Interni časopis Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana marec 2019 | št. 01
30 let zdravljenja s presaditvijo krvotvornih matičnih celic
Prihranki kljub novim zaposlitvam
Ko so življenja ogrožena, je pomembno, da smo uigrani
Nov urgentni kirurški blok
Dober sluh kot osnova za kakovost življenja
3 UVODNIK:
Strokovna dikektorica UKCL Jadranka Buturović Ponikvar AKTUALNO
4 30 let zdravljenja s presaditvijo krvotvornih matičnih celic 5 Zaupanje naših bolnikov je neizmerno
7 Prihranki kljub novim zaposlitvam
8 Ko so življenja ogrožena, je pomembno, da smo uigrani 10 Na področju varnostnih tveganj orjemo ledino 11 Nov urgentni kirurški blok
UTRIP UKCL
12 Cepljenje proti okužbi s HPV tudi na Ginekološki kliniki UKCL 12 Na Ginekološki kliniki nov, najsodobnejši CO2 laser
proizvajalca Lumenis, model AcuPulse DUO
13 “Najtežje preizkušnje začinimo še s kakšnim zapletom”
13 Delovi osebnosti leta 2018 sta prof. dr. Uroš Ahčan, specialist plastične kirurgije, in asist. dr. Vojko Didanovič, specialist otorinolaringologije in maksilofacialne kirurgije
14 Drobljenje kamnov kot minimalno invazivni poseg 15 Postajamo odvisniki od sladkorja, to je neke vrsta droga 16 Ob zaključku leta podelili plakete za dosežke v letu 2018 17 Strokovni dosežki in pridobitve za bolj varno in kakovostno
obravnavo pacientov v letu 2018
18 UriVITA – prva slovenska mobilna aplikacija za vadbo mišic medeničnega dna
19 Dober sluh kot osnova za kakovost življenja 20 Prvi odziv na ognjeno grožnjo
21 Tokrat nekoliko drugačen obisk članov Sveta UKC Ljubljana 21 Statistika Reševalne postaje v letu 2018
22 Hop na grad – tek za otroke na Pediatrični kliniki 23 V Porodnišnici Ljubljana nov monitor za spremljanje
življenjskih funkcij nedonošenčkov 24 Kako ukrepati ob množični nesreči?
24 Zbiranje denarja za vzdrževanje parkirnih prostorov 24 Na počitnice z UKC Ljubljana
24 Kratke vesti UKC Ljubljana 26 KAJ MENIJO O NAS
27 SPONZOR NAGRADNE KRIŽANKE:
Založba Chiara predstavlja knjigo KDO JE TU NOR?
101 predlog, kako preživeti norosti na delovnem mestu 28 NAGRADNA KRIŽANKA
Meta in Jože sta pisala štorklji, naj jima prinese mlajšega bratca. Pošta Slovenije je pismo do- stavila na Ginekološko kliniko, kjer so bili veseli pisma in želja. Ker nimajo naslova Mete in Jo- žeta, jima tako sporočamo, da je pristajališče za štorkljo, ki bi prinesla bratca, pripravljeno za trenutek, ko bosta njuna starša naročila polet.
kazalo
UKCL skrbi za zdravje slovenskih šampionov V osrednji slovenski bolnišnici zagotavljamo Smu- čarski zvezi Slovenije strokovno zdravstveno oskr- bo. Prav tako je bilo tudi na letošnjem svetovnem prvenstvu na Švedskem, od koder so nam naši vrhunski smučarji poslali lepo sporočilo.
Interni časopis Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana marec 2019, številka 01
Univerzitetni klinični center Ljubljana Zaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija Glavni urednik: Aleš Šabeder, univ. dipl. ekon.
Uredniški odbor:
• prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, dr. med., višja svetnica
• Jure Brankovič
• Polona Križnar
• mag. Lucija Mak Uhan Lektoriranje: Nina Krajnc
Fotografije: Tina Roš, Matej Povše, Freepik, Istock, Thinkstock, Adobestock, 123 RF
Fotografija na naslovnici: Matej Povše Oblikovanje: Ana Vedlin
Tisk: Collegium Graphicum d.o.o., naklada: 3.000 Glasilo v elektronski obliki na: www.kclj.si
VABIMO VAS, DA TUDI VI SOUSTVARJATE NAŠ ČASOPIS
Želimo si, da zaposleni v UKC Ljubljana tudi v letu 2019 čim bolj sodelujete pri vsebini časopisa. Pri- spevke, obvestila in fotografije, ki jih želite objaviti v naslednji številki, pošljite v uredništvo najkasne- je do 20. aprila 2019. V uredništvu si pridržujemo pravico do krajšanja poslanih prispevkov in izbora fotografij, primernih za objavo. Prispevke lektori- ramo. Prispevke in fotografije pošljite na naslov:
soj@kclj.si.
Zaželena je pisava Arial (velikost pike 12) in krajši prispevki, ki naj ne bodo daljši od 1000 besed ali 7000 znakov s presledki vred. Fotografije oddajte posebej (ne v besedilu) v digitalni obliki (jpg,tif), minimalna velikosti datoteke 500 KB in obvezno navedite ime avtorja fotografije.
uvodnik
POT NAPREJ: MANJ OBTOŽEVANJA, VEČ SODELOVANJA, TRANSPARENTNOSTI IN PODJETNIŠKEGA DUHA
Po dobrem letu dela na mestu strokovne direktorice UKCL me včasih sprašujejo, ali obžalujem, da sem sprejela to funkcijo. Nikakor ne. Naučila sem se veliko. Spo- znala sem izjemne ljudi, ki jih drugače ne bi. Dobila sem priložnost, da bolnišnico, v kateri delam polovico življenja, vidim v celoti, tudi z druge strani. In dobila sem priložnost narediti nekaj dobrega in preprečiti škodo.
Tudi v preteklem letu je imel od vsega izmučeni UKC Ljubljana poleg svojih šte- vilnih kroničnih problemov, tudi nove, akutne probleme. Poleg tega pa smo dobili še sanacijo.
Kako izvajati sanacijo v UKC Ljubljana, ki na mnogih področjih že leta deluje na robu ali čez rob zmogljivosti? Pazljivo, da krhkega ravnovesja ne bomo podrli, ven- dar hkrati tudi z odprtostjo do sprememb. S preprosto mislijo: ali bi enoto, v kateri delamo, vodili enako, če bi bila v naši zasebni lasti? Če bi sami nosili posledice ne- optimalne organizacije, stroškov nepotrebne diagnostike, razkošne uporabe ma- terialov, nakupa materialov po visokih cenah, preplačane obnove in novogradnje.
Ali bi imeli na oddelkih velike zaloge artiklov, za katere je dobavni rok dan ali dva?
Ali bi svojo zasebno enoto vodili tako ali bi način dela poskušali spremeniti? Če bi način dela spremenili v svoji enoti, spremenimo tudi v UKC Ljubljana.
Med organizacijo in vodenjem posameznih enot UKC Ljubljana so velike razlike.
Nekatere enote so izkoristile praktično vse možnosti gospodarnega ravnanja z viri. Te enote so dokaz, da sta optimalna organizacija in vodenje mogoči tudi v našem Univerzitetnem kliničnem centru, kljub vsem omejitvam javnega sektor- ja. Zame je manj pomembno, ali so te enote nominalno “pozitivne” ali “negativ- ne”. Pomembno je, da so naredile vse, da se kadri, oprema in materiali optimalno uporabijo in izkoristijo. V takšne enote je vredno vlagati. Podobno kot v dobrem podjetju, saj veš, da se bo vloženo povrnilo. Pri nas se bo povrnilo bolnikom in tudi nam zaposlenim.
”Ne sprašuj, kaj bo država naredila zate, vprašaj se, kaj boš ti naredil za državo” je legendarna misel John F. Kennedija ob inavguracijskem govoru za predsednika ZDA. Misel, ki odraža vitalni ameriški duh. Zakaj tudi mi ne rečemo: “Ne sprašuj- mo, kaj bo UKCL naredil za nas, vprašajmo se, kaj bomo mi naredili za UKCL”. Za nas več kot 8300 zaposlenih. Zaposlenih po svoji izbiri. Nihče nas ne sili, da os- tanemo. Mi smo dokaz, da v bolnišnico verjamemo. Zato ne kritizirajmo naše bol- nišnice, češ vse je katastrofalno. Če je res v UKC Ljubljana vse tako slabo, lahko jutri odidemo. Seveda ni vse idealno, nikjer ni, je pa še vedno zelo veliko dobrega, veliko več dobrega kot slabega. Drugače ne bi bili tukaj. In tudi ne številni bolniki iz vse države.
Pomagajmo naši bolnišnici, da se izvije iz dolgoletne krize. Prej ali slej bomo bol- nišnico tudi sami potrebovali, zase in za svoje najbližje. Potrebuje jo slovenski narod. Ko se vsa vrata zaprejo, so naša odprta za vse, ki potrebujejo pomoč. Zato smo mi tukaj. Sami lahko veliko naredimo. Z manj obtoževanja kdo je kriv in kdo česa ni naredil. Z več sodelovanja in povezovanja. Z več transparentnosti, ki je nujna, da dobimo občutek pravičnosti in enakopravne obravnave. Tega občutka nam včasih primanjkuje. Z ustvarjalnim, okretnim, prilagodljivim, vitalnim podje- tniškim duhom. Samo tako bo naša bolnišnica preživela in zacvetela.
