostalih enot UKC in nad razpoložljivimi viri sredstev. Vzroke sta kliniki že analizirale. Na klinikah se je povečalo število medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, na žalost pa se je zaradi upokojitev zmanjšalo število redno zaposlenih zdravnikov. Tako kot vse slovenske bolnišnice je tudi v UKC najbolj deficitarno področje anesteziologije. V teku je projekt ra- cionalizacije zdravstvene administracije ter proučitev reorganizacije in okrepitve upravljanja posameznih klinik.
Naj za konec povem, da je bilo letošnje leto težko, naporno, vendar smo dosegli nekatere rezultate. V naslednjem letu pa nas čakajo no- vi izzivi. Pristopili smo k izdelavi strategije razvoja UKC za petletno razdobje, ki bo poleg postavljenih ciljev tudi začrtala razvojne aktiv- nosti posameznih strok, ki jih bo potrebno uravnotežiti s finančnimi možnostmi naše družbe.
Za leto 2008 pa vsem želim veliko zdravja, medsebojnega razumeva- nja in veliko strpnosti,
mag. Darinka Miklavčič, univ. dipl.ekon.
generalna direktorica UKC Ljubljana
aktualno
lovnega programa za obdobje januar – september 2007. V de- vetih mesecih je bilo obravnavano 74.665 vseh bolnikov, kar je za 2.202 več kot v lanskem istem obdobju. Število bolnikov po pogodbi z ZZZS je bilo v devetih mesecih preseženo za 785, za izvajanje Pogodbe z ZZZS pa je pomembno, da so tudi prospek- tivni primeri doseženi glede na določila pogodbe.
Število doseženih uteži je bilo v obravnavanem obdobju 115.748 kar je za 3,9 % višje od lanskega obdobja. Dosežena je bila pov- prečna vrednost uteži v višini 1,59 in ostaja na lanskem nivoju.
V letu 2007 se je obravnavalo 237 bolnikov iz še nedokončane- ga dodatnega programa iz leta 2006. Pogodba o izvajanju en- kratnega dodatnega programa za leto 2007 je bila podpisana v začetku oktobra 2007. Z namenom skrajševanja čakalnih dob bi do konca leta 2007 morali obravnavati 1.449 bolnikov, do kon- ca septembra je bilo obravnavano le 369 bolnikov.
nadaljevanje na strani 15 Vida Linec, univ. dipl. ekon.,pomočnica generalne direktorice
Izvajanje zdravstvenih storitev v Univerzitetnem Kliničnem cen- tru Ljubljana je v obdobju januar – september 2007 temeljilo na Aneksu št. 2 k Pogodbi o izvajanju programa zdravstvenih sto- ritev za pogodbeno leto 2006 in na osnovi Pogodbe z ZZZS za izvajanje zdravstvenih storitev za leto 2007, kI je bila podpisana 8. 10. 2007. UKC Ljubljana se s predlogom Pogodbe 2007 ni stri- njal in je zato vložil zahtevo za arbitražni postopek. Zaprosili smo za dodatna sredstva za povečanje obsega nekaterih pro- gramov in za zdravila, podali smo obrazložitve in revidirali kal- kulacije nekaterih posegov in zaprosili za sredstva, ki izhajajo iz vrednotenja posameznih programov. Opravljena sta bila dva na- roka arbitraže in sporna vprašanja so bila v našo korist le delno ugodno rešena. Na arbitraži nismo uspeli uveljaviti vseh naših zahtev za širitve programov na področjih, kjer imamo največja preseganja programov in za zdravljenje bolnikov obolelih z ra- kom. Še naprej si bomo prizadevali za pridobitev dodatnih fina- nčnih sredstev.
V preglednici prikazujemo podatke iz področja spremljanja de-
PROGRAM Plan Realizacija Realizacija % R/P indeks
2006 2007
1 2 3 4 5 6=5:3 7=5:4
Število hospitaliziranih bolnikov 100.065 74.396 72.463 74.665 100,4 103,0
iz mesta Ljubljane 34.744 26.058 22.642 25.611 98,3 113,1
iz preostalega dela regije Ljubljane 35.996 26.997 26.274 26.405 97,8 100,5
iz drugih regij 29.325 21.341 23.547 22.649 106,1 96,2
Program ZZZS (bolniki) 98.265 73.044 71.730 73.829 101,1 102,9
Drugi plačniki (bolniki) 1.800 1.352 733 836 61,8 114,1
Vse postelje 2.275 2.275 2.275 2.275 100,0 100,0
Ležalna doba 5,96 5,96 6,12 5,46 91,6 89,2
Procent zasedenosti postelj 84,00 84,00 83,70 69,95 83,3 83,6
Doječe matere 936 936 1.629 1.135 121,3 69,7
Spremljevalci 129 97 118 116 119,6 98,3
Neakutna obravnava - štev. dni 32.018 24.015 35.941 26.309 109,6 73,2
Obiski v spec.ambulantah 701.066 525.808 526.142 517.241 98,4 98,3
Program ZZZS (obiski) 695.146 521.364 521.402 513.013 98,4 98,4
Drugi plačniki (obiski) 5.920 4.444 4.740 4.228 95,1 89,2
Obiski v funkcionalnih enotah 240.294 180.221 176.191 184.253 102,2 104,6
Izvajanje delovnega programa v UKC januar - september 2007
Prizadevamo si
za dodatna sredstva
Ljubimo
donacija
Biserka Marolt Meden
Vrednosti in pomena zdravja se večina izmed nas zave šele, ko je to ogroženo. Potrebe, želje in pogosto že kar nujnost medicinskih naprav se v Sloveniji povečuje, zato je letošnja Mercatorjeva osrednja humanitarna ak- cija z naslovom Ljubimo življenje namenjena kakovosti zdravja in zdravstvenih ustanov.
Mercator bo v sodelovanju s poslovnimi partnerji Univerzite- tnemu kliničnemu centru Ljubljana, novi Nevrološki kliniki daroval magnetnoresonančni tomograf, ki bo prispeval k šte- vilnejšim pregledom. Vrednost letošnje donacije Mercatorja in partnerjev znaša skoraj poldrugi milijon evrov.
Donacijo obeležuje pomembno sporočilo: »Pokažimo ljubezen do življenja sebi in svojim najbližjim že danes, da bo jutrišnji dan za vsakega izmed nas poln upanja, želja in novih idej za dobro vseh nas, ki nam prinašajo udobno in kakovostno živ- ljenje.«
Ob slavnostnem podpisu donacijske pogodbe, ki sta jo podpi- sala mag. Darinka Miklavčič, generalna direktorica UKC in mag. Žiga Debeljak, predsednik poslovnega sistema Mercator, je Nevrološka klinika pripravila okroglo mizo o pomenu nove- ga magnetnoresonenčnega tomgrafa za zdravljenje bolnikov Nevrološke klinike.
Prof. dr. David Vodušek, dr.med.,strokovni direktor Nev- rološke klinike se je tako kot vsi ostali govorici zahvalil Mer-
catorju za donacijo in poudaril, da je pomembno, da sodobni aparati za magnetno resonanco omogočajo tudi funkcijsko slikanje možganov. Nov aparat pa bo tudi omogočil, da se bodo skrajšale čakalne dobe in se bo razširil dostop do te po- membne preiskave.
