DIPLOMSKO DELO

U

L

F

DIPLOMSKO DELO

Lara Stipanović

Ljubljana, 2021

U

L

F

VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM KEMIJSKA TEHNOLOGIJA

Določanje magnezija v prehranskih dopolnilih

DIPLOMSKO DELO

Lara Stipanović

M

: izr. prof. dr. Drago Kočar

Ljubljana, 2021

IZJAVA O AVTORSTVU

diplomskega dela

Spodaj podpisana Lara Stipanović sem avtorica diplomskega dela z naslovom Določanje magnezija v prehranskih dopolnilih.

S svojim podpisom zagotavljam, da:

• je diplomsko delo rezultat mojega raziskovalnega dela pod mentorstvom izr.

prof. dr. Drago Kočarja;

• sem poskrbela, da so dela in mnenja drugih avtorjev, ki jih uporabljam v predloženem diplomskem delu, navedena oziroma citirana v skladu z navodili;

• se zavedam, da je plagiatorstvo, v katerem so tuje misli oziroma ideje

predstavljene kot moje lastne, kaznivo po zakonu (Zakon o avtorski in sorodnih pravicah – uradno prečiščeno besedilo (ZASP-UPB3) (Ur. list RS, št. 16/2007);

• sem poskrbela za slovnično in oblikovno korektnost diplomskega dela;

• je elektronska oblika diplomskega dela identična tiskani obliki diplomskega dela.

V Ljubljani, 24. 08. 2021 Podpis avtorice:

Zahvala

Zahvaljujem se mentorju, izr. prof. dr. Dragu Kočarju, za vso pomoč in strokovne nasvete pri pisanju diplomske naloge. Zahvala gre tudi asistentom v laboratoriju na katedri za analizno kemijo, ki so mi bili v pomoč pri izvajanju eksperimentalnega dela.

Zahvalila bi se svoji družini, ki mi je tekom študija stala ob strani.

Iskrena hvala tudi fantu Nejcu, ki je verjel vame ob vseh vzponih in padcih ter me spodbujal in podpiral na poti do željenega cilja.

Določanje magnezija v prehranskih dopolnilih

Povzetek: Magnezij je za človeka nujno potreben mineral, saj ima pomembno vlogo v številnih procesih, ki se dogajajo v telesu. Tveganju za pomanjkanje magnezija se izognemo z jemanjem prehranskih dopolnil, ki vsebujejo magnezij v različnih oblikah.

Določamo ga lahko klasičnimi metodami ali z instrumentalnimi metodami. V diplomskem delu sem se osredotočila na dve metodi in sicer na AAS oz. atomsko absorpcijsko spektroskopijo in na kompleksometrično titracijo. Sedmim vzorcem sem določila vsebnost Mg in jih primerjala z deklarirano vrednostjo. Primerjala sem tudi, ali obe metodi dajeta podobne rezultate. Pri kompleksometrični titraciji sem predhodno izvedla še standardizacijo EDTA s cinkom za določitev točne koncentracije EDTA.

Ključne besede: magnezij, prehranska dopolnila, kompleksometrična titracija, atomska absorpcijska spektroskopija

Determination of magnesium in food supplements

Abstract: Magnesium is a vital mineral for humans, as it plays an important role in many processes in the body. The risk of magnesium deficiency is avoided by taking supplements containing magnesium in various forms. Magnesium levels can be determined by classical methods or by instrumental methods. In this work, I have focused on two methods, namely AAS or atomic absorption spectroscopy and complexometric titration. I have determined the Mg in seven samples and compared it with the reported value. I have also investigated whether both methods give comparable results. In the case of complexometric titration, I also performed a standardization of EDTA with zinc beforehand to determine the exact EDTA concentration.