Jadranka Buturović Ponikvar
AKTUALNO
Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana
30 let zdravljenja s presaditvijo krvotvornih matičnih celic
Strokovno srečanje pionirjev presajanja krvotvornih matičnih celic, njihovih naslednikov, vodstva klinike in predstavnikov vlade
“ Potrebni so duša, srce in volja. Predvsem pa je za opravljanja takega poslanstva potrebno biti človek. Samo človek z veliko začetnico lahko rešuje življenja na račun svojih prostih ur, družine in drugih odrekanj”
Predsednik vlade RS Marjan Šarec ob obletnici prve presaditve
“ Ponosni ste lahko na vrhunske rezultate dela na tem področju tako pri odraslih kot otrocih. Vaši strokovni dosežki odmevajo tako v Sloveniji kot tudi v tujini.”
Generalni direktor UKCL Aleš Šabeder:
Presaditev krvotvornih matičnih celic je med najbolj razširjenimi in učinkovitimi oblikami celičnega zdravljenja.
Danes lahko z rutinsko presaditvijo zdravimo več kot 70 malignih in nemalignih bolezni. Pri nekaterih hematoloških bolnikih je to še vedno glavna terapevtska in pogosto edina možnost za ozdravitev. Bolnikom lahko presadijo njihove lastne celice (avtologna presaditev) ali pa celice darovalca (alogenična presaditev).
KO za hematologijo Interne klinike UKC Ljubljana je primerljiv z najrazvitejšimi svetovnimi središči. Število bolnikov vsako leto narašča. V zadnjih letih v UKC Ljubljana na leto na Oddelku za hematologijo opravijo v povprečju 140 presaditev. V 30 letih so s presaditvijo rešili že več kot 2000 življenj, med njimi 150 otrok.
ZAČETKI
Prve transplantacije so se začele leta 1957, ko so v ZDA bolniku z akutno levkemijo prvič presadili kostni mozeg njegovega brata dvojčka. Odmevnejše presaditev so bile tudi leta 1959. Po nesreči jedrskega reaktorja Vinči pri Beogradu so opravili presaditve ko- stnega mozga obsevanim tehnikom. V Sloveniji je prvo presaditev pri bolniku z akutno levkemijo opravil prof. Peter Černelč, dolgole- tni predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo, v zgodnjih 60.
letih. Tako po svetu kot v Sloveniji pa so kmalu potem transplanta- cije za več kot desetletje zamrle zaradi prevelikih zapletov pri zdra- vljenju. V takratni Jugoslaviji so presaditve ponovno zaživele v 80.
letih ob odprtju Nuklearne elektrarne Krško. Takrat je bila namreč ena od zahtev, da ima država, ki ima nuklearno elektrarno, tudi me- dicinsko podporo v primeru jedrske nesreče. Za prvi tak center sta se potegovala Ljubljana in Zagreb. Zagreb je zmagal. Ljubljana pa je center za presajanje krvotvornih matičnih celic dobila čez nekaj let na pobudo primarija Jožeta Pretnarja, ob podpori oddelka in v sodelovanju z Zavodom za transfuzijsko medicino.
Generalni direktor UKV Ljubljana Aleš Šabeder, predsednik vlade Marjan Šarec in strokovno vodstvo UKC Ljubljana na ogledu klinike.
Polna predavalnica na slavnostnem strokovnem srečanju. V prvi vrsti od leve proti desni – prim. Jože Pretnar, predstojnik KO za hematologijo prof. dr.
Samo Zver, minister za zdravje Samo Fakin, predsednik vlade Marjan Šarec, generalni direktor UKC Ljubljana Aleš Šabeder, strokovna direktorica UKC Ljubljana prof. dr. Jadranka Buturovič.
Poglej video
AKTUALNO prof. dr. Samo Zver
Zaupanje naših bolnikov je
neizmerno
Kot pravita, je bilo naključje, da v Sloveniji že od konca 80. let presajamo krvotvorne matične celice. Usoden je bil študijski obisk prim. Pretnarja v Londonu, kjer so presaditve že opravljali:
»Take sobe pa imamo tudi pri nas na oddelku, tak program lahko zastavimo tudi mi,« si je pred 35 leti mislil prim. Pretnar. In pripra- ve so se začele. Učili so se v Londonu, Zagrebu, veliko tudi sami.
Decembra 1988 je bila ekipa strokovnjakov pripravljena, imeli so primernega pacienta in prvi postopek presaditve krvotvornih matičnih celic se je lahko začel.
ZVER: Po vaši zaslugi smo v Sloveniji začeli s presajanjem krvotvornih matičnih celic.
PRETNAR: Ja, čeprav sem imel takoj podporo tudi na oddelku;
predstojnika, kolegi so bili za, podpora je bila tudi na Zavodu za transfuzijsko medicino. Leta 1983 sem šel na daljše izobraževa- nje v Veliko Britanijo v bolnišnico Royal Free
Hospital. Namen mojega izobraževanja je bil sicer študij hemofilije. Tam sem spoznal prof.
Grant Prentice, ki je vodil transplantacijsko enoto, in zanimivo je bilo, da niso uporabljali kompliciranih sistemov izolacije, ki so bili ne- kako conditio sine qua non za opravljanje tega programa, ampak so opravljali transplantacije v navadnih enoposteljnih sobah. Pa sem si mislil, take sobe imamo pa tudi pri nas na od- delku in tak program lahko zastavimo tudi mi.
ZVER: Vendar kakor razumem, če te ne bi to zanimalo, tega takrat ne bi bilo?
PRETNAR: Če me takrat to ne bi zanimalo, bi se stvar preložila. Zagotovo pa bi slej kot prej do tega prišlo.
ZVER: In potem ste konec leta 1988 odločili in pristopili k izvedbi. Kako je to izgledalo?
PRETNAR: Najprej smo seveda morali pripra- vit protokole, potem imeti bolnika s primerno indikacijo. To se je zgodilo leta 1988 in tako smo konec leta, 27. decembra, opravili prvi
odvzem kostnega mozga. V ekipi smo bili prof. Černelč, dr. Lukič, dr. Lundrova s transfuzijske medicine in jaz; od sester pa Dragica Arnol in Marija Mauser ter sestra Nena Šmuc s transfuzije, ki je skrbela za tehnične stvari pri izvedbi.
Pogovor predstojnika KO za hematologijo, prof. dr. Sama Zvera, s pionirjem presajana krvotvornih matičnih celic v Sloveniji, nekdanjim predstojnikom oddelka, prim. Jožetom Pretnarjem.
“ Zaupanje naših bolnikov je neizmerno, kogar koli srečaš, slišiš, da takih zdravnikov, takih sester, osebja, drugje ni.
Veliko empatije in veliko strokovnosti je tu, kar na žalost ni nujno pravilo.”
Prvi odvzem kostnega mozga v UKC Ljubljana 1988. Ekipa z leve:
Urška Lunder, dr. med., Nena Šmuc, vms, Ljubiša Lukić, dr. med., prof. dr. Peter Černelč, dr. med., prim. Jože Pretnar, dr. med., Marija Mausar, vms, Dragica Arnol, vms (fotoarhiv prim. Jože Pretnar).
prim. Jože Pretnar
AKTUALNO
ZVER: Na sliki, postopek takratnega odvzema, je meni padlo v oko, kako dr. Lukič nima rokavic.
PRETNAR: Takrat so bile stvari verjetno malo bolj po domače. HIV- -a se še nismo tako bali oziroma smo komaj vedeli zanj. Tisti, ki smo delal samo kirurško delo, smo imeli rokavice, ostali pa ne.
ZVER: Mene fascinirata – v primerjavi z današnjimi okoliščina- mi – dva kratka protokola, ki sta jih s prof. Černelčem pripravila.
Mislim, da imata okoli 20 strani, če ne še malo manj. Danes so protokoli debele knjige. Prav tako moramo pridobiti kup formal- nih dovoljenj. Kako je bilo s tem takrat?
PRETNAR: Konec 80. let še ni bilo zakonskih predpisov o tran- splantaciji; to se je začelo šele okoli leta 1990. Mi smo potrebovali soglasje Kliničnega centra o vzpostavitvi dejavnosti in soglasje zavarovalnice, da bo to dejavnost plačevala.
ZVER: Za nas, ki smo vajeni papirnatega dela, so takratni pro- tokoli nekaj nepredstavljivega. Takrat so se stvari res odvijale zaradi zanesenjakov, ki so verjeli, da delajo dobro.
PRETNAR: To so bili časi, ko se je to še dalo. Nas – razen financ – ni kaj dosti omejevalo. Glavni problem je bil, da sva morala z glavno sestro Rakovec izračunati praktično vse stroške.
ZVER: Prvi odvzem je bil konec leta 1988. Šlo je za bolnika z akutno levkemijo.