Prim. mag. Miha Škrbec, spec. radiolog,ki odčitava in in- terpretira slike, se veseli, da bodo z novim aparatom bolniki in zdravniki na enem mestu in bodo odpadli težavni prevozi bolnikov v sosednjo stavbo. Hitreje bo poskrbljeno za akutne bolnike, saj je čas za možgane zelo pomemben. Poleg tega pa bodo lahko bolj razvijali raziskovalno dejavnost.
Doc. dr. Bojana Žvan, dr. med.je poudarila, da tako kot je bilo 20. stoletje stoletje srca, je 21. stoletje obdobje možgan.
Vaskularna nevrologija je v skokovitem razvoju. Danes po- stavljamo žilne opornice v arterije, po katerih prihaja kri v možgane, lahko odpiramo močno zožene žile in preprečimo možgansko kap, lahko z interventnim nevroradiološkim pose- gom izključimo anevrizmo iz obtoka brez operativnega odpi- ranja glave. Za vse te posege pa je nujno potrebna sodobna oprema ob vsej strokovni ekipi in ustreznih prostorih. Vse to se nam v novi kliniki obeta.
Doc. dr. Maja Trošt, dr. med.,se ukvarja pretežno z nevro- degenarativnimi boleznimi, pri katerih iz neznanega razloga pride do propada živčnih celic in tega se žal ne da ustaviti.
Javnosti sta najbolj poznani dve bolezni: Parkinsonova (pri- zadane predvsem gibanje človeka ) in demenca (prizadane višje živčne funkcije kot so spomin, koncentracija, itd.) Do ne- davnega smo strukturno slikanje možganov pri diagnostiki tovrstnih bolezni uporabljali le zato, da smo s slikanjem ugo- tovili, kakšen možen ozdravljiv vzrok v možganih, ki bi se ga dalo uspešno operirati. V zadnjih desetih letih pa so v razvi- tem svetu ugotovili, da strukturna slikanja lahko pripomore- jo k natančnejši in zgodnejši diagnozi. Žal v Sloveniji do se- daj nismo mogli uporabljati MR v ta namen oz. ne v to- likšnem številu, kot bi bilo potrebno in bi si želeli. Področje slikovnih tehnik v nevrologiji je eno najhitreje razvijajočih se
življenje
donacija
raziskovalnih področij, tega doslej v Sloveniji ni bilo in z no- vim aparatom se odpirajo nove možnosti.
Asis. mag. Bogdan Lorber, dr.med.je spregovoril o pome- nu slikovne diagnostike z MR-jem pri iskanju vzrokov epilep- tičnih napadov, ki prizadenejo vsakega 100. prebivalca in po doktrini bi vsem morali opraviti pregled z MR-jem. Spremem- be v možganih, ki jih pomagamo identificirati z magnetno re- sonance, so lahko vzrok epilepsiji in jih včasih lahko odstra- nimo.
Prof. dr. Tomaž Pogačnik, dr.med.je spregovoril o glavo- bolu, ki je ena najpogostejših človekovih težav in se lahko po- javlja kot vodilni ali spremljajoči simptom pri različnih bole- zenskih stanjih. Naloga nevrologa je, da opredeli glavobol in sicer ali gre za primarni ali sekundarni glavobol. Pri odkriva- nju in ocenjevanju vzrokov za nastanek sekundarnega glavo- bola ima pomembno vlogo tudi pregled z magnetno reso- nance.
Mag. Viktor Švigelj, dr. med., nacionalni koordinator za topljenje strdkov, je poudaril, da smo v UKC med najbolj us- pešnimi v EU v izvajanju trombolize oziroma topljenju strd- kov. Z novim MR bomo tako zdravljenje lahko ponudili veliko večjemu številu bolnikov.
Zahvala
Univerzitetni klinični center Ljubljana se zahvaljuje
MERCATORJU in vsem partnerjem, ki so prispevali za
nakup magnetnoresonančnega tomografa v vrednosti
kar milijon in pol evrov.
pogovor
Polona Mateja Lečnik Wallas,Služba za odnose z javnostmi
V Ljubljani ste šele drugič. Kakšni so vaši prvi vtisi o delu v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana?
Zelo sem presenečen nad visoko motivi- rano ekipo, profesionalnim odnosom in strokovnim znanjem. UKC Ljubljana je ena izmed najboljših bolnišnic na svetu in ima dobro opremo. Imate vse, kar po- trebujete, manjka samo še kirurška pra- ksa. In to je moja naloga v Ljubljani.
Je jezik ovira?
Ne, jezik absolutno ni ovira, govorimo v angleščini in se dobro razumemo.
Operirali ste trimesečnega dojenčka.
Nam lahko kaj več poveste o operaciji?
Operacije je bila težka in komplicirana, a je zaenkrat zelo uspela. Otrok nima za- pletov, zato lahko upamo le na najboljše.
Operiral sem tudi prezgodaj rojenega otroka, ki je tehtal zgolj 900 g ter asisti- ral pri drugi operaciji, ki jo je opravil že vaš kirurg. Gre za specifično srčno kirur- gijo, saj moramo biti pri tako majhnem otroku še toliko bolj natančni. V Izraelu naredimo približno 400 operacij na leto.
Vemo, da je težko prepričati kirurge v tujini, da bi prihajali za nekaj dni na mesec operirat otroke. Kakšen je vaš motiv, zakaj ste sprejeli to nalogo?
Prof. dr. B. Geršak, s katerim sem že sode- loval, me je prosil, da bi pomagal vzposta-
viti otroško srčno kirurgijo po odhodu enega izmed kirurgov v tujino. Ni mi bilo težko sprejeti, saj sta me prepričala visoka motiviranost ljudi in kadar je takšna ener- gija v zraku, je lahko samo nebo meja. Še enkrat poudarjam; srečujem se z visoko motiviranimi strokovnjaki in v Sloveniji si zaslužite takšne vrhunske storitve.
Ste si pogledali kakšne znamenitosti v Sloveniji?
Ne, žal še ne, ker je moj urnik izredno na- trpan in me je čakalo delo v Izraelu. Pro- sti čas bom tako izkoristil doma. Letos načrtujem smučanje, saj imamo celo v Izraelu dober smučarski center.
Rad sodelujem
z motivirano ekipo
V oktobru smo na KO za kirurgijo srca in ožilja Kiruške klinike gostili svetovno znanega kirurga dr. Davida Mi- shalyja iz Bolnišnice Shebba iz Tel Aviva. V UKC Ljubljana je operiral kar 12 otrok s prirojenimi srčnimi napa- kami. Z dr. Mishalyjem smo se pogovarjali tik pred odhodom v operacijsko dvorano.
pogovor
Polona Mateja Lečnik Wallas,Služba za odnose z javnostmi
Ko je s srčkom
nekaj hudo narobe
Zakaj ste se odločili za srčno kirugijo?
Že kot študenta me je prevzel celoten potek operacij na srcu in dejstvo, da se srce lahko ustavi. Čar kirugije, oziroma dejstvo, da lahko nekaj popraviš, priča- kuješ izboljšanje za praktično celo živ- ljenjsko obdobje, me je v celoti prevzelo.
Poleg tega je srčna kirugija lepa, saj praktično ni krvi.
V operacijski dvorani sem vas videla poleg dr. Davida Mishalyija. Kakšna je vaša izkušnja z njim?