Keywords: magnesium, food supplements, complexometric titration, atomic absorption spectroscopy

Kazalo

1 Uvod ... 1

1.1 Magnezij ... 1

1.2 Prehranska dopolnila ... 3

1.3 Metode za določanje magnezija v prehranskih dopolnilih ... 4

1.3.1 Volumetrija -kompleksometrična titracija z EDTA ... 4

1.3.2 Atomska absorpcijska spektroskopija ... 6

2 Namen dela ... 11

3 Eksperimentalni del ... 13

3.1 Uporabljene aparature in pripomočki ... 13

3.1.1 Aparature ... 13

3.1.2 Pripomočki ... 13

3.2 Uporabljene kemikalije... 14

3.3 Uporabljeni vzorci ... 15

3.4 Priprava vzorcev za kompleksometrično titracijo z EDTA in standardizacija EDTA s cinkom ... 16

3.4.1 Priprava vzorcev in titracija ... 16

3.4.2 Standardizacija EDTA s cinkom ... 17

3.5 Priprava standardnih raztopin in vzorcev za atomsko absorpcijsko spektroskopijo ... 18

3.5.1 Priprava standardnih raztopin ... 18

3.5.2 Priprava vzorcev ... 19

3.5.3 Določitev magnezija z AAS ... 20

4 Rezultati in razprava ... 21

4.1 Umeritvena krivulja ... 21

4.2 Rezultati določitve magnezija z titracijo in z AAS ... 22

5 Zaključek ... 27

6 Literatura ... 29

Kazalo slik

Slika 1: Struktura EDTA ... 4

Slika 2: Votla katodna svetilka ... 7

Slika 3: Graf umeritvene krivulje ... 21

Slika 4: Graf primerjave deklarirane vrednosti Mg z določeno vrednostjo Mg v tableti/prašku za titracijo ... 23

Slika 5: Graf primerjave deklarirane vrednosti Mg z določeno vrednostjo Mg v tableti/prašku za AAS ... 26

Kazalo tabel

Tabela 1.2: Pogosto uporabljena goriva in oksidanti pri AAS^[12]... 8

Tabela 3.1: Vzorci, ki so bili uporabljeni v analizi ... 15

Tabela 3.2: Natehtane mase vzorcev za analizo ... 16

Tabela 3.3: Poraba EDTA po paralelkah ... 17

Tabela 3.4: Odmerjeni volumni standardne raztopine za pripravo umeritvene krivulje 18 Tabela 3.5: Izmerjene absorbance raztopin za umeritveno krivuljo ... 18

Tabela 3.6: Zatehtane mase vzorcev za pripravo raztopin za AAS ... 19

Tabela 3.7: Izmerjene absorbance vzorcev... 20

Tabela 4.1: Izračunane povprečne mase Mg iz podatkov meritev za titracijo ... 23

Tabela 4.2: Izračunane povprečne mase Mg iz podatkov meritev za AAS ... 25

Seznam uporabljenih kratic in simbolov

AAS atomska absorpcijska spektroskopija

ETAAS elektrotermična atomska absorpcijska spektroskopija FAAS plamenska atomska absorpcijska spektroskopija EDTA etilendiamintetraocetna kislina

PDV priporočen dnevni vnos

1

1 Uvod

1.1 Magnezij

Magnezij je srebrno bela, lahka in mehka zemeljskoalkalijska kovina s simbolom Mg in atomskim številom 12. V zemeljski skorji je osmi najpogostejši element, nahaja pa se tudi v notranjosti Zemlje. Magnezij pridobivajo z elektrolizo taline MgCl2. Njegova gostota znaša 1, 740 g/cm³ pri temperaturi 20 °C. Temperaturo tališča ima pri 650 °C, vrelišča pa pri 1090 °C. Kemijsko je vezan v morski vodi, organizmih in mineralih, kot so:

• karbonati: magnezit (MgCO3) in dolomit (CaCO3 ∙ MgCO3),

• silikati: talk, azbest, olivin, morska pena in serpentin,

• sulfati: kizerit (MgSO4 ∙ H2O), kainit (KCl ∙ MgSO4 ∙ 3 H2O) in grenka sol (MgSO4 ∙ 7 H2O) in

• kloridi: karnalit (KCl ∙ MgCl2 ∙ 6 H2O)^{[1, 2]}.