PRETNAR: To je bil prvi odvzem, te zbrane celice pri odvzemu so na Zavodu za transfuzijo koncentrirali, odstranili so rdeča krvna telesca in jih s posebnim temperaturnim postopkom globoko za- mrznil. Matične celice lahko preživijo 10–15 let, lahko še dlje, nihče še ne ve, koliko časa bi bile lahko še vitalne. Potem smo bolnika po novem letu sprejeli na oddelek, opravili postopke izredno in- tenzivnega zdravljenja z visokimi odmerki citostatikov, ki uničijo ves zdrav in seveda tudi bolan kostni mozeg, ter mu 21. januarja te celice vrnili. Celice pridejo zamrznjene, na oddelku so jih nepos- redno pred transfuzijo stalili v vodni kopeli in jih s transfuzijo vrnili bolniku nazaj.
ZVER: In prvo zdravljenje je bilo učinkovito.
PRETNAR: Zdravljenje je bilo učinkovito. To so bili res dnevi in te- dni, ko nismo spali, vsak dan čakali, ali se bodo pojavile kakšne ce- lice, nekje po 10, 12 dneh smo kontrolirali kostni mozeg. Zelo smo bili veseli, ko so se pojavile prve celice.
ZVER: To so bili tudi časi, ko nisi mogel poiskati nasveta v bližnji okolici, razen morda od kolegov iz Zagreba. Ni bilo elektronske pošte, imeli ste klasično pošto in stacionarni telefon.
PRETNAR: Vsa komunikacija je šla prek pošte, če je bilo kaj izred- no nujnega pa po telefonu. To ni primerljivo z današnjim časom, ko imaš lahko v petih minutah vse podatke o najmodernejših meto- dah zdravljenja na svetu in prek forumov komuniciraš z največjimi specialisti na svetu.
ZVER: Kmalu za tem je začelo število presaditev naraščati.
Stroka se je seveda razvijala in se še. Kako nas, ki si nam predal delo, vidiš v prihodnje.
PRETNAR: Od leta 2014, ko smo se res iz mizernih prostorov pre- selili v pritličje, imamo modern center, kar potrjujejo tudi rezultati.
Mladi kolegi so se uspešno vključili v EBMT, sodelujejo na kongre- sih, objavljajo članke v strokovnih revijah. Kot poznam kolege, sem to dejavnost prepustil dobrim rokam in lahko rečem, da sem eden tistih srečnih, ko so učenci prekosil učitelja. Zaupanje naših bolni-
“ Kot poznam kolege, sem to dejavnost prepustil dobrim rokam in lahko rečem, da sem eden tistih srečnih, ko so učenci prekosili učitelja.”
kov je neizmerno, kogar koli srečaš, slišiš, da takih zdravnikov, takih sester, osebja, drugje ni. Veliko empatije in veliko strokovnosti je tu, kar na žalost ni nujno pravilo.
ZVER: Vse to moraš nekje videti. Kaj bi nam položil na srce in dušo?
PRETNAR: Ko sem začel, je bila hematologija klinična veda, dia- gnozo smo postavili z mikroskopom, danes imamo molekularne genetske preiskave, citogenetske preiskave, diagnostika je zaple- tena in temu sledijo tudi zdravljenja: imunoterapija, celična tera- pija, vse stvari, ki bodo najbrž do neke mere pri nekaterih boleznih nadomestile transplantacijo. To so izjemno drage metode, recimo ena nova terapija stane nekaj 100 tisoč evrov. Mislim sicer, da bo transplantacija ostala, verjetno se bodo indikacije spremenile, verjetno se bodo izboljšale podporne terapije z uvedbo novih an- tibiotikov, imunomodelatornih zdravljenj. Zdravljenje bo bolj varno in primerno tudi za starejše bolnike. Verjamem, da boste na klini- ki sledili stroki. Mislim, da je slovenska hematologija še vedno v evropski špici.
ZVER: Kjer bo tudi ostala.
PRTENAR: Nedvomno.
ZVER: Kaj bi naredil drugače? Ti je za kaj žal?
PRETNAR: Mislim, da ne. Izgleda, da je življenje veriga naključij: če ne bi šel takrat v London, če ne bi imeli takrat pri nas problemov z zdravljenjem akutne levkemije in če ne bi zdravnica, ki je to publici- rala, ravno takrat delala v Royal Free Hospitalu … vse se je odvrtelo slučajno. Pet ali deset let pozneje bi se zagotovo pokazala neob- hodna potreba po programu transplantacij tudi v Sloveniji, takrat pa je šlo res tudi za naključje.
ZVER: Hvala, bilo je pionirsko dejanje z velikim P in veseli smo, da nadaljujemo tvoje delo in te še vedno lahko vprašamo za mnenje.
AKTUALNO Sanacijska uprava
Prihranki kljub
novim zaposlitvam
Zaposlovanje, poslovanje in sanacija v letu 2018
Ocena poslovnih rezultatov poslovanja UKC Lju- bljana kaže, da smo v primerjavi s preteklim letom izgubo zmanjšali za skoraj tretjino. Čeprav smo to- rej v lanskem letu poslovali nekoliko bolje, pričako- vanj še vedno nismo dosegli. Od desetih milijonov evrov sanacijskih ukrepov je bilo izvedenih osem milijonov evrov.
Intenzivno smo začeli aktivnosti pri naših dobaviteljih na področju zniževanja cen, ker pa to ne bo dovolj, je sanacijska uprava konec januarja sprejela še dodatne nujne ukrepe.
V celotnem zavodu se vzpostavi spremljanje stroškov materiala in storitev na pacienta po modelu Ortopedske klinike in Ginekološke klinike. Glavni namen je vzpostavitev nadzora nad tokom materi- ala v UKC Ljubljana, saj tega trenutno nimamo zagotovljenega in posledično prihaja do prevelikih zalog. Ob tem ne moremo nadzi- rati smotrnosti uporabe in določiti polne lastne cene posamezne obravnave pacienta. Podatki nam bodo omogočili boljša pogajal- ska izhodišča v pogovorih z ZZZS.
Omejitev novega zaposlovanja in izplačil za nadomeščanje
Do potrditve kadrovskega načrta 2019 velja omejitev zaposlovanja, ki se nanaša na nezdravstvene delavce. V primerih, ko se dela ob odhodu zaposlenega ne more razporediti drugače, se izvede interni razpis ali interno preraz- poreditev. Omejitev se ne nanaša na zaposlitve za primere nado- meščanja porodniških ali daljših bolniških. Do nadaljnjega se prav tako ne izplačuje dela plače za plačilo delovne uspešnosti iz na- slova prihrankov sredstev za pla- če, ki nastanejo zaradi odsotnosti javnih uslužbencev z dela (daljša bolniška ali porodniška) ali neza- sedenih delovnih mest.
2016 2017* 2018**
Prihodek 467.984.920 483.064.647 527.258.831 Odhodek 493.469.502 516.560.836 549.703.367 Razlika -25.484.582 -33.496.189 -22.444.535
* brez nakazila po Zakonu o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov (79,8 milijona €)
** informativni izračun
3282 3413 3464 3653 3693 3706 3791 3857 3987 3993 4042
1318 1268 1204 1224 1197 1170 1177 1212 1245 1302 1351
2079 1929 1927 1969 1912 1895 1901 1910 1978 2022 2036
0 500 1000 1500 2000 2500 3000 3500 4000 4500
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018
Zaposleni v UKC Ljubljana ob koncu leta
Zdravstvena nega Zdravniki in zobozdravniki Nezdravstveni
Poleg vrste sanacijskih ukrepov, ki jih bomo izvedli znotraj zavoda, pričakujemo tudi posluh in pomoč zunanjih partnerjev. Dobavite- ljem smo posredovali poziv za znižanje cen materiala in storitev za desetino. V letu 2018 smo samo v drugem polletju uspeli pri cenah prihraniti več kot pol milijona evrov pri nabavi materiala, pri stori- tvah vzdrževanja medicinske opreme pa denimo še dodatnih prib- ližno 280 tisoč evrov. Ne glede na to so stroški porabe materiala in storitev večji, čeprav se skupno število pacientov ne povečuje.
Število zaposlenih v UKC Ljubljana je bilo ob koncu leta 2018 za 131 večje kot ob koncu prejšnjega leta. Slabo polovico so k tej šte- vilki prispevale nove zaposlitve v zdravstveni negi, kjer se je število osebja od leta 2008 do konca 2018 povečalo za preko 700. Števi- lo zdravnikov se je v tem času povečalo za 35, število nezdravstve- nega osebja pa se je v tem obdobju nekoliko zmanjšalo.
AKTUALNO
Policisti in zdravstveno osebje so pogosto postavljeni pred skupno nalogo, kako ob nepredvidljivih dogodkih in nevarnih okoliščinah v bitki s časom poskrbeti za varnost in življenja ljudi. Reševalci in policisti Specialne enote so sodelovali v skupni vaji zajema talcev.
V gostinskem lokalu se zgodi strelski pohod. Ljubosumni partner zaposlene v lokalu se po njunem prepiru vrne, ustreli varnostnika in za talce vzame dvajset gostov. Policijski »specialci« prihitijo na kraj skupaj z reševalci. Ko onesposobijo napadalca, opravijo prvo triažo. Takoj za njimi vstopijo reševalci z zaščitno opremo, oskrbijo ranjene in prestrašene talce, najhuje poškodovane pa z rešilcem odpeljejo v UKC Ljubljana.