Dr. Mishaly je izredno izkušen kirurg sve- tovnega formata. Veseli smo, da predaja
svoje znanje in nas uči. Je izredno neo- bremenjen in pri delu miren. Včeraj po- poldne sem v Porodnišnici drugi primer operiral sam, dr. Mishaly je “le” asistiral.
Šlo je za prezgodaj rojena otroka z odpr- tim botali vodom duktus arteriozus. Ope- raciji sta uspeli.
Kakšna so vaša pričakovanja in kje se vidite v srčni kirugiji?
Pričakujem, da bom v približno dveh letih sam opravil večino najpogostejših srčnih operacij pri otrocih. Želimo si uspešno nadaljevanje dela na področju prirojenih srčnih napak.
Najbrž se otroškega srčnega kirurga ne naredi čez noč. Kakšna je bila vaša pot izobraževanja?
Od leta 2001 sem asistiral pri 90 odstotkih operacij vseh prirojenih srčnih napak pri dr. Kosinu, s katerim sem tudi naredil svo- jo prvo samostojno operacijo na odprtem srcu. Zadnji dve leti sem sodeloval z dr.
Sojakom, šest mesecev pa sem preživel v Houstonu pri dr. Gregoriču in dr. Ottu.
Pred mano pa je zagotovo novo obdobje, katerega začetek je vzpostavitev kvalite- tnega zdravljenja otrok s prirojenimi srč- nimi napakami. Dolgoletno izobraževanje je nujno za kvaliteto in uspeh.
Problematiko nedavnega odhoda enega od otroških srčnih kirurgov rešujejo na Kirurški kliniki v UKC Ljubljana s prihodi dveh svetovno znanih srčnih kirurgov za otroke, ki bosta prihajala v Ljubljano in operirala naše otroke.
Tuja kirurga bosta pri nas opravljala operativne posege, dodatno pa usposabljala naše kirurge, ki bodo v letu in pol popolnoma samostojno prevzeli operacije otrok. Z mag. Robertom Blumauerjem, dr. med., mladim raziskoval- cem in specializantom kirurgije tik pred specialističnim izpitom, smo se pogovarjali o njegovi poti naprej.
Dečka je uspešno
operiral dr. Bianchi
pogled od zunaj
prof. dr. Metka Derganc, dr.med.,višja svetnica, svetovalka
dr. Diana Gvardijančič, dr.med., vodja Otroškega oddelka za abdominalno kirurgijo
Od srede sedemdesetih let preteklega stoletja je preučeval in uporabljal različne metode podaljšave in preoblikovanja čreve- sja pri otrocih s sindromom kratkega črevesja. V zadnjih petnaj- stih letih je tudi preučeval sestavine parenteralne prehrane, ki bi omogočile dolgotrajno parenteralno prehrano brez jetrne okva- re. V zadnjem desetletju je uvedel tudi novo metodo kirurškega zdravljenja gastroezofagealnega refluksa pri hudo nevrološko okvarjenih otrocih - ezofago-gastrično disociacijo.
Na dr. Bianchija sva se prvič obrnili pred približno letom dni z vprašanjem, kako nadaljevati zdravljenje pri takrat enoletnem dečku s sindromom kratkega črevesja, pri katerem se je preosta- lo ozko črevo raztegnilo v neprehodno vrečo, kar je preprečeva- lo hranjenje skozi usta in bilo izvor okužbe. Deček je moral biti hranjen samo parenteralno (v žilo). Obenem smo prosili za na- svet glede ezofagogastrične disociacije pri malem bolniku s hu- do napredujočo možgansko okvaro.
Pri dečku s sindromom kratkega črevesja se stanje v naslednjih mesecih ni spremenilo, zato smo se začeli dogovarjati, da bi otroka operiral dr. Bianchi. Ker premestitev v njihovo bolnišnico ni bila možna, smo začeli pripravljati obisk dr. Bianchija v UKC.
19. oktobra je dr. Bianchi sedaj že dveletnega dečka operiral skupaj z dr. Diano Gvardijančič, vodjo otroške abdominalne ki- rurgije. Med operacijo so razdelili močno razširjeno črevo v dve novi cevi, ki so ju nato povezali v daljšo cev in vstavili še želo- dčno cevko. Četri dan je deček brez večjih težav, črevo dobro de- luje in dečka že hranimo skozi usta. Operacijo so prenašali po notranji televiziji udeležencem Šole abdominalne kirurgije. Dr.
Bianchi je tudi istemu avditoriju ter pediatrom predaval o možnosti kirurške korekcije kratkega črevesja pri otroku.
Drugi dan obiska dr. Bianchija smo skupaj preučili še štiri preo- stale otroke s kratkim črevesjem, ki so na dolgotrajni parente- ralni prehrani na Kliničnem oddelku za otroško kirurgijo in in- tenzivno terapijo, UKC. Ob pogovoru z otroki in starši smo na- pravili načrt za nadaljnje, tudi kirurško, zdravljenje. Ob tem je dr.
Bianchi povdaril, kako je presenečen nad dobrim stanjem teh otrok, kakovostno vodeno parenteralno prehrano brez jetrne okvare in relativno majhnim številom katetrskih okužb. Najsta- rejši bolnik je na popolni parenteralni prehrani več kot 13 let in ima vstavljen isti osrednji venski kateter sedem let. Dr. Bianchi
je bil navdušen nad skupino Kengurujček, ki združuje starše in otroke s kratkim črevesjem in medicinske sestre in zdravnike, ki te otroke spremljajo in zdravijo. Otroci in starši se družijo v sku- pnih taborih, pomagajo drug drugemu, se obveščajo o novostih itn. Prav tako je bil navdušen nad organizacijo Kliničnega oddel- ka za otroško kirugijo in intenzivno terapijo, ki omogoča skupno delo kirurga in pediatra in s tem zagotavlja vsestransko kakovo- stno zdravljenje teh otrok.
Kasneje je v predavanju prikazal še metodo ezofagogastrične di- socacije za trdovratni gastroezofagealni refluks, kar je bilo po- sebej zanimivo za torakalne kirurge.
Naj sklenemo, da prinaša delovni obisk dr. Adriana Bianchija no- ve možnosti v zdravljenju otrok s kratkim črevesjem. Veselimo se tudi nadaljnjega sodelovanja z njim, saj je ne samo vrhunski strokovnjak, ampak tudi človeško topla osebnost, ljubezniv do sodelavcev, bolnikov in njihovih svojcev.
Zahvaljujeva se vodstvu Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani za plačilo stroškov potovanja in bivanja.
Vsi pa se zahvaljujemo našemu cenjenemu gostu, saj je opera- tivni poseg dr. Bianchi opravil brez honorarja.
Dr. Bianchi s prof. dr. Metko Derganc (desno) in dr. Diano Gvardijančič na ljubljanskem gradu pred odhodom domov.
Med 18. in 21. oktobrom 2007 se je na delovnem obisku na Kliničnem oddelku za otroško kirurgijo in inten- zivno terapijo UKC mudil dr. Adrian Bianchi, starejši konzultant za pediatrično in neonatalno kirurgijo in re- konstruktivno urologijo, ki dela v Royal Manchester Children's Hospital v Veliki Britaniji.