Magnezij je esencialen mineral. Odrasel človek ima v telesu okoli 25 gramov magnezija, ki je pomemben za številne telesne funkcije. Kot kofaktor nastopa v več sto encimskih sistemih, sodeluje pri proizvodnji energije, delovanju živčnega sistema, sproščanju mišic in uravnavanja krvnega tlaka. Prav tako je pomemben pri rasti kosti in zob. Dober vir magnezija so predvsem polnozrnata žita, oreški, stročnice in zelena zelenjava. Vir magnezija so lahko tudi mineralne vode in vode iz pipe. V prehranskih dopolnilih se magnezij nahaja kot magnezijev acetat, karbonat, citrat, glukonat, oksid ali sulfat.

Priporočen dnevni vnos Mg (Tabela 1.1) je okoli 375 mg, odvisno od spola in starosti^[3,

4].

V sodobnem življenju je pomanjkanje magnezija zelo pogosto. Dejavniki, ki povzročajo pomanjkanje magnezija so stres, prekomerno pitje alkohola, bruhanje ter težave s črevesjem in ledvicami^[3]. Pojavijo se značilni simptomi, kot so kronična utrujenost, migrena, mišična napetost, nenadna izguba sluha ali šumenje v ušesih, zvišan krvni tlak in nespečnost^[5]. Med 30% do 60% zaužitega Mg se absorbira v prvem in zadnjem delu tankega črevesa. Zmanjšano absorpcijo povzročajo kofein, fosfati, fitati in prehranske vlaknine. Pomanjkanju magnezija so izpostavljeni predvsem starejši, sladkorni bolniki, športniki, diabetiki, ljudje z zmanjšano absorpcijo ter tisti, ki uživajo določena zdravila (npr. kontracepcijska sredstva, laksativi in drugi)^[3]. Zgornja dopustna meja za magnezij ni določena, saj se odvečni magnezij izloči z urinom. Visoki odmerki bi sicer lahko povzročili simptome, kot so driska, slabost, bruhanje, težave z dihanjem in zmedenost^[4].

2

Ugotovljeno je bilo, da je magnezij učinkovit pri preprečevanju možganske kapi ter bolezni srca in ožilja. Mineral je v srcu pomemben za energijsko presnovo, prenos živčnih dražljajev, izboljša oskrbo s kisikom, razširja žile in niža krvni tlak. Prav tako razredči kri in prepreči njeno strjevanje. Poleg blagodejnega učinka na lajšanje migrene ima pomembno vlogo tudi pri odpravljanju vzrokov za nastanek le te, saj se prazne celice napolnijo z magnezijem in preprečijo njen nastanek. Poleg tega pomaga tudi pri lažjem spancu, saj pomirja razdražene živce in sprošča mišice. Z jemanjem magnezija se zmanjša nevarnost za diabetes, ker izboljša presnovo sladkorja in zmanjša potrebo po inzulinu.

Ima bistveno vlogo tudi pri preprečevanju diabetesa v nosečnosti^[5].

Tabela 1.1: PDV magnezija po starostnih skupinah s strani EU direktive^[6]