Izmenjujemo si znanja
»Mi smo vstopali na območja, kamor običajno ne vstopamo in se teh stvari moramo naučiti. To nam specialna enota nudi. Mi pa njim obratno medicinsko znanje,« je po vaji povedal vodja Reševalne postaje Ljubljana Janez Kramar. »Upamo, da do velikih katastrof oziroma množice poškodovanih ne bo prišlo«, je povedal poveljnik Specialne enote policije Damjan Žagar. »Pa vendar si želimo biti pripravljeni za takšne primere,« je dodal Žagar.
Ko so življenja ogrožena, je pomembno, da smo uigrani
Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana
Policijski helikopterji za prevoz bolnikov
Takšna vaja je le najbolj vidni del sodelovanja med policijo in UKC Ljubljana, ki redno poteka že dolga leta. Policija zagotavlja helikopterske prevoze kritično bolnih in inkubatorja, reševalci zagotavljajo nujno medicinsko pomoč ob dejavnostih polici- je na terenu. Sodelovanje poteka na področju preventive, kot je bila odmevna akcija opozarjanja pred uporabo pirotehničnih sredstev, pri izvedbi preverjanja usposobljenosti in usklajenosti v primerih izrednih dogodkov ter pri pripravi različnih protokolov delovanja.
Skupna vaja in podpis sporazuma s policijo
Načrt sodelovanja med Policijo in Univerzitetnim kliničnim centrom Ljubljana, katerega namen je dodatno okrepiti sicer dobro sodelovanje dveh služb ter spodbuditi tudi skupna usposabljanja, so podpisali minister za not- ranje zadeve, Boštjan Poklukar, generalni direktor policije, mag. Tatjana Bobnar, in generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Aleš Šabeder.
Poglej video
AKTUALNO Aleš Šabeder, generalni direktor
UKC Ljubljana: »Policija sode- luje pri varovanju naše kritične infrastrukture UKC Ljubljana in usposabljanju pripadnikov nujne medicinske pomoči za uporabo osebne varovalne opreme. UKC Ljubljana usposablja policijske bolničarje. S takšnimi vajami že- limo uigrati ekipe, da se spoznajo in da usklajeno delujejo v primerih, ko je treba učinkovito in hitro reagirati na terenu. «
Tatjana Bobnar, generalna direktorica Policije:»Rezultat našega odličnega sodelovanja bodo občutili ljudje, za katere vsi skupaj delamo in ki zelo težko čakajo zvok siren, ko se znajdejo v stiski.«
Boštjan Poklukar, minister za notranje zadeve: »Danes ste videli eno od ekstremnih situacij, ki si jih ne želimo. Ampak vsak dan pote- kajo situacije, kjer so udeleženci tako policija kot reševalne službe.
Dobro sodelovanje prispeva k temu, da svoje poslanstvo op- ravljamo za prebivalce Slovenije in njihovo varnost.«
Policija je v spremstvu reševalcev prispela do vročega območja z oklepnim vozilom in nevtralizirala storilca.
Ko je bila zagotovljena varnost, sta ob varovanju policistov na območje vstopila reševalca in oskrbela ranjeno osebo.
Eno poškodovano osebo je oskrbel usposobljen policist (levo), medtem ko sta za
kritično ranjeno osebo poskrbela reševalca. Celoten postopek je potekal z uporabo opreme, ki jo je Univerzitetni klinični center zagotovil reševalcem za uporabo ob izrednih dogodkih.
AKTUALNO
Matjaž Tavčar, Služba za korporativno varnost
Na področju
varnostnih tveganj orjemo ledino
Globalizacija je spremenila strukturo in dinamiko življenja in delovanja organizacij. Posegi v poslovanje organizacij niso omejeni z državnimi mejami in v sisteme je mogoče poseči s katerega koli dela sveta ter s tem ogroziti pre- moženje, poslovanje in tudi življenja. Še posebej, ko gre za ustanove, kot je bolnišnica.
S tem so tudi varnostna tveganja postala bolj kompleksna. Mno- ga tveganja, kot so terorizem, organizirani kriminal in informacij- ska varnost ostajajo zaradi svoje povezanosti težko obvladljiva in nadzorovana. Prepogosto smo mnenja, da ti trendi v Sloveniji ne predstavljajo tveganj oz. so ta tveganja majhna v primerjavi z dru- gimi državami. Dogodki v sosednjih državah in Evropi ter trendi, ki jih nakazujejo ZDA, Japonska in druge razvite države, kažejo, da je sistemu korporativne varnosti potrebno posvetiti bistveno večjo pozornost kot doslej.
Vaje kažejo na pomanjkljivosti
Nekateri dogodki, predvsem balonarska nesreča leta 2012, so vzpodbudili zavedanje glede organizacije dela v primeru množičnih nesreč. Tako je bilo na tem področju narejenih precej pomembnih korakov, ki pa niso v celoti odpravili pomanjkljivosti, ki jih ob vajah in množičnih nesrečah ugotavljamo. Predvsem ostajajo problemi vodenje in komunikacija različnih intervencijskih služb, ki vsaka na svojem področju obvladujejo dogajanje na terenu, ter usklajenost delovanja zdravstvenih in nezdravstvenih služb v bolnišnicah.
Na področju potencialnih terorističnih napadov in amok situacij (kljub dogodku v SB Izola 2017) ni bilo narejenih večjih premikov.
Zahvaljujoč posameznim aktivnostim je bil vzpostavljen sistem izobraževanj zaposlenih za primer terorističnega napada ali amok situacije zlasti na izpostavljenih enotah (urgentne službe) ter je bila zagotovljena protibalistična oprema za ekipe NMP na terenu.
Zagotavljanje varnosti in nemotenega delovanja
Tako je odločitev vodstva UKCL, da vzpostavi in organizacijsko umesti Službo za korporativno varnost (SKV) direktno pod gene- ralnega direktorja, izjemnega strateškega pomena za zagotavljanje varnosti, varovanja in nemotenega delovanja UKCL v izrednih raz- merah ter hkrati tudi konkreten poseg za izvajanje Zakona o kritični infrastrukturi (ZKI), v funkciji upravljavca kritične infrastrukture.
Organizacije, ki s sklepom Vlade Republike Slovenije sodijo med kritično infrastrukturo Republike Slovenije, večinoma imajo ume- ščene Službe za korporativno varnost med strateške poslov- ne funkcije, medtem ko zdravstvene ustanove (od zdravstvenih ustanov so med kritično infrastrukturo uvrščeni UKC Ljubljana, UKC Maribor in Zavod za transfuzijsko medicino RS) za to (še)
Nujno sodelovanje pri soočanju z
množičnimi nesrečami in drugimi grožnjami
niso poskrbele. Tako bo UKCL tudi na tem področju oral ledino in vzpostavil model delovanja, ki bo v pomoč tudi drugim zdravstve- nim zavodom v Sloveniji.
Korporativna varnost je v najširšem pomenu besede dejavnost, ki identificira in izvaja vse potrebne sistemske ukrepe za obvla- dovanje varnostnih tveganj. Za obvladovanja tveganj, spremljanje odklonov in sprejemanje ukrepov imamo v UKCL različne službe, ki delujejo vsaka na svojem področju.
GLAVNE NALOGE SLUŽBE ZA KORPORATIVNO VARNOST:
predlaga in izvaja sprejete ukrepe za obvladovanje varno- stnih tveganj na področjih fizične, tehnične in informacijske varnosti procesov;
sodeluje pri upravljanju kritične infrastrukture UKCL (DTS, heliporta, informacijskega sistema, …);
sodeluje pri pripravi in izvajanju varnostnih politik v okviru UKCL;
sodeluje pri pripravi načrta usposabljanja zunanjih predstav- nikov MNZ, MO in drugih zainteresiranih institucij;
koordinira aktivnosti UKCL, ki izhajajo iz predpisov o kritični infrastrukturi;
koordinira aktivnosti (skupaj s Službo za varnost in zdravje pri delu) sodelovanja s policijo (vsakodnevno in v izrednih razmerah).
(Pravilnik o organizaciji, pristojnostih, pooblastilih in odgovornostih v UKCL z dne 24. 12. 2018)
Civilna zaščita SLUŽBA ZA KORPORATIVNO
VARNOST
Varovanje Zdravstvo
Okolje Informatika
Požarna varnost Varstvo pri delu
Izredne razmere Notranja revizija Področja dela in prepletanja Službe za korporativno varnost:
AKTUALNO Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana
Nov urgentni kirurški blok
V marcu se bo začela gradnja urgentnega kirurškega bloka
UKC Ljubljana je z Ministr- stvom za zdravje in izbranim izvajalcem Medicoengineering podpisal pogodbo za tretjo fazo gradnje urgentnega kirurškega bloka v Univerzitetnem klinič- nem centru Ljubljana. Pripra- ve na gradnjo že potekajo in gradnja se bo pričela v marcu.