Zadovoljstvo študentov
zdravstvene nege
pedagoško delo
Urška Hvala, dipl. m. s.,Koordinatorica za pedagoško in zdravstveno vzgojno področje, Interna klinika
V študijskem letu 2006/2007 so klinične vaje iz inter- nističnega področja zdravstvene nege potekale prvič na vseh kliničnih oddelkih in centrih Interne klinike.
Vaje na kliničnih oddelkih so bile zastavljene po principu en mentor en študent z vključevanjem v zdravstveno negovalni tim. Prvi dan je študente na vaje sprejela nadzorna mentorica - koordinatorica za pedagoško in zdravstveno vzgojno področje Interne klinike, ki jih je seznanila z organizacijo dela na Interni kliniki in razdelila po posameznih kliničnih oddelkih in centrih.
Upoštevala je tudi njihove želje.
Zadnji dan vaj se je nadzorna mentorica Interne klinike, ponovno srečala s študenti, ter zbrala vtise študentov na kliničnih vajah.
Podatke o vtisih študentov na vajah iz internističnega področja smo na Interni kliniki pridobivali s pomočjo anonimnih anket, ki jo je študent(ka) izpolnil(a) ob koncu kliničnih vaj. Na anketi je razviden klinični oddelek na katerem je študent opravljal vaje.
Anketirali smo izključno samo redne študente, ki so vaje oprav- ljali strnjeno tri tedne.
Od 83 rednih študentov smo uspešno anketirali 78 študentov kar je 93,98 % vseh rednih študentov, ki so opravljali vaje na SPS Interni kliniki.
Rezultati anket so predstavljeni v odstotkih, ki so zaokroženi na dve decimalki natančno. V odstotkih se upošteva tretja decimal- ka, ki zaokroži drugo navzgor, če je le ta > ali = od 5.
Predstavitev ankete
Na vprašanje ali so bile klinične vaje zanimivo predstavlje- ne, je 58,97 % študentov odgovorilo zelo dobro, 32,05% štu- dentov je odgovorilo dobro, 5,13% študentov je ocenilo vaje slaboin 3,85%zelo slabo.
Ali so mentorji predstavili delo zanimivo, je 71,70% študen- tov odgovorilo zelo dobro, 24,36% je predstavitev ocenilo do- bro, 3,84% slabo, ocena zelo slabo ni bila izpostavljena.
Na vprašanje ali je znanje iz internistične zdravstvene nege zadovoljivo do te mere, da ste lahko opravljali klinične va- je, oziroma kje čutite pomanjkanje znanja, so študentje od- govarjali opisno in v 100% odgovorov odgovorili, da imajo do- volj znanja iz internistične zdravstvene nege, pomanjkljivo zna- nje pa opažajo s področja Interne medicine in farmakologije.
Po kratkih intervjujih s študenti sem prišla do zaključka, da so na vajah pridobili kar nekaj praktičnega znanja iz interne medi-
cine, ki jim bo vsekakor zelo dobro služilo pri učenju in razume- vanju predmeta Interna medicina.
Ali vas je tim zdravstvene nege sprejel, je 76,92% odgovorilo z da, 23,08% delno, odgovora ne ni bilo. Obrazložitev za odgovor delno je bil predvsem slabši sprejem s strani zdravstvenih tehnikov.
Ali ste bili zadostno informirani v času kliničnih vaj, je 3,85% študentov odgovorilo, da so dobili preveč informacij, 14,10% premalo informacij in 82,06% je dobilo ravno prav informacij.
Ali vam je všeč, da se v izobraževanje vključuje več men- torjev, je 82,06% študentov je odgovorilo z DAin 17,94% z NE Z mentorji je bilo zelo zadovoljnih71.80% študentov, 24,36%%
študentov je bila delno zadovoljnaz mentorjem, 2,56% ni bila zadovoljnaz mentorjem 1,28% študentov se ni opredelila.
Študentje so mentorje ocenjevali od 1 - 5, pri čemer je ocena 1 predstavljala nezadostno sodelovanje mentorja s študentom in 5 odlično sodelovanje študent - mentor.
Oceno 5 je podelilo 53,85% študentov, oceno 4 je podelilo 28,21% študentov, oceno 312,82% študentov, oceno 22,56%
študentov in oceno 1 1,28% študentov. 1,28% študentov je ostala neopredeljena.
Na vprašanje katere so po njihovem mnenju največje po- manjkljivosti, so študentje izpostavili predvsem slabe odnose na KO z zdravstvenimi tehniki, ki jih po njihovem mnenju niso povsod sprejeli kot del zdravstveno negovalnega tima.
Zaključek
Po analizi podatkov sem prišla do zaključka, da smo vaje orga- nizirali dobro. Potrebnih je še nekaj popravkov in večji nadzor nad kliničnimi oddelki, ki so se izkazali za manj naklonjene štu- dentom. Večino nesoglasij smo rešili sproti, kar se je izkazalo tu- di z zadovoljstvom študentov in njihovimi pohvalami, saj so kljub slabi oceni kliničnega oddelka, pohvalili mentorja za trud in razumevanje kritike.
Zadovoljstvo študentov po rezultatih anket ocenjujem kot zelo dobro, saj je pri vseh odgovorih najvišja ocena zastopana s pre- sežkom 50%. S takim delom bomo nadaljevali še v prihajajočem šolskem letu in upam, da bomo prav tako uspešni.
predstavljamo
Biserka Marolt Meden
Ekipa je naklonjena
spremembam na bolje
V septembru je vodenje Internistične prve pomoči prevzel asist. mag. Hugon Možina, dr. med.. Po diplomi na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani leta 1988 se je zaposlil v Kliničnem centru v Ljubljani. Leta 1996 je opravil specializacijo iz interne medicine in od takrat do septembra letos je delal na Kliničnem oddelku za in- tenzivno interno medicino Kirurške klinike.
Delo na IPP-ju mu ni tuje, saj ga je za- čel spoznavati že kot stažist v letu 1989. Od takrat dalje redno približno dvakrat na mesec dela na IPP-ju Izmene na IPP-ju trajajo 12 ur in pri de- lu v treh ambulantah in 24-urnem hos- pitalu se izmenjuje kar 105 zdravnic in zdravnikov iz Interne klinike. Kljub po- skusom, da bi na IPP-ju redno zaposlili zdravnike in oblikovali redno ekipo, je narava dela tako zahtevna, da zaenkrat interesentov ni, oz. so IPP zapustili.
Od časa, ko je spoznal IPP do danes, se je veliko spremenilo. Največja spre- memba je zagotovo veliko večje število bolnikov, ki vsak dan prihaja na IPP (le- ta 1991 13.800 pregledanih bolnikov, leta 2006 22.000 pregledanih bolnikov).
Hugon Možina ima to prednost, da se je s problemi na IPP-ju vsa leta seznanjal v živo, ko je tu delal. Ko je prevzel vo- denje, je začel pripravljati spremembe za izboljšanje delovanja in jih začel s pomočjo internih klinik postopoma uvajati.
Zdravnik konzultant
Ena od novosti je zdravnik konzultant.