Starost [leta] Magnezij [mg]

m ž

Otroci

1 – 3 80

4 – 6 120

7 – 9 170

10 – 12 230 250

13 – 14 310 310

Mladostniki

15 – 18 400 350

Odrasli

19 – 65 350-400 300-310 Nosečnice 310

Doječe matere 390 Starejši

> 65 350 300

3

1.2 Prehranska dopolnila

Definicijo prehranskih dopolnil natančno opredeljuje Pravilnik o prehranskih dopolnilih, in sicer navaja naslednje: »Prehranska dopolnila so živila, ki dopolnjujejo običajno prehrano posameznika. So koncentrirani viri posameznih ali kombiniranih hranil ali drugih snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom, ki se dajejo v promet v obliki kapsul, pastil, tablet in drugih podobnih oblikah, v vrečkah s praškom, v ampulah s tekočino, v kapalnih stekleničkah in v drugih podobnih oblikah s tekočino in praškom, ki so oblikovane tako, da se jih lahko uživa v odmerjenih majhnih količinskih enotah.«^[7]. Poleg vitaminov in mineralov lahko vsebujejo še aminokisline, maščobne kisline, alge, lecitin, prehranske vlaknine, rastline in njihove izvlečke, mikroorganizme, med in čebelje pridelke, olja, encime in druge snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom^[8].

Prehranskim dopolnilom se ne da pripisovati lastnosti preprečevanja, zdravljenja in ozdravljenja bolezni. Prav tako prehranska dopolnila niso živila za posebne prehranske namene, saj so ta v nasprotju s prehranskimi dopolnili, ki so namenjena celotni populaciji, namenjena le določeni skupini oseb. Prodajna mesta prehranskih dopolnil so lekarne, specializirane prodajalne, trgovine s športno prehrano in živilske trgovine. Označba prehranskega dopolnila mora vsebovati podatke o imenu vrste hranil ali snovi, priporočeno dnevno količino, različna opozorila, kot sta: »Priporočene dnevne količine se ne sme prekoračiti.« in »Shranjujte nedosegljivo otrokom!«. ter navedbo: »Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano.«^[8].

Ob prihodu na trg prehranskih dopolnil ni potrebno prijaviti, proizvajalec mora o tem le obvestiti pristojno ministrstvo. Nadzor nad njimi izvaja Zdravstveni inšpektorat RS^[8]. Strokovno mnenje o prehranskih dopolnilih poda Evropska agencija za varnost hrane (EFSA). Na embalaži prehranskega dopolnila so lahko zapisane le prehranske in zdravstvene trditve, ki so odobrene s strani EFSA^[9].

Stres, energetsko bogata in hranilno revna hrana naše telo siromašijo in zvišujejo potrebo po hranilih. Jemanje prehranskih dopolnil je smiselno predvsem za tiste, ki nimajo uravnotežene in raznolike prehrane, za tiste, ki so izpostavljeni strupenim snovem (kajenje, pesticidi…), ob hudih duševnih in telesnih naporih ter tiste, ki ne marajo oziroma ne morejo zaužiti zadostne količine sadja in zelenjave^[10].

4

1.3 Metode za določanje magnezija v prehranskih dopolnilih

Magnezij lahko v prehranskih dopolnilih določamo na več različnih načinov. V vodnih raztopinah ga določamo neposredno z kompleksometrično titracijo z EDTA v prisotnosti indikatorja eriokrom črno T ali pa z instrumentalno analizno metodo AAS.

1.3.1 Volumetrija -kompleksometrična titracija z EDTA

Volumetrija je kemijska metoda, pri kateri merimo volumen titranta, ki se porabi za reakcijo z analitom. Iz porabe titranta z znano koncentracijo izračunamo količino snovi v vzorcu. Upoštevati je potrebno tudi stehiometrično razmerje, ki ga razberemo iz urejene kemijske reakcije. Končno točko titracije določimo z indikatorjem, ki spremeni barvo, ali pa iz titracijske krivulje, kjer merimo določene količine (pH, R, E, I) v odvisnosti od volumna titranta^[11].