Čeprav bo izvajalec gradbišče zaščitil, predvsem v prvih me- secih pričakujemo motnje, hrup, tresljaje. Strokovne zdra- vstvene ekipe UKC Ljubljana so storile vse potrebno, da bo zdravstvena oskrba v času gradnje nemotena. Prav tako bomo storili vse, da bo čakanje v skupni čakalnici z ostalimi urgentnimi pacienti kolikor je mogoče znosno. Če ne bo za- pletov, se bo gradnja tretje faze zaključila v treh letih.
»Pripravljeni smo na to, da bomo v tem času lahko spre- jeli in obravnavali enako števi- lo pacientov kot doslej,« pravi doc. dr. Anže Kristan, vodja Urgentnega kirurškega bloka in predsednik Komisije za ko- ordinacijo urgentne dejavnosti UKC Ljubljana. »Načrt, kako bomo delali, ko bo potekala
smo prilagodili tako, da bomo uporabili vse obstoječe in novo zgrajene ambulante in opera- cijske dvorane. Kar pomeni, da bomo še pred gradnjo pripravili in usposobili nove prostore, kjer so potrebne manjše prila- goditve. Ti novi prostori so zdaj bolj ali manj prazni. Za nemote- no delo bomo uporabljali tudi druge enote urgence: prostore internistične prve pomoči in prostore splošne nujne medi- cinske pomoči.«
V začetni fazi gradnje bo več hrupa in tresljajev, zato bo UKC Ljubljana z izvajalcem posku- šal uskladiti, da bo zahtevnejši del gradnje potekal tako, da bo čim manj moteč. Rušila dela bodo v prvih mesecih tik pod operacijskim blokom, kjer je delo kirurških ekip zelo zahtev-
no in natančno, prav tako so občutljive aparature, mikrosko- pi, robot, zato že manjši tresljaji lahko pomenijo veliko težavo in onemogočajo delo. »Precej bo motečih dejavnikov, ampak glede na to, da zdaj po vseh dolgih letih vidimo cilj, upam in sem prepričan, da bomo ne le tisti, ki delamo in pričakuje-
“ Pripravljeni smo na to, da bomo v tem času lahko sprejeli in obravnavali enako število pacientov kot doslej. Precej bo motečih dejavnikov, ampak glede na to, da zdaj po vseh dolgih letih vidimo cilj, upam in sem prepričan, da bomo ne le tisti, ki delamo in pričakujemo novo zgradbo, temveč tudi ostali, to sprejeli z razumevanjem,”
njem,« pojasnjuje doc. dr. Anže Kristan. »S specifiko gradnje so seznanjeni tudi projektanti in investitorji in mislim, da smo pri tem razumljeni.«
Bolniki bodo imeli morda na začetku nekaj težav z orien- tacijo. Poti med ambulantami, poti do rentgenskega slikanja, do mavčarne, do male opera-
daljše. Na UKC Ljubljana bomo poskrbeli, da bodo novi spreje- mni prostori, ambulante in poti dobro označene s kažipoti in tablami.
UTRIP UKCL
Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana
Cepljenje proti okužbi s HPV tudi na Ginekološki kliniki UKC Ljubljana
Na Ginekološki kliniki nov, najsodobnejši CO 2 laser
V tednu boja proti raku na materničnem vratu na Gineko- loški kliniki UKC Ljubljana smo na Ginekološki kliniki UKC Ljubljana odprli novo cepilno mesto, kjer se izvaja cepljenje proti okužbi s HPV. S cepljenjem proti okužbi z virusi HPV lahko preprečimo nastanek raka materničnega vratu. Cep- ljenje je v Sloveniji na voljo že več kot 10 let. Od leta 2009 je vključeno v državni program cepljenja in se izvaja pri deklicah v 6. razredu osnovne šole. Do starosti 15 let je za cepljenje potrebna privolitev staršev. Ginekologi UKC LJ podpirajo cepljenje deklic, hkrati pa svetujejo, naj se cepi- jo tudi dečki. Aktivnosti za vključitev dečkov v državni pro- gram cepljenja proti HPV že potekajo.
V Sloveniji je »precepljenost« s cepivom proti HPV premajhna, opo- zarja izr. prof. dr. Špela Smrkolj z Ginekološke klinike UKC Ljubljana.
»Okužba z virusom HPV je prva dokazana povezava med virusom in nastankom raka. Najučinkovitejši ukrep proti okužbi z virusom HPV pa je prav cepljenje,« poudarja prof. Smrkolj. Na Ginekološki kliniki UKC Ljubljana bomo zato svojim bolnicam in tudi moškim omogo- čili cepljenje proti HPV. Za cepljenje je na voljo 9-valentno cepivo (Gardasil 9), ki ščiti pred okužbo s HPV 6, 11, 16, 18, 31, 33, 45, 52 in 58. Cepljenje bo potekalo v Specialističnih ginekoloških ambu- lantah Leonišča. Cepili bomo ženske in moške izven nacionalnega programa cepljenja, zato bo cepljenje samoplačniško. Cepljenje je najbolj smiselno do 26. leta starosti, pogojno pa tudi do 45. leta.
Deklicam, ki so stare 12 let, in zamudnicam je omogočeno cepljenje na stroške ZZZS v pristojnih šolskih dispanzerjih.
Sodoben, računalniško voden laser omogoča uporabo povezo- valne roke ali upogljivega fibreoptičnega vodila, s katerim je mo- goče z metodo laserske vaporizacije zdraviti začetne spremembe materničnega vratu nizke stopnje, PIL-NS (CIN 1) ter že nastale predrakave spremembe materničnega vratu visoke stopnje, PIL- -VS (CIN 2), ter tako uspešno zajeziti bolezen in preprečiti njeno napredovanje. Z laserjem izvajamo tako terapijo kontaktnih krvavi- tev ter vaginalno intraepitelijsko neoplazijo. Laser je tudi ustrezna metoda za odstranjevanje genitalnih bradavic, saj je malo invaziv- na in ni mutilantna.
Metoda laserske vaporizacije je najbolj priporočljiva metoda zdravljenja zgoraj navedenih bolezenskih sprememb, posebej pri mladih ženskah, ki še niso rodile. Pri njih z lasersko vaporizacijo zdravimo tudi predrakave spremembe materničnega vratu viso- ke stopnje (PIL-VS, CIN 2). Z lasersko tehniko lahko preprečimo skrajšanje materničnega vratu, ki bi sicer zaradi izrezanja spre- membe lahko predstavljajo povečano tveganje za prezgodnji po- rod. Laser je financirala Ginekološka klinika.
SPLETNE OBJAVE IN POHVALE
UTRIP UK Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana
“Najtežje preizkušnje začinimo še s kakšnim zapletom”
Podobno kot piloti ne trenirajo zasilnih pristankov s pravi- mi letali, se tudi zdravniki ne morejo učiti na najbolj zaple- tenih primerih. Zato se praksa preigravanja najtežjih stanj lahko uspešno preigrava v Medicinskem simulacijskem centru UKC Ljubljana. Tam od sredine februarja poteka tudi del specializacije za anesteziologijo, reanimatologijo in perioperativno intenzivno terapijo.
»Sam sem prve korake pred tridesetimi leti delal na pravem bolni- ku. Jaz sem na bolniku prvič intubiral, bolniku sem prvič zabodel kanal. Potem sem doma premišljeval, ali bi kaj lahko storil še bolje.
Zdaj lahko vse najtežje možnosti večkrat na dan preigramo v simu- lacijskem centru. Vsak dan so na simulatorju opravili nekaj aneste- zij. In nato smo zadevo analizirali,« pojasnjuje vodja Simulacijskega centra primarij Dušan Vlahovič. Skoraj mesec dni bo kroženje v centru tako na teoretičnem kot praktičnem usposabljanju preži- velo 30 specializantov začetnikov, ki bodo predvidoma čez šest let nato postali specialisti.
Prednost simulacijskega centra je tudi ta, da lahko pedagogi leta izkušenj v kratkem času prenesejo na novo generacijo. »Včasih preizkušnje začinimo še s kakšnim nepredvidenim zapletom. Pred- vsem zato, da jim pokažemo, kako se te stvari rešujejo, ker se po vsaki zadevi potem o tem pogovarjamo. Poudarek je na delovanju ekipe,« dodaja Dušan Vlahovič.
Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana
Delovi osebnosti leta 2018 sta prof. dr. Uroš Ahčan,
specialist plastične kirurgije, in asist. dr. Vojko Didanovič, specialist otorinolaringologije in maksilofacialne kirurgije
»Zagnana entuziasta, predana zdravniškemu poklicu, z iz- rednim posluhom za paciente; ko operirata, se čas zanju ustavi. Nenehno sta na poti k novim idejam in ciljem,« je zapisano v utemeljitvi odločitve Delovega uredništva za tokratni naslov osebnosti leta.
»Z rekonstrukcijo, ki je mejnik v estetski kirurgiji v svetovnem me- rilu, sta bolnici vrnila življenje, kakršnega sicer ne bi imela. 'Iz teme sem prišla v svetlobo,« je povedala po šestih mesecih okrevanja.
Garača, ki težita k popolnosti, kot pravijo njuni kolegi, pa sta v mis- lih že pri novi rekonstrukciji nosu.