To je specialist internist z več kot 5-le- tnimi izkušnjami. Na IPP je prisoten ves čas (24 ur). Njegove najpomembnejše naloge so svetovanje mlajšim kolegom na IPP (specializantom in mlajšim spe- cialistom), sodelovanje pri najtežjih bolnikih, pomoč drugim ambulantam v urgentnem bloku, nadzor v 24-urnem hospitalu IPP, dogovarjanje v zvezi s sprejemi bolnikov v bolnišnice. Ima pre-
nosni telefon (dekta 01/5228258). Šte- vilko so posredovali tudi vsem zdravni- kom splošne in družinske medicine. Ta- ko se lahko posvetujejo kadar ne vedo, kam bi usmerili svojega neurgentnega (ali urgentnega) bolnika. Upajo, da bo- do tudi tako nekoliko zmanjšali priliv bolnikov na IPP. Spremembo načina de- la v urgentnem bloku, da zdravnik pride k bolniku in ne obratno, bomo tako kot vse spremembe v zdravstvu, verjetno uvajali dalj časa. Pomembno je, da smo s spremembami v dobro bolnikov zače- li. G. Možina pravi, da mora vsaka spre- memba dozoreti, da lahko polno zaživi.
Prostorska stiska
Zagotovo pa je velik problem prostor- ska stiska na IPP-ju, ki je povezana tudi s premajhno pretočnostjo bolnikov na oddelke Interne klinike. Problem je pre- zasedenost Interne klinike. Iskanje pro- stora je prevzel zdravnik konzultant, Po jutranjem raportu na IPP-ju, kjer sode- luje zdravnik konzultant, ki pozna spre- jete bolnike, se g. Možina s seznamom bolnikov, ki so obtičali preko noči na IPP, napoti na internistični raport v 7.
nadstropje UKC in tu se dogovorijo, kam premestiti posamezne bolnike iz hospitala in opazovalnic IPP-ja.
Kolektiv
Kolektiv na IPP-ju je dokaj mlad, saj je fluktuacija zaradi napornega, odgovor- nega in stresnega dela zelo velika. Eki- pa je vpeljana in požrtvovalna. Vajeni so napornega dela in opravljajo ga uč- inkovito in z veseljem. Ker so mladi, so toliko bolj naklonjeni dobrim spremem- bam. Ko si ustvarijo družine, postane
tempo na IPP prehud in iščejo si drugo zaposlitev. Pomembno pa je, da ostaja- jo starejši timski vodje, ki imajo veliko izkušenj in so nepogrešljivi za delo ce- lotnega kolektiva.
Vsakodnevni utrip na IPP-ju
Vsak dan delajo 3 ambulante vseh 24 ur na dan. Vsak dan se izmenja 7 zdravni- kov. Sodelavci v zdravstveni negi delajo v dvo in troizmenskem turnusu. Največ bolnikov prihaja med 11. in 15. uro in med 17. in 21. uro. Takrat so tudi čakal- ne dobe daljše.
Povprečno dnevno pregledajo 70 bolni- kov.
Delovni dan vodje IPP-ja
Vsako jutro najprej vodi sestanek z no- čno in dnevno ekipo zdravnikov. Pogo- vorijo se o bolnikih, ki še čakajo na sprejem na Interno kliniko, o težjih bol- nikih in tistih, ki na IPP umrejo. Sledijo dogovori za sprejem teh bolnikov na Interni kliniki. Preko dne po potrebi po- maga pri zdravljenju kritično bolnih in opravi ultrazvočne preglede srca bolni- kom, ki ta pregled potrebujejo. Ob sre- dah ima vaje s študenti 3. letnika Medi- cinske fakultete, ima redno kardiološko ambulanto in še vedno dežura na KOI- IM in seveda na IPP.
in memoriam
Prim. Milorad Grunčić, dr. med.
1921 - 2007
Prim. Grunčić se je rodil leta 1921 v Zre- njaninu. Medicino je študiral in leta 1949 diplomiral na Medicinski fakulteti v Beogradu. Leta 1954 je opravil speci- alistični izpit iz ginekologije pri v Evropi uveljavljenem profesorju ginekologije in porodništva dr. Tasovcu. Od leta 1951 do 1961 je bil zaposlen kot specializant in nato specialist-ginekolog v Glavni pokrajinski bolnišnici Novi Sad.
Leta 1961 je prim. Grunčić kot izkušen ginekolog prišel na Ginekološko kliniko v Ljubljano. Postal je vodja oddelka za pooperativno ginekologijo. Oddelek je reorganiziral in uvedel nove načine zdravljenja po hudih ginekoloških ope- racijah. Kmalu po prihodu v Ljubljano je odšel v Bari (Italija), da bi od tam k nam prenesel še nekatere nove metode poo- perativnega zdravljenja po radikalnih
operacijah. Leta 1968 je postal primarij.
Bil je velik človek, priznan strokovnjak in prijazen zdravnik in sogovornik. Za spe- cializante je bil dober učitelj. Kot iz- kušen ginekolog je svoje znanje in iz- kušnje nesebično predajal kolegom, zla- sti mlajšim sodelavcem. Spoštovali smo njegovo preudarno odločanje in trezno presojanje, njegovo neposrednost pri posredovanju znanja. Svoja strokovna izkustva je opisal v številnih strokovnih in znanstvenih člankih.
Leta 1973 se je odločil za delo v Nemč- iji. Leta 1976 se je vrnil na Ginekološko kliniko in ponovno prevzel vodenje poo- perativnega oddelka.
Primarij Grunčić je bil pri svojem delu zelo resen in odgovoren, a pri tem pri- krito hudomušen in veder. Bolnice je
znal pomiriti in jim je vlival voljo za oz- dravljenje.
Leta 1987 se je prim. Grunčić upokojil.
Kljub temu se je še vedno zanimal za dogajanje na kliniki in napredek stroke – to je ginekologije in porodništva. Dokler mu je zdravje dopuščalo je redno hodil na sestanke Združenja ginekologov in porodničarjev Slovenije.
Poslovili smo se torej od človeka, zdrav- nika, ki je svojim bolnicam omogočal hi- tro okrevanje in je bil mnogim med na- mi učitelj in iskren prijatelj.
nadaljevanje s strani 7
Na področju specialistične – ambulantne dejavnosti je doseženo število realizi- ranih obiskov po posameznih klinikah v večini v planiranem obsegu, problem na skoraj vseh klinikah pa je nedoseganje specialistično ambulantnih točk. Skladno s Splošnim dogovorom 2007 mora izvajalec poleg planiranega števila obiskov realizirati vsaj 85% planiranih točk, sicer se za obračun upošteva indeks dose- ganja točk, kar za nas pomeni manjša finančna sredstva od planiranih.
Na področju funkcijske diagnostike je pri diagnostičnih radioloških pregledih z magnetno resonanco realiziran plan v 74 %, medtem ko presegamo program preiskav z NMR v hospitalni dejavnosti. Ne dosegajo pa se tudi določeni progra- mi na področju stomatologije, fizioterapije, dializ in ne dosega se plan dragih la- boratorijskih točk.
Uravnavanje delovnega programa glede na Pogodbo o izvajanju programa zdravstvenih storitev je zelo pomembno, saj nam ZZZS obravnavanih bolnikov nad planiranim ne plačuje. Če delovni program, tako v hospitalni kot v speciali- stični ambulantni dejavnosti ni dosežen, tudi ni plačan in se pri obračunu stori- tev odštevajo planirana finančna sredstva.
Opravičilo
Opravičujemo se gospodu Aleksandru Bassinu, direktorju Mestne galerije Ljubljana, ki seveda ni upokojen, kot smo pomotoma zapisali. Želimo pa mu uspešno okrevanje, da bo še laže opravljal svoje odgovorno delo.