Kompleksometrično titracijo uporabimo za kvantitativno določanje kationov, kot so Ca²⁺, Mg²⁺, Al³⁺ in Zn²⁺. Najbolj pogosto uporabljeni reagenti so organske spojine, ki pri reakciji s kationi tvorijo stabilne koordinacijske spojine. Organske spojine so ligandi in so donorji elektronskega para, medtem ko so kovinski ioni akceptorji elektronskega para^[12]. Poznamo ligande z različnim številom aktivnih mest: dve (npr. oksalatni ion), tri (npr. dietilentriamin), štiri (npr. trietilentetraamin) in šest (npr. etilendiamintetraocetna kislina)^[11]. Pomemben je tudi pH medija. Le ta vpliva na barvni preskok indikatorja in na potek ter obliko titracijske krivulje. Pri kompleksometričnih titracijah se najpogosteje uporablja EDTA^[13] (Slika 1).

Slika 1: Struktura EDTA

5

EDTA je štiri protonska kislina, ki s kovinskim ionom vedno reagira v stehiometričnem razmerju 1:1, ne glede na velikost naboja centralnega iona. Z kovinskimi ioni se veže v oktaedrične komplekse. EDTA ima šest aktivnih mest, in sicer štiri na acetatnih funkcionalnih skupinah in prosta elektronska para na dveh dušikovih atomih^{[11, 12]}. Pri titraciji z EDTA se uporabljajo posebni indikatorji, ki s kationi tvorijo obarvane kelate.

Pomembno pri uporabi barvnih indikatorjev je, da je stabilnost kelata, ki nastane med molekulo EDTA in kovinskim ionom, večja, kot stabilnost indikatorskega kompleksa^[13]. Značilen predstavnik je eriokrom črno T, s katerim lahko neposredno določamo magnezij.

Poleg tega pa se pogosto uporabljata še indikatorja mureksid in ftalein^[12].

6

1.3.2 Atomska absorpcijska spektroskopija

AAS je spektroskopska metoda, ki se v analizni kemiji uporablja za kvantitativno in kvalitativno analizo več kot 70 elementov. Primerna je za določanje višjih koncentracij kovin pri analizi živil in pijač ter v kliničnih in farmacevtskih analizah. Je enostavna, hitra in selektivna tehnika. Prednost AAS je tudi občutljivost, saj omogoča zaznavanje koncentracij reda velikosti od 10^-6 (ppm) do 10^-9 (ppb). Za njo so značilne visoka ponovljivost, pravilnost in relativno nizki stroški. Pri analizi z AAS so potrebne velike količine vzorca (1 – 3 mL), zadrževalni čas analita v plamenu pa je kratek, kar lahko povzroči nepopolno atomizacijo^[14]. AAS je enoelementna tehnika, s katero določimo posamezni element. Atomi v osnovnem stanju absorbirajo svetlobo karakteristične valovne dolžine, nato pa preidejo v vzbujeno stanje. Merimo intenziteto svetlobe, ki jo prepuščajo atomi elementov v plinastem stanju^[15]. Absorbanca atomov je premosorazmerna koncentraciji analita v vzorcu, kar nam poda Beer-Lambertov zakon.

𝐴 = 𝑙𝑜𝑔¹

𝑇= 𝑙𝑜𝑔^𝐼0

𝐼 = 𝜀𝑙𝑐 (1)

A…absorbanca

T…transmitanca ali prepustnost

ε…molarni absorpcijski koeficient [L/mol*cm]

l…dolžina optične poti [cm]

c…molarna koncentracija [mol/L]

I0…intenziteta vpadnega žarka I…intenziteta prepuščenega žarka^[16]

Poznamo več različnih tehnik atomske spektroskopije, ki se razlikujejo po načinu atomizacije. Najbolj poznani sta plamenska atomska absorpcijska spektroskopija (FAAS) in elektrotermična atomska absorpcijska spektroskopija (ETAAS)^[14].