Njuno delo, njuna pot in osebnost pripovedujejo o tem, da so v družbenem podsistemu, za katerega imamo velikokrat občutek, da razpada, ljudje, ki jim lahko zaupamo svoja življenja. Ljudje, ki nas opogumljajo, da je vse mogoče, in nam dajejo zgled tudi po člo- veški plati. Vrhunska strokovnjaka sta namreč najprej človeka, ki želita pomagati – drugemu človeku. Tudi po njuni zaslugi slovenska medicina sodi v vrh svetovne stroke,« je še zapisano v utemeljitvi odločitve.
»Pomembno se je vprašati, kako izkoristiti čas, ki nam je vsem dan,« je ob prejemu nagrade povedal dr. Ahčan. Zahvalil se je star- šem, učiteljem, sodelavcem, tudi nasprotnikom, seveda tudi druži- ni in poleg tega vsem Slovencem, ki si postavljajo visoke cilje. Dr.
Didanovič se je spomnil, da sta po predstavitvi operacije doživela nepričakovano pozitiven odziv javnosti. »Mislim, da ljudje želijo ve- deti, da imamo medicino, ki daje vrhunske rezultate.«
UTRIP UKCL
Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana
Drobljenje kamnov kot minimalno
invazivni poseg
Klinični oddelek za prevzel sodoben sistem ESWL za zunajtelesno drobljenje ledvičnih kamnov
Zunajtelesno drobljenje je najbolj prijazen način zdravlje- nja oziroma odstranjevanja ledvičnih kamnov. Za bolnike ima v primerjavi s klasičnim kirurškim posegom izjemne prednosti, saj omogoča minimalen invazivni poseg, v času posega so bolniki budni in gredo lahko še isti dan ali najka- sneje naslednje jutro domov.
S sistemom ESWL na monitorju vidimo lokacijo ledvičnega kamna.
Bolnik med posegom leži na mizi, na vodni podlagi, in prejme nekaj tisoč zunajtelesnih udarnih valov za drobljenje. »S pomočjo udar- nih valov se kamni drobijo pod protibolečinsko terapijo in sedacijo.
Postopek traja približno eno uro in je skoraj neboleč. Med pose- gom smo ob bolniku in ultrazvočno spremljamo proces drobljenja,«
je ob prevzemu povedal predstojnik Kliničnega oddelka za urologi- jo Kirurške klinike doc. dr. Tomaž Smrkolj, ki dodaja, da lahko s tem aparatom bolniku odstranimo ledvične kamne, ne da bi posegali v njegovo telo in ne da bi bila potrebna anestezija.
Pomembno je, da so bolniki seznanjeni s posegom
Glavna medicinska sestra Kliničnega oddelka za urologijo Lučka Kočevar, je poudarila: »Pomembna je priprava bolnika, da so mirni in seznanjeni, kaj se bo med posegom dogajalo, saj imajo pogosto občutek anksioznosti. Če bolnik želi stalno prisotnost nadzorne medicinske sestre, jim to omogočimo.«
S sistemom za zunajtelesno drobljenje ledvičnih kamnov ne bodo pridobili le naši zaposleni, ki imajo znanje in sledijo sodobnim metodam zdravljenja. Pridobili bodo bolniki, saj sistem omogoča najbolj prijazen način odstranjevanja ledvičnih kamnov. Pri nas je bolnikov, ki potrebujejo takšno zdravljenje, od 300 do 500 na leto.
UKC: Naš seznam nujno potrebnih investicij je še dolg Zato smo toliko bolj veseli, da nam je Ministrstvo za zdravje pris- luhnilo in omogočilo nakup tega sodobnega sistema za odstra- njevanje ledvičnih kamnov. »Seveda je naš seznam želja nujno potrebnih investicij še vedno dolg in lahko si le želimo, da nam bo Ministrstvo prisluhnilo tudi v prihodnje,« je ob uradni predaji sis- tema povedal Aleš Šabeder, generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
Ob uradnem prevzemu so bili prisotni generalni direktor UKC Ljubljana, Aleš Šabeder, predstojnik Kliničnega oddelka za urologijo Kirurške klini- ke, doc. dr. Tomaž Smrkolj, glavna medicinska sestra Kliničnega oddelka za urologijo, Lučka Kočevar in Smiljan Mekicar iz Ministrstva za zdravje.
Kako poteka preiskava, si lahko ogledate
na povezavi
Sredstva v višini 486.780 evrov z DDV za nakup sistema ESWL za zunajtelesno drobljenje ledvičnih kamnov je preko javne- ga naročila zagotovilo Ministrstvo za zdravje. Pogarancijsko preventivno vzdrževanje sistema za dobo 5 let v višini 46.970 evrov DDV bo zagotovil Univerzitetni klinični center Ljubljana.
V zadnjem letu je Ministrstvo Univerzitetnemu kliničnemu cen- tru Ljubljana omogočilo nakupe moderne opreme v vrednosti skoraj sedmih milijonov evrov, letos se obeta še vsaj toliko, med drugim nakup treh CT aparatov in Spektralnega CT.
UTRIP UK Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana
Postajamo odvisniki od sladkorja, to je neke vrsta droga
Stroka UKC Ljubljana z javnimi opozorili proti nevarnostim oglaševanja in vsiljevanja prekomerne porabe hrane
Hrano prevečkrat dojemamo kot nagrajevanje, predvsem otroci pa postajajo pravi mali odvisniki od sladkorja, opo- zarja stroka. “Proizvajalci in trgovci poznajo te potrebe, zato ciljajo prav na mladoletnike. Veliko študij o posledicah sladkih pijač je bilo že narejenih. Ljudje so neodgovorni in z nezdravim načinom življenja delajo škodo sebi in zdra- vstvenemu sistemu. Diabetes 2 bi v veliko primerih lahko preprečili z zdravo prehrano,” opozarja prof. dr. Tadej Batte- lino iz Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Hrana postaja zdravilo za stisko
Začnemo pri otrocih, nato s hrano nagrajujemo sebe. “Kar ni prav.
Hrana postaja psihosedativ – zdravilo za stisko. Bolj kot smo ner- vozni, hitreje odpiramo hladilnik. Neodgovorni smo do svojih teles, trgovci in oglaševalci nam vsiljujejo porabo, ki je prekomerna in je ne potrebujemo,” dodaja dr. Marjeta Tomažič iz Interne klinike ter dodaja, da je nujen razmislek, ali res potrebujemo toliko hrane in kako škodujemo sami sebi.
Eden od ključnih načinov za zagotavljanje boljše prehrane je priprava obrokov doma. “V primerjavi s kupljeno hrano lahko pri do- mači pripravi sami vplivamo na količino sladkorja v prehrani. Doma pripravljena hrana je lahko boljša. Niso pomembni samo prazniki, pomembnih je vseh 365 dni. Pozorni moramo biti tudi pri otrocih, saj hitro dosežemo priporočeno količino dnevnega vnosa – lahko že zjutraj s kosom kruha z marmelado in sveže stisnjenim naravnim sokom,” dodaja vodja Službe za dietoterapijo in bolniško prehrano Pediatrične klinike Andreja Širca Čampa.
Dobro je slediti načelu manj je več
Glede na študije je tveganje za prenajedanje višje zlasti pri ljudeh v stresu, pri tistih z depresijo, z motnjami spanja in pri ljudeh, ki so manj telesno aktivni. Najpomembneje je, da poslušamo svoje telo in razum. »Pomembno je razumeti, da sitost nastopi z zamikom, ko je želodec že prekomerno poln, zato se je treba s hranjenjem usta- viti že pred občutkom sitosti,« že nekaj časa opozarja gastroente- rolog Darko Siuka in dodaja »Dobro je slediti načelu manj je več;
in načelu zmernosti. Obilni in zlasti mastni obroki podaljšajo čas zadrževanja hrane v želodcu, s tem pa tudi možnost poslabšanja refluksne simptomatike z zgago, bolečino v vratu, bolečino v žlički, spahovanjem ali celo bruhanjem.«
“ Trgovci in oglaševalci nam vsiljujejo porabo, ki je prekomerna in je ne potrebujemo.”
Namesto obdavčitve sladkorja samoregulacija industrije Živilska industrija je s pomočjo lobistov leta 2014 v celoti ustavila obdavčitev sladkorja v sladkih pijačah, ki ga je pod- pirala tudi Zveza potrošnikov Slovenije. Namesto omejitve oglaševanja, primerljivega s prodajo alkoholnih pijač in toba- ka, je Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij začela projekt Zaveze odgovornosti. Kljub zavezi, da od leta 2016 ne bodo oglaševali sladkih pijač otrokom, mlajšim od 12 let, po treh letih ugotavljajo, da tega danes ne počne “velika večina pro- izvajalcev”. Podobno kljub Zavezi o odgovornem ravnanju v šolah danes “poskušajo spoštovati nekomercialni značaj šol.”
Le majhen delež pijač ima označeno energijsko vrednost, ki bi lahko potrošnika opozorila na nevarnost prekomerne upora- be izdelka.