Odgovorna urednica
utrip UKC
Velik uspeh srčne kirurgije
Služba za odnose z javnostmi
Predstojnik kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja prof. dr.
Borut Geršak, dr. med., je izvedel operativni poseg - prvo opera- cijo umetnega srca kot podporo bolnemu.
Umetno srce, ki je sicer nameščeno zunaj človeškega telesa, je dejansko podpora bolnemu srcu. Daje mu možnost, da si opomo- re ali po operaciji ali v času, ko bolnik čaka na presaditev srca.
V UKC Ljubljana bodo opravili predvidoma okrog 15 do 20 ope- racij umetnega srca na leto. Umetno srce ni namenjeno za dalj časa, temveč za časovno obdobje od treh do štirih tednov, torej do presaditve srca ali pa toliko časa, da si srce ne opomore in začne samo delovati. Srce bolnika sicer deluje, vendar mu s po- močjo umetnega srca ni treba delovati s polno močjo.
V UKC Ljubljana smo letos opravili že 9 operacij presaditve srca, na čakalni listi pa je še 33 bolnikov.
Godba ljubljanskih veteranov in likovniki
Ksenija Slavec
Godba ljubljanskih veteranov je najmlajši pihalni orkester v Slo- veniji po nastanku in najstarejši po »mladosti« članov. Pogoj za članstvo je dosežen Abraham in primerna glasbena izobrazba.
Dirigent Godbe ljubljanskih veteranov je prof. Jože Hriberšek, akademski glasbenik hornist, ki je za dirigentskim pultom pihal- nih orkestrov že enainštirideseto leto. V naši bolnišnici so se ti gostje na oktobrski prireditvi za bolnike posebej dobro odrezali.
Zbrane je ob tej priložnosti nagovorila glavna medicinska sestra UKC, Erna Kos-Grabnar. Posebej se je zahvalila KUD-ovi pred-
sednici dr. Zvonki Zupanič Slavec za njeno predano delo in dol- goletno vodenje bolnišničnih umetnikov.
Tradicionalno že 26. srečanje KUD-ovih likovnikov v Savudriji je v septembru 2007 spodbudilo kar polovico članov (30) k slikar- skemu izražanju. Njihovo razstavo pa je predstavila Špela Kova- čič. Izbrana dela so slikarji amaterji po razstavi darovali UKC, da bodo krasila bolniške prostore.
Ob ljubljanskem srečanju udeležencev Unescovega projekta Umetnost v bolnišnici (Arts in Hospital) so jim mednarodno uve- ljavljeni strokovnjaki, ki se ukvarjajo s tem področjem, zaupali, da so s svojo aktivnostjo ne le uspešni, ampak v svetu vodilni.
Povezovalka programa dr. Slavčeva je ob najavi razstavljavcev iz Varstveno-delovnega centra Tončke Hočevar iz Ljubljane povedala, da si KUD prizadeva za spoštovanje različnosti in njeno sprejema- nje. Zato medse vsako leto pripeljejo katero izmed društev, ki se ukvarja s hendikepiranimi. Tokrat je bila v pomoč stanovska kolegi- ca prim. Marija Vegelj Pirc, ki je nagovorila VDC Tončke Hočevar.
V Mali galeriji so razstavljali trije varovanci Varstveno-delovne- ga centra Tončke Hočevar pod skrbnim okriljem mentorice Erike Pavlin: Pavel Franz, Vesna Fabjančič Rustja in Lucija Pirc.
O sprejemanju drugačnosti je lepo spregovorila tudi Lucijina mama, psihoonkologinja prim. Marija Vegelj-Pirc. Prireditev je s svojo dobro energijo in sončnostjo razveselila vse prisotne.
utrip UKC
Kirurška odstranitev hipofiznih tumorjev skozi nos
Služba za odnose z javnostmi
Prof. dr. Roman Bošnjak, dr. med. s Kliničnega oddelka za nev- rokirurgijo Kirurške klinike UKC Ljubljana, ki se zadnjih deset let intenzivno ukvarja s trans-sfenoidno kirurgijo, je z izpopolnjeno metodo uspešen pri odstranjevanju tudi do 4 cm velikih adeno- mov hipofize. Metoda kirurške odstranitve velikih hipofiznih tu- morjev skozi nos je zahtevna operacija, ki jo v Sloveniji izvaja le prof. dr. Roman Bošnjak. Bolniki operacijo skozi nos dobro pre- našajo in ni večjih pooperativnih zapletov. Prav tako je okreva- nje hitrejše. Na leto tako prof. dr. Roman Bošnjak operira 15-20 bolnikov. Pri operaciji sodelujejo z otorinolaringologi, ki pripra- vijo nosni pristop. Kvalitetno opravljena operacija in timska obravnava bistveno izboljšata kvaliteto življenja bolnikov, v ve- liko primerih pa omogočita tudi trajno ozdravitev.
Nova oprema
Služba za odnose z javnostmi
Nova oprema v vrednosti nad 20.000 EUR dobavljena od septembra do novembra 2007.
KO za anesteziologijo Kirurške klinikeje iz združenih sredstev UKC nabavil dva anestezijska aparata v vrednosti 141.849,00 EUR.
Ko za gastroenterologijo Interne klinikeje nabavil fleksibilni fiberoskop in videokolonoskopiz združenih sredstev UKC v vre- dnosti 31.503,43 EUR.
Ginekološka klinikaje iz združenih sredstev UKC in sredstev JARD nabavila sistem za genotipizacijov vrednosti 46.939,68 EUR.
Klinični oddelek za kirurgijo srca in ožilja Kirurške klinikeje uvedel sistem črtne kodes pomočjo sredstev rezervnega sklada v vrednosti 33.000,00 EUR.
Klinika za infekcijske bolezni je nabavila dva monitorja za spremljanje življenjskih funkcijiz združenih sredstev UKC v vre- dnosti 27.619,01 EUR.
Informacijski centerje odkupil 100 licencv vrednosti 37.652,40 EUR iz sredstev informatike.
Reševalna postajapa je nabavila 20 sistemov za slednje vozil v vrednosti47.952,00 iz rednih sredstev amortizacije.
35 let sodelovanja s Svetovno zdravstveno organizacijo
Služba za odnose z javnostmi
Oktobra so na Ginekološki kliniki obeležili pomembno obletnico.
Petintrideset let od imenovanja Ginekološke klinike v Ljubljani za Kolaborativni center za raziskave na področju humane reproduk- cije Svetovne zdravstvene organizacije ima za Slovenijo pomen predvsem s stališča razvoja visoke ravni varovanja reproduktiv- nega zdravja žensk, mladostnikov in moških.
Inštitut za načrtovanje družine je bil ustanovljen leta 1967, ko je bilo v Sloveniji veliko število ilegalnih splavov z visoko maternal- no smrtnostjo in okužbami. Prav zato je med prioritetne cilje uvr- stil uvedbo zaščite pred neželeno nosečnostjo. Strokovno delo pod vodstvom prof. dr. Lidije Andolšek-Jeras je obsegalo še skrb
za mladostnike, spolno vzgojo in obravnavo neplodnega para. Te dejavnosti so bile povod, da je bil leta 1972 Inštitut imenovan za enega prvih centrov SZO za raziskave na področju humane repro- dukcije. Ob raziskovalnem delu so bili izredno pomembni izo- braževalni programi za domače in tuje zdravnike, za strokovno in laično publiko. V 35 letih – medtem se je Inštitut za načrtovanje družine priključil Ginekološki kliniki - je bilo opravljenih več kot 70 raziskav o hormonski kontracepciji, 25 o materničnih vložkih, o induciranem abortusu, zdravljenju neplodnosti, spolno preno- sljivih bolezni in več epidemioloških raziskav.