Pri plamenski AAS je najprej potrebno tekoče vzorce razpršiti v plamen. Najpogosteje uporabljen plamen je mešanica zraka in acetilena pri temperaturi približno 2300 ºC. V ta namen se uporablja razpršilnik, kjer je vzorec posrkan preko plastične kapilare v kapilaro razpršilnika. Tam se pretvori v aerosol, ki ga nato uvajamo v razpršilno komoro, kjer se pomeša z oksidantom in gorilnim plinom. Vzorec nato uvajamo v plamen. Temperatura plamena je odvisna od plinske mešanice goriva in oksidanta. Topilo odpari v primarnem območju zgorevanja. Tako dobimo trdne delce, ki se pretvorijo v atome in disocirajo na ione in elektrone^{[12, 14]}.

7

Atomski absorpcijski spektrometer je sestavljen iz vira monokromatske svetlobe, gorilnika, monokromatorja in detektorja.

1. Vir svetlobe

Vir svetlobe je žarnica z votlo katodo (Slika 2). Sestavljena je iz cilindrične katode, ki je narejena iz kovine, ki jo želimo določiti, iz volframove anode in iz vira električne napetosti. Obe elektrodi se nahajata znotraj steklene cevi iz kremenovega stekla, v kateri se nahaja inertni plin (argon ali neon). Tlak v stekleni cevi je med 1 in 5 torr. Do ionizacije plina v katodi pride, ko je potencial po celotni elektrodi 300 V, tok pa med 5 do 10 mA.

Pri velikem potencialu med elektrodama plin ionizira, tej ioni padejo na katodo in izbijajo atome kovine. Ti atomi so v vzbujenem stanju, pri vračanju nazaj v osnovno stanje oddajo svetlobo karakteristične valovne dolžine^[12].

Slika 2: Votla katodna svetilka 2. Gorilnik

Vse elemente, ki so v raztopini vzorca, je potrebno pretvoriti v plinasto in atomarno stanje. Atomizacijo lahko izvedemo s plamenom ali elektrotermično z grafitno pečico.

Pri atomizaciji s plamenom se uporablja gorilnik in različne gorilne pline. Pogosto uporabljeno gorivo in oksidanti so prikazani v Tabela 1.2Tabela 1.2^[15].

8

Tabela 1.2: Pogosto uporabljena goriva in oksidanti pri AAS^[12]

Gorivo Oksidant Temperatura [ºC]

Zemeljski plin Zrak 1700-1900

Zemeljski plin Kisik 2700-2800

Vodik Zrak 2000-2100

Vodik Kisik 2550-2700

Acetilen Zrak 2100-2400

Acetilen Kisik 3050-3150

Acetilen Didušikov oksid 2600-2800 3. Monokromator

Monokromator prepusti svetlobo določene valovne dolžine. Sestavljen je iz optične rešetke, vhodne in izhodne reže in zrcala. Valovno dolžino svetlobe, ki jo bo monokromator prepustil, izberemo z izbiro kota padanja svetlobe na optično rešetko.

Uporabimo ga tudi za preprečevanje motenj, do katerih pride zaradi prisotnosti drugih elementov v plamenu^{[17, 18]}.

4. Detektor

Nahaja se takoj za izhodno mrežo monokromatorja. Njegova naloga je, da meri intenziteto prepuščene svetlobe skozi vzorec in pretvori svetlobno energijo v električni signal. Za merjenje nizke svetlobne intenzitete se uporabljajo fotopomnoževalke. Na instrumentu za zapis signala se nam izpiše koncentracija analita v vzorcu^[18].

Temperatura vpliva na emisijo in absorpcijo, zato je pri atomizaciji pomembno, da vzdržujemo stabilno sestavo plamena in konstantno temperaturo. Boltzmanova zveza opisuje razmerje med številom vzbujenih in nevzbujenih atomov:

𝑁^∗ = 𝑁₀^𝑔∗

𝑔₀𝑒^{−∆𝐸 𝑘𝑇⁄} (2)

N0…število atomov v osnovnem stanju

∆E…energetska razlika prehodov

k…Boltzmanova konstanta (1,38 × 10^-23 J/K) g* in g0…statistična faktorja kvantnih stanj^[15].