UTRIP UKCL
Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana
Ob zaključku leta podelili plakete za dosežke v letu 2018
Vodstvo UKC Ljubljana je na novoletnem sprejemu podelilo plaketo za izjemne dosežke, izjemne strokovne dosežke in vrhunske znanstveno-raziskovalne dosežke v letu 2018
Plaketo za izjemne dosežke v letu 2018:
•
Prof. dr. Marko Noč, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino Interne klinike.Leta 2018 je imel inavguracijsko predavanje na Slo- venski akademiji za znanost in umetnost, je prejemnik Zoisove nagrade za vrhunske dosežke na področju intenzivne interne medicine in je avtor člankov v najv- plivnejši reviji v medicini, New England Yournal of Me- dicine.
Plaketo za izjemni strokovni dosežek v letu 2018:
•
prof. dr. Uroš Ahčan, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirur- gijo in opekline, in prim. Vojko Didanovič, dr. med., s Kliničnega oddelka za maksilofacialno in oralno kirur- gijo Kirurške klinike – ki sta združila znanje ter z upora- bo tridimenzionalnih posnetkov v mikrokirurški tehnikiprva na svetu s pomočjo 3D-modela naredila nos na podlakti ter ga prenesla kot ožiljen in oživčen oblikovan del telesa na ob- raz. Za strokovni dosežek v mednarodnem merilu jima je pred- sednik Republike Slovenije podelil Jabolko navdiha.
•
doc. dr. Tomaž Štupnik, dr. med., predstojnik Kliničnega oddel- ka za torakalno kirurgijo Kirurške klinike – glavni operater pri prvi sočasni presaditvi obeh pljučnih kril v UKC Ljubljana.•
izr. prof. Saba Battelino, dr. med., s Klinike za otorinolaringolo- gijo in cervikofacialno kirurgijo, in prof. dr. Roman Bošnjak, dr.med., predstojnik Kliničnega oddelka za nevrokirurgijo Kirurške klinike, ki sta prvič v Sloveniji izvedla vstavitev ABI slušnega vsadka in petletno deklico povrnila v svet zvočne zaznave.
•
dr. Lilijana Kornhauser Cerar, dr. med., vodja Enote za inten- zivno nego in terapijo novorojenčkov na Kliničnem oddelku za perinatologijo Ginekološke klinike, ki že vrsto let skrbi za kako- vostno in varno oskrbo novorojenčkov in nedonošenčkov. Pred tremi leti je bil najlažji nedonošenček 370 gramov in je preživel brez posledic, v letu 2018 pa najlažji 400 gramov.•
prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., z Nevrološke klinike, pre- jemnik državnega odlikovanja reda za zasluge za izjemno pro- dorno, visoko strokovno in človekoljubno delovanje na področju demence. Postavlja mostove med osnovnimi raziskavami in zdravljenjem, med tujino in Slovenijo, med raziskavami in peda- goškim delom, med humanizmom in družbenim napredkom ter predvsem med zdravniki in med bolniki, med ljudmi.•
prof. dr. Matija Tomšič, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za revmatologijo Interne klinike – za evropski patent za labora- torijski test za detekcijo protiteles proti dvojnovijačni DNA.Plaketo za vrhunski znanstveno raziskovalni dosežek v letu 2018:
•
asist. dr. Peter Radšel, dr. med., s Kliničnega oddelka za inten- zivno interno medicino Interne klinike – za področje intenzivne interne medicine in pregledni članek Resuscitation cardiac ar- rest without STEMI: should we go immediately to the cath lab?•
dr. Alojzija Hočevar, dr. med., s Kliničnega oddelka za revma- tologijo Interne klinike – avtorica članka o ovrednotenju dia- gnostičnih kazalcev vnetnih miopatij, objavljenega v ugledni revmatološki reviji Annals of the Rheumatic Diseases.•
prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med., s Kliničnega oddelka za kardi- ologijo Interne klinike – za znanstveno-raziskovalno delo na po- dročju repetitivne presaditve matičnih celic na delovanje srca pri bolnih s srčnim popuščanjem Cell therapy for nonischemic cardiomyopathy: current status and future perspectives.•
akad. prof. dr. Franc Strle, dr. med., s Klinike za infekcijske bo- lezni in vročinska stanja za izjemen raziskovalni članek v Jama dermatology in za editorial v FEMS microbiology reviews Lyme borreliosis-from tick bite to diagnosis and treatment.•
doc. dr. Daša Stupica, dr. med., s Klinike za infekcijske bolez- ni in vročinska stanja za izjemen raziskovalni članek v Jama dermatology Comparison of clinical course and treatment ou- tcome for patients with early disseminated or early localized lyme borreliosis.•
prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., predstojnik za endokrinologi- jo, diabetes in bolezni presnove Pediatrične klinike, in prvi avtor članka Tine Tesovnik »Pospešeno biološko staranje pri bolnikih s slabo urejeno sladkorno boleznijo tipa 1 – o dolžini telomer v povezavi z glikemijo in stresom«, ki je objavljen v ugledni med- narodni strokovni reviji Jama Pediatrics. UTRIP UK
1. Strokovnjaki UKC Ljubljana prvi na svetu s pomočjo 3D-modela napra- vili nos na podlakti - prva presaditev nosu iz lastnih tkiv po odstranitvi nosu zaradi invazivnega raka (KO za plastično, rekonstrukcijsko, estet- sko kirurgijo in opekline; KO za maksilofacialno kirurgijo Kirurške klinike).
2. Prva sočasna transplantacija obeh pljučnih kril v Sloveniji (KO torakal- no kirurgijo Kirurške klinike, KO za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok Kirurške klinike, KO za pljučne bolezni in alergije Inter- ne klinike).
3. Najučinkovitejša molekularna slikovna diagnostika nevroendokrinih tu- morjev na voljo tudi v Sloveniji (Klinika za nuklearno medicino).
4. Nov dosežek otroške kirurgije in pediatrične endokrinologije – prva lapa- roskopska odstranitev tumorja nadledvičnice pri otroku (KO za urologijo in Oddelek za otroško kirurgijo KO za otroško kirurgijo in intenzivno tera- pijo Kirurške klinike).
5. Celovit program rehabilitacije slepih in slabovidnih ter vzpostavitev Na- cionalnega centra za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih (Očesna klinika).
6. Vzpostavitev Nacionalnega programa presejanja novorojenčkov (KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Pediatrične klinike, Po- dročje za informatiko).
7. Odstranitev obsežnega Ewingovega sarkoma v 16-urni operaciji na Or- topedski kliniki.
8. Kakovostna in varna oskrba novorojenčkov, nedonošenčkov na Enoti za intenzivno nego in terapijo Kliničnega oddelka za perinatologijo Gine- kološke klinike. V Sloveniji se vsako leto prezgodaj rodi 1400 otrok, kar je sedem odstotkov vseh novorojenčkov. Med njimi je 100 takšnih, ki ob rojstvu tehtajo manj kot kilogram (najlažji 370 g, najlažji v 2018 400 g).
9. Najboljši in najhitrejši na svetu v oskrbi hudo poškodovane hrbtenice na KO za travmatologijo.
10. Zdravljenje raka z znotraj-žilno aplikacijo radioaktivnega izotopa nepos- redno do tumorja (Klinični inštitut za radiologijo).
11. Vstavljanje najmanjših srčnih spodbujevalnikov na svetu in novih valja- stih žilnih opornic na KO za kardiologijo Interne klinike.
12. Vstavljanje srčne zaklopke z minimalnim rezom na KO za kardiologijo In- terne klinike.
13. Raziskava pri bolnikih s srčnim infarktom in posledičnim kardiogenim šokom, objavljena v najvplivnejši reviji v medicini New England Journal of Medicine (KO za intenzivno interno medicino Interne klinike).
14. Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju intenzivne interne medicine prejel akademik prof. dr. Marko Noč.
15. Član akademije za znanost in umetnosti je postal prof. dr. Marko Noč.
16. Pospešeno biološko staranje pri bolnikih s slabo urejeno sladkorno boleznijo tipa 1 (KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Pediatrične klinike).
17. Vstavitev 540 aortne zaklopke v UKCL od leta 2009 in 110 v letu 2018 (KO za kardiologijo Interne klinike). KO za kardiologijo Interne klinike pomagal pri prvi uspešni izvedbi perkutane vstavitve aortne zaklopke v UKC Maribor oktobra 2018 in še naprej nudi strokovno pomoč pri izbiri bolnikov, pripravi na poseg ter njegovi izvedbi.
18. Uvedli novejši in bolje nadzorovan način za hipotermično shranjevanje odvzetih ledvic zunaj telesa do presaditve v prejemnika - Hipotermič- na strojna perfuzija ledvic umrlih darovalcev s transportnim sistemom LifePort je novejši, dinamičen in bolje nadzorovan način za hipotermič- no shranjevanje odvzetih ledvic zunaj telesa do presaditve v prejemni- ka. V primerjavi s statičnim shranjevanjem na ledu, izboljša delovanje presajene ledvice v zgodnjem obdobju po presaditvi, zmanjša potrebo po dializnem zdravljenju iz zato skrajša bolnišnično zdravljenje. Zaradi zmanjšanja neugodnih učinkov ishemično-reperfuzijske okvare v zgo- dnjem obdobju po presaditvi, hipotermična strojna perfuzija izboljša tudi dolgoročno preživetje presajenih ledvic (Center za transplantacijo led- vic KO za nefrologijo).