O rezultatih raziskav so ves čas obveščali strokovno javnost, zato se je uveljavilo smotrno načrtovanje nosečnosti, predvsem pa se je vztrajno zmanjševalo število umetnih prekinitev nosečnosti.
Če je bilo v desetletju 1980 - 90 razmerje med porodi in splavi 1,5 poroda na 1 splav, beležimo v letu 2006 3,4 poroda na 1 splav, kar je vsekakor velik napredek, ki nas uvršča med države z relativ- no uspešno vodeno politiko varovanja reproduktivnega zdravja.
Dejavnosti, ki v sodelovanju s SZO potekajo vseh 35 let, v razisko- valni program uvrščajo vso aktualno problematiko reproduktiv- nega zdravja žensk in moških, ki se zadnja leta usmerja v medi- kamentozne oblike prekinitve nosečnosti in obravnavo spolno prenosljivih bolezni. Obnova imenovanja za Kolaborativni center je potrebna vsaka štiri leta (zadnjič je bilo imenovanje potrjeno leta 2005) z dokazili o opravljenem raziskovalnem delu in peda- goški dejavnosti ter implementaciji tega v vsakdanji praksi.
utrip UKC
Vodstvo UKC Ljubljana je 13. novembra 2007 gostilo avstrijsko delegacijo iz bolnišnice LKH Celovec. UKC so obiskali strokovni direktor dr. Thomas Korperna, direktor zdravstvene nege Siegfri- ed Ruppnig in generalni direktor Herwig Wetzlinger.
Izmenjali so si izkušnje ter predstavili trende novih modernih načinov organiziranosti. Avstrijska bolnišnica prav tako izvaja določene spremembe na področju organiziranosti in vodenja ter odgovornosti v smislu horizontalnega povezovanja med posa- meznimi strokami. Velikokrat na pomoč pokličejo tudi zunanje svetovalce. Delegacija si je gledala Klinični oddelek za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo Kirurške klinike ter se seznanila z delovanjem celotne Urgence.
Obisk avstrijske delegacije
Služba za odnose z javnostmi
Hvaležnost po pedesetih letih
Služba za odnose z javnostmi
V oktobru so se zaposleni otroškega oddelka Dermatovenero- loške klinike UKC v Ljubljani razveselili obiska družine Peternelj.
Sprejeli so jih vodja otroškega oddelka Vlasta Dragoš, dr. med., specialistka dermatovenerologinja, s kolegico as. Ružico Preve-
den. dr. med. in as.Tanjo Planinšek Ručigaj, dr. med., predsedni- co Združenja dermatovenerologov Slovenije.
Zakonca Peternelj ne moreta pozabiti dogodkov izpred več kot petdeset let. Iskreno sta hvaležna zdravnikom in medicinskim sestram, ki so skrbele za njuno hčerko Jožico, ki je bila neozdrav- ljivo bolna, a so jo uspešno pozdravili.
Takrat se je Jože zaobljubil, da bo vedno pomagal malim bolni- kom oziroma zdravstvu. Že velikokrat je daroval v te namene in tudi na otroški oddelek Dermatovenerološke klinike ni prišel praznih rok. Prinesel je tri slike. Ena je uokvirjeno zdravniško mnenje iz leta 1956 in druga njegovo prijazno pismo bolnikom in njihovim staršem, v katerem je zapisal: Če ste zboleli, zaupaj- te zdravnikom in optimistično glejte v prihodnost.
Tretja slika pa ima naslov Motiv iz moje mladosti in naslikal jo je Jože, ki je priznan slikar samorastnik.
Donacija društva Claves Musicae
Služba za odnose z javnostmi
Organizator dobrodelnega koncerta Naj zaigra nam srce društvo Claves musicae je zbral sredstva v višini 10.000 evrov. Častni pokrovitelj koncerta gospod Lojze Peterle je generalni direktori- ci UKC mag. Darinki Miklavčič izročil simbolični ček za nakup ul- trazvočnega aparata za zgodnje odkrivanje srčno žilnih bolezni za Klinični oddelek za žilne bolezni.
utrip UKC
Obrtna zbornica Slovenije in nekatere območne obrtne zbornice ter posamezni obrtniki so v svoji dobrodelni akciji zbrali sredstva v vrednosti 8.800 evrov za nakup naprave BIS (Bispectralni in- dex) za ocenjevanje aktivnosti možganov oziroma globino mo- tene zavesti spečega ali nezavestnega bolnika za potrebe Oddel- ka intenzivne nevrološke terapije Nevrološke klinike v UKC Lju- bljana.
Predsednik Obrtne zbornice Slovenije g. Miroslav Klun je dona- cijo izročil strokovnemu direktorju Nevrološke klinike prof. dr.
Davidu B. Vodušku, dr. med., viš. svetniku ter vodji oddelka asist.
mag. Viktorju Šviglju, dr. med.
Donacija Obrtne zbornice nevrološki kliniki
Služba za odnose z javnostmi
Donacija Pediatrični kliniki
Služba za odnose z javnostmi
Generalni direktor Miele gospod Janez Zorko je v Galeriji Miele strokovni direktorici Ginekološke klinike prof. dr. Heleni Meden Vrtovec in poslovnemu direktorju dr. Jožetu Bertoletu izročil simbolični ček v vrednosti 10.000 evrov. Klinični oddelek za pe- rinatologijo Ginekološke klinike bo tako pridobil pomivalni stroj za pranje stekleničk v mlečni kuhinji za dojenčke.
Miele za
Ginekološko kliniko
Služba za odnose z javnostmi
Direktor podjetja Unichem, d.o.o. gospod Mile Radivojević je na slavnostni prireditvi v Botaničnem vrtu Ljubljana strokovnemu direktorju Pediatrične klinike UKC Ljubljana, prof. dr. Cirilu Kržišniku, dr. med., podarilo bon v vrednosti 4.000 evrov za na- kup specializirane laboratorijske opreme. S tem Unichem preko Ekološkega sklada uresničuje svojo strategijo vračanja okolju, v katerem živi in deluje.
Zahvala
Kolektiv Klinike za otorinolaringologijo in cervikalno kirurgijo se iskreno zahvaljuje gospodu Zdravku Šinku, ki se je nekaj dni zdravil na kliniki in nato v znak zahvale podaril dva ušesna termometra.
utrip UKC
Klinični oddelek za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo Ki- rurške klinike UKC Ljubljana je oktobra prejel donacijo respirator - aparat za umetno predihovanje.
Sredstva za nakup respiratorja v vrednosti 15.000 evrov so zbrali sponzorji in udeleženci dobrodelne akcije »Kolo za življe- nje« pod pokroviteljstvom predsednika vlade g. Janeza Janše.
Dobrodelno akcijo so organizirali Klub podpornikov časopisa
"Le Monde diplomatique v slovenščini", Veleposlaništvo Združenih držav Amerike v Sloveniji in Kolesarski klub Adria Mobil iz Novega mesta.