9

Temperatura ne povzroči –

𝑀 ↔ 𝑀⁺+ 𝑒⁻ (3)

𝐾 = ^{[𝑀+] [𝑒−]}

[𝑀] (4)

Simbol K nam predstavlja konstanto ravnotežja. Zaradi vzpostavljenega ravnotežja se poleg atomov v plinski fazi nahajajo še ioni in prosti elektroni. Smer ravnotežja je odvisna od celokupne koncentracije atomov, koncentracije atomov M in od temperature.

Celokupna koncentracija atomov je odvisna od ionizacije vseh delcev v plamenu^[15]. Pri merjenju absorpcije atomov lahko naletimo na različne motnje. Najpogosteje jih razdelimo v tri skupine, in sicer:

• kemijske motnje: disociacija, ionizacija in nastanek težko hlapnih snovi;

• fizikalne motnje: spreminjanje gostote topila, viskoznosti in površinske napetosti;

• spektralne motnje: sipanje svetlobe na delcih, širjenje in prekrivanje spektralnih črt.

Z monokromatorjem odstranimo večino svetlobe, ki jo emitira plamen. Prav tako lahko enostavno odstranimo kemijske motnje, če poznamo sestavo matrice in kemizem interakcij. Za korekcijo ozadja je na voljo več pristopov. Po navadi jo izvedemo v dveh stopnjah, in sicer najprej izmerimo celokupno absorbanco analita pri njegovi resonančni črti, nato pa od nje odštejemo absorbanco ozadja.

Najbolj poznan način korekcije je korekcija pri dveh črtah. Poleg meritve absorbance pri resonančni črti le to izmerimo še pri neresonančni črti, ki jo pripišemo ozadju. Poznamo še način korekcije z kontinuirnim virom svetlobe (na primer devterijeva svetilka), Zeemanov način, kjer se izkorišča cepitev energije elektronskih nivojev prostih atomov v močnem magnetnem polju in Smith-Hieftjev način, kjer spreminjamo jakost napajanja votle katode^[15].

10

11

2 Namen dela

Glavni namen diplomskega dela je bil določiti vsebnost magnezija v različnih prehranskih dopolnilih in ugotoviti, ali se dobljeni rezultati razlikujejo od deklarirane vrednosti.

Najprej sem vsebnost magnezija določila s kompleksometrično titracijo z EDTA.

Naredila sem po tri paralelke za vsak vzorec, da sem dobila čim bolj natančne rezultate.

Za preverjanje točnosti bi naredili standardni dodatek in določili koncentracijo, ki bi jo nato primerjali z znanim dodatkom standarda. Izvedla sem tudi standardizacijo EDTA s cinkom. Pripravila sem raztopino cinka, ki sem ji dodala pripravljeno nevtralizacijsko vodo in na koncu titrirala z EDTA. Standardizacijo sem izvedla za določitev točne koncentracije EDTA. Poleg titracije sem magnezij določila še z AAS, da sem preverila, ali obe metodi dajeta primerljive rezultate. Za vsak vzorec sem analizira po tri tablete ali praške.

12

13

3 Eksperimentalni del

3.1 Uporabljene aparature in pripomočki

3.1.1 Aparature

• Atomski absorpcijski spektrometer Varian AA240.

• Tehtnica AXIS, INTERTECH.si.

3.1.2 Pripomočki

• Avtomatske pipete (100-1000 µL, 0,5-5 mL),

• 25 mL bireta,

• 25 in 50 mL polnilna pipeta kvalitete A,

• žogica za pipetiranje,

• erlenmajerice s širokim vratom,

• merilne bučke,

• čaše,

• merilni valj,

• steklene palčke,

• lij,

• ahatna terilnica,

• steklena ladjica,

• plastični lončki s pokrovčki

• plastične žličke,

• kapalka,

• stojalo, obroč, mufa in prižema.