19. Za izjemno prodorno, visoko strokovno in človekoljubno delovanje na področju demence je prof. dr. Zvezdan Pirtošek prejel red za zasluge, pri- znanje, ki ga podeljuje Predsednik Slovenije (Nevrološka klinika).
20. Znanstveniki Inštituta Jožef Štefan v sodelovanju z UKC Ljubljana s
21. Prof. dr. Matej Cimerman že tretjič zapored vodja programa kirurgije me- denice na najprestižnejšem travmatološkem tečaju AOTrauma Masters Course, v Davosu, decembra 2018.
22. Podeljeni evropski patent za laboratorijski test za detekcijo protiteles proti dvojnovijačni DNA. Patentirana metoda nadomesti uporabo radi- oaktivnega označevalca s fluorescentnim barvilom in obdrži primerljive diagnostične lastnosti ter klinično uporabnost, zmanjša pa se ekološka obremenitev okolja, osebja, rezultati so na voljo v treh dneh (KO za rev- matologijo Interne klinike).
23. Opravili prvo implantacijo EDW zaklopke v okvarjeno biološko mitralno zaklopko (KO za kardiologijo Interne klinike).
24. Ekipa strokovnjakov UKC Ljubljana prvič v Sloveniji, ob navzočnos- ti tutorjev iz tujine, izvedla vstavitev ABI – slušni vsadek v možgansko deblo. Združili so znanost, visoke tehnologije, tehnike ter neprecenljiva znanja in izkušnje dosedanjega dela in 5-letno deklico po dveh letih gluhote povrnili v svet zvočne zaznave (Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo in KO za nevrokirurgijo Kirurške klinike).
25. Prvič v Sloveniji pri končni odpovedi srca mehanična podpora skozi dva minimalna reza brez prereza grodnice (KO za kirurgijo srca in ožilja Ki- rurške klinike).
26. Nova oblika zdravljenja fekalne inkontinence/retence - prvič v Sloveniji uvedli zdravljenje z metodo SNM (sakralna nevromodulacija) (KO za ab- dominalno kirurgijo Kirurške klinike).
27. Izdali strokovni priročnik Kako brati krvno sliko (KO za hematologijo In- terne klinike).
28. Izdali anesteziološko revijo Acta Anaesthesiologica Emonica – AAE (Kli- nični oddelek za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok Kirurške klinike).
29. Izdali zbornik ob 50-letnici Kliničnega oddelka za otroško kirurgijo in in- tenzivno terapijo Kirurške klinike.
30. Odlični v znanosti 2018 za področje medicine: prof. dr. Nataša Ihan Hren, Spremembe obraza po kostnih ortognatskih premikih, KO za maksilofa- cialno in oralno kirurgijo Kirurške klinike; prof. dr. Marko Hawlina, Iden- tifikacija podtipov dendritičnih celic v nativnem in gojenem roženično- -limbalnem tkivu na amnijski membrani, Očesna klinike; prof. dr. Bojan Vrtovec, Vpliv repetitivne presaditve matičnih celic na delovanje srca pri bolnikih s srčnim popuščanjem, KO za kardiologijo Interne klinike.
31. Po poročilu Europeristat Slovenija ena najbolj varnih držav za rojevanje:
Slovenija med vsemi evropskimi državami najvarnejša in najuspešnejša, saj ima najnižjo neonatalno umrljivost: zgolj 0,7 na 1000 živorojenih ot- rok, nizko umrljivost dojenčkov in skoraj nobene smrti med materami.
32. Dobili najsodobnejši sistem za robotsko asistirane operativne posege.
33. Prevzeli opremo za medbolnišnični transport kritično bolnih novorojen- cev, dojenčkov in otrok.
34. Na Oddelek za intenzivno terapijo otrok Kliničnega oddelka za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo Kirurške klinike UKC Ljubljana v težkem stanju sprejeli že tretjega otroka v tednu dni, ki je zaradi dokončne, hi- poksične dihalne odpovedi pljuč nujno potreboval dolgotrajno zunajte- lesno membransko oksigenacijo z aparaturo, ki to omogoča (ECMO).
35. Delovati je začela Dispečerska služba zdravstva UKCL.
36. Dobili nov, sodoben angiografski aparat za intervencijsko radiologijo (Klinični inštitut za radiologijo)
37. Odprli prenovljen Oddelek za intenzivno nego in terapijo otročnic in no- sečnic na KO za perinatologijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana.
38. Odprli prenovljen, bolj funkcionalen KO za neonatologijo Pediatrične klinike.
Praznovali smo:
50 let Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko
40 let Kliničnega inštituta za klinično kemijo in biokemijo
20 let otroške hemodialize na Pediatrični kliniki
50 let Kliničnega oddelka za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo
60 let Internistične prve pomoči Interne klinike
Leta 2018 smo posebej ponosni na strokovne dosežke in pridobitve
za bolj varno in kakovostno obravnavo pacientov:
UTRIP UKCL
Mojca Rostohar, dipl. fiziot.
UriVITA – prva slovenska mobilna
aplikacija za vadbo mišic medeničnega dna
Aplikacija UriVITA je brezplačna in dosegljiva za sistem Android – Google Play.
Aplikacija je namenjena širšemu krogu ljudi kot pripomoček za lažje izvajanje vadbe mišic medeničnega dna, saj šteje čas stiska in sprostitve mišic medeničnega dna. Je pre- gledna in preprosta za uporabo. Razvili so jo na naši Gine- kološki kliniki.
S problemom urinske inkontinence (tj. nehotenim uhajanjem uri- na) se tekom življenja srečuje kar 15–70 % populacije, tako žensk kot moških, predvsem pa nosečnic, mamic po porodih, starostnikov in tudi veliko otrok in mladostnikov. Po podatkih iz leta 2017 zaradi urinske inkontinence trpi več kot pol milijona Slovencev. Urinska inkontinenca negativno vpliva ne le na fizično plat življenja posa- meznika, ampak tudi na psihično, čustveno in socialno plat, torej zelo vpliva na slabšo kakovost življenja posameznika in njegove družine. Za to težavo pa je značilna tudi močna stigma. Stroški zdravljenja urinske inkontinence so primerljivi s stroški zdravljenja nekaterih kroničnih bolezni, kot so sladkorna bolezen, arterijska hipertenzija, osteoporoza, Alzhajmerjeva bolezen in artritis.
Z vadbo mišic medeničnega dna lahko v veliki meri preprečimo, odpravimo ali vsaj omilimo težave z uhajanjem urina in druge teža- ve v povezavi z disfunkijami mišic medeničnega dna, hkrati pa tudi izboljšamo spolno funkcijo vadečega. Vaje za mišice medeničnega dna pa niso priporočljive samo za zdravljenje, ampak se jih pripo- roča tudi za preprečevanje posledic nepravilnega delovanja mišic medeničnega dna.
Mišice medeničnega dna (od sramnice spredaj do trtice zadaj)
Te mišice:
• vzdržujejo pravilno lego medeničnih organov,
• sodelujejo pri zadrževanju urina in blata,
• zagotavljajo podporo danki med iztrebljanjem blata,
• prispevajo k stabilnosti hrbtenice in medeničnega obroča,
• so pomembne tudi za spolno doživljanje tako žensk kot moških
Aplikacija je nastala v okviru diplomske naloge Mojce Rosto- har, dipl. fiziot., pod mentorstvom mag. Darije Šćepanović, viš.
fiziot., in Ivana Škrleca, dipl. ing., na Zdravstveni fakulteti Uni- verze v Ljubljani. Programiranje aplikacije pa je potekalo v okvi- ru izobraževalne prakse na ŠC PET Višja strokovna šola. Pod mentorstvom Ivana Škrleca, dipl. ing., je aplikacijo programiral študent Nino Nikolič.aparatov in Spektralnega CT.
S pritiskom na sredino ekrana začnemo vadbo določene stopnje. Med časom stiskanja se krog enakomerno krči proti notranjosti, med pavzo pa se enakomerno razširi nazaj v prvotno stanje.
Med nastavitvami je možno poleg splošnih nastavitev (zvok, vibriranje, trije opomniki) nastaviti tudi parametre za vadbo po meri, kot četrto možnost vadbe.
V spodnjem delu zaslona lahko izbiramo med tremi prednastavljenimi težavnostnimi stopnjami vadbe mišic medeničnega dna.
Osrednji meni aplikacije
Možnosti nastavitve
Vadba
Za uspeh vadbe je ključnega pomena, da krčimo prave mišice in da je to krčenje pravilno.
Predstavljajte si, da poskušate zaustaviti uhajanje vetrov iz čre- vesja in istočasno zaustaviti curek urina. Občutek je, kot da bi ho- teli »stisniti in dvigniti«, zapreti in potegniti navzgor področje okoli zadnjika, nožnice in sečnice. To je stisk mišic medeničnega dna.
Aplikacija se v osrednjem meniju, katerega osrednji del je vadba, razdeli na sedem podstrani (na sliki). Prehod med posameznimi podstranmi je zelo preprost, s klikom na posamezni predel ekrana.