Klinični oddelek za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo Ki- rurške klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je pre- jel nov ultrazvočni aparat za prikazovanje globokih žil pri kritič- no bolnih otrocih.
Ultrazvok v vrednosti 21.000 evrov, ki ga je daroval Rotary klub Ljubljana, bodo zdravniki uporabljali pri vstavljanju cevk (kate- trov) v velike vene pri kritično bolnih novorojenčkih, dojenčkih in pri malih otrocih, ki se zdravijo v enoti za intenzivno terapi- jo. Rotary klub Ljubljana je denar zbral na svojem tradicional- nem 14. dobrodelnem Miklavževem koncertu v decembru 2006.
Jesen v bolnišnici
Tatjana Nendl
Respirator za otroke
Služba za odnose z javnostmi
Miklavževo darilo
Služba za odnose z javnostmi
Jesen je eden najlepših letnih časov. Narava se odene v pisane barve in njeno bogastvo plodov razveseljuje vsa živa bitja sveta. Drobcen odsev te pisane, bogate narave smo ujeli tudi na otroškem oddelku Očesne klinike. Otroci, ki so pri nas hos- pitalizirani, so skupaj z diplomirano vzgojiteljico Matejo Jerina Gubanc pripravili razstavo v poz- drav botri Jeseni. Darovi narave so v njihovih ro- kah dodatno zaživeli. Postali so lutke, živali, gobi- ce, nasmejani obrazki. S svojimi prstki so otroci pričarali nov pisan svet in popestrili bivanje pri nas. Čas hospitalizacije otrok na našem oddelku je zelo kratek, saj stremimo k temu, da so otroci čim več doma, ob svojih starših. Dopoldneve v bol- nišnici jim vsak dan krajša »vzgojiteljica Mateja«, ki jih zna motivirati, zaposliti in skupaj z njimi ustvarjati. Njena izvirnost in neprecenljiva sposo- bnost izražanja se odražata tudi v dekoraciji sa- mega oddelka, ki je vedno, ob vsaki priložnosti, pa naj bo to novoletni čas, pozdrav pomladi, vroče poletje ali pisana jesen, tematsko okrašen.
utrip UKC
Povzetek iz daljšega pisma
Ker jo je obšla slabost na cesti, je bila mama, rojena 1919, urgen- tno sprejeta (7.6. 2007) na oddelek za kardiologijo v 3. nadstro- pju. V njenem imenu in imenu družine se zahvaljujem zdravni- kom in drugemu osebju tega oddelka, ki so pomagali tako s svo- jim znanjem kot tudi s svojim pozitivnim odnosom do bolnice, te- kočim informiranjem o njenem zdravstvenem stanju in vzpodbu- janjem. Kljub njeni visoki starosti so se odločili za menjavo srčne zaklopke. Na intenzivni negi je mama prebila nekaj dalj časa in bi- vala tako v prvem kot tudi v drugem nadstropju. Tudi za skrbnost in toplino osebja teh oddelkov se iskreno zahvaljujem.
Ko je bila mama končno sprejeta na kardiologijo v 7. nadstropju, je bila že zelo utrujena. Po 9 tednih bivanja v bolnišnici je upadla tudi njena psihična kondicija. Z malo prijaznosti in vzpodbude bi jo laže pridobila, toda na tem oddelku smo pogrešali ravno to.
Pogrešali smo stik z zdravnikom, ki ga nikakor nismo dobili na te- lefon. Pogrešali smo navodila, kako pomagati pri rehabilitaciji.
Motilo me je tudi, da me niso niti dan prej obvestili o maminem odpustu, čeprav sem na vaši spletni strani prebrala, da bi bil po pravilniku odpust dogovorjen z zdravnikom ali medicinsko sestro vsaj en dan prej. Dobila je samo začasno odpustnico.
S svojim pismom želim samo poudariti, kako pomemben je za bol- nika nasmeh, prijazna beseda, vzpodbuda. Želim pa tudi, da pra- vočasno dobimo odpustnico, ki jo rabimo za kontrolne preglede.
J. I. F.
Infekcijska klinika
Ves oddelek: sestre, zdravniki, čistilke – vsi so bili prijazni. S hčerko sem bila podnevi in ponoči, ker dojim. Še v porodnišnici niso bili tako prijazni z mano. Prosim, da vse pohvalite.
M. B.
Očesna klinika
Lepo se zahvaljujem vsem sestram, ker so bile vse prijazne in odpustni zdravnici ga. Špeli Štunf. Posebna zahvala pa velja ga.
dr. Drnovškovi in celi operativni ekipi pri operaciji neprehodne- ga kanala za odtekanje solz.
O.A.
Klinični oddelek za endokrinologijo Interne klinike Zahvaljujem se spoštovanim zdravnikom in ostalemu zdravstve- nemu osebju za human in strokovni pristop v času mojega bi- vanja v vaši cenjeni ustanovi.
V. R.
Kaj menijo o nas
Izkoristimo možnosti za izobraževanje
Na povabilo, Centra za novo znanje Glot- ta Nova d.o.o. je Služba za izobraževanje in razvoj kadrov UKC zaposlene v Univer- zitetnem kliničnem centru seznanila o možnosti brezplačnega izobraževanja v okviru vseslovenskega dogodka, praznika učenja – Tednu vseživljenjskega učenje (TVU), ki je potekal v času od 15. do 21.
oktobra 2007.
Povabilo z informacijami o vsebinskih področjih in časovnih terminih izo- braževanja je bilo objavljeno na intranetu UKC Ljubljana. Naša služba se trudi pre- vzemati vlogo moderatorja, spodbujeval- ca in informatorja znanja. Informacije za vse zaposlene bomo tudi v bodoče objav- ljali na intranetu UKC.
V Službo za izobraževanje in razvoj ka- drov je prispel odziv Marka Kerševana
(Informacijski center UKC), ki se je ude- ležil izobraževanja in na našo željo je za- pisal svoje vtise:
Na intranetu UKC sem se seznanil z možnostjo brezplačnega izobraževanja in se ga tudi udeležil.
Delavnice različnih področij so bile zelo zanimive. Delali smo v skupinah 10 do 15 udeležencev različnih poklicev in vedno smo se med seboj zelo dobro ujeli. Prev- ladovalo je prijetno vzdušje. Udeležil sem se naslednjih delavnic: Trans in zdravje, Uvod v nevrolingvistično programiranje (NLP), Moja lastna SWOT analiza, Bri- ljantnost pri delu, Učinkovita komunika- cija in Vzpostavljanje dobrega stika.
Bil sem presenečen in zelo zadovoljen z načinom izvedbe delavnic ter seveda s samo vsebino. Takšno možnost izo-
braževanja bi morali izkoristiti vsi, saj prispeva k našemu načinu razmišljanju o delu, o medsebojnih odnosih (komunika- cijah) in o samem sebi.
Žal pa sem srečal samo enega sodelavca iz UKC, kar kaže na to, da se še vedno premalo zavedamo, da ni vedno dovolj samo strokovna usposobljenost na de- lovnem mestu – sodelujemo z bolniki, ki večinoma potrebujejo kaj več kot samo strokovno pomoč. Prijazna beseda in ra- zumevanje naredita dosti več kot samo zdravilo.
mag. Majda Može, dipl. org. menedž.,Vodja službe za izobraževanje in razvoj kadrov UKC