14

3.2 Uporabljene kemikalije

Naštete so kemikalije, ki sem jih uporabila za pripravo standardnih raztopin in vzorcev.

• Standardna raztopina Mg (1000 mg/L, proizvajalec Merck, kat. št.:

1.19788.0500),

• koncentrirana HCl (čistost p.a., ≥ 37%, proizvajalec Honeywell),

• 1% raztopina HCl (pripravljena iz koncentrirane 37% HCl),

• EDTA s koncentracijo 0,0178 M (čistost p.a., proizvajalec GRAM-MOL),

• puferna raztopina s pH 10 (puferna raztopina je zmes NH3 (čistost p.a., 25%, proizvajalec GRAM-MOL), MgSO4 ∙ 7H2O (čistost p.a., proizvajalec Merck) in NH4Cl (čistost p.a., proizvajalec Sigma Aldrich)),

• indikator Eriokrom črno T (čistost p.a., proizvajalec Acros Organics^TM; indikator je zmes z NaCl (čistost p.a., proizvajalec Merck) v razmerju 1:250),

• cink (čistost p.a., proizvajalec Zorka Šabac),

• raztopina HCl 1+1,

• deionizirana voda.

15

3.3 Uporabljeni vzorci

Uporabila sem sedem vzorcev različnih farmacevtskih oblik (Tabela 3.1). Vzorci so bili v obliki tablet, granul, prahu in šumečih tablet. Prehranska dopolnila so na voljo v trgovinah in drogerijah, razen magnezij Krka, ki ga je možno kupiti le v lekarnah in specializiranih prodajalnah. Prehranska dopolnila so vsebovala MgO, MgCO3 ali magnezijev citrat.

Tabela 3.1: Vzorci, ki so bili uporabljeni v analizi

Vzorec Ime Proizvajalec Deklarirana

vrednost Mg v tableti

[mg]

1 Tetesept Magnezij 400, tablete

Tetesept pharma GmbH,

Frankfurt, Nemčija 400

2

Doppelherz® aktiv Magnezij 400 direkt,

granulat

Queisser Pharma, Nemčija 400

3 Vrečice z magnezijem

Fit+Vital 400, prah Proizvedeno v Nemčiji 400 4 Magnezij Krka 300,

granulat

Krka, d.d., Šmarješka cesta 6,

8501 Novo mesto 300

5 SPAR – Magnezij,

šumeče tablete Proizvedeno na Poljskem 300

6

Krüger, DAY by DAY, Magnezij 200 mg,

šumeče tablete

Krüger GmbH & Co. KG Senefelderstr. 44 51469 Bergisch Gladbach,

Nemčija

200

7 Magnezij, šumeče tablete Fit+Vital

Sunlife® Produktions-und Vertriebsgesellschaft mbH Schierbusch 3, D-33161 Hövelhof

187,5

16

3.4 Priprava vzorcev za kompleksometrično titracijo z EDTA in standardizacija EDTA s cinkom

3.4.1 Priprava vzorcev in titracija

Vse vzorce sem hranila v plastičnih lončkih s pokrovom. Vzorce št. 2, 3, in 4 sem neposredno prenesla v lonček, ostale vzorce pa je bilo potrebno predhodno zdrobiti.

Vzorec št. 1 sem zdrobila v ahatni terilnici, vzorce št. 5, 6 in 7 pa sem razdelila na četrtine.

V čašo sem zatehtala ustrezno maso tablete/praška (Tabela 3.2) in jih raztopila v 1 % raztopini HCl. Raztopino HCl sem pripravila iz 27 mL koncentrirane HCl v 1 L deionizirane vode. Pri vzorcu št. 1 sem dodala še majhno količino koncentrirane HCl, saj se v razredčeni ni dobro raztopilo. Raztopino v čaši sem dobro premešala s stekleno palčko. Vzorce št. 1, 2 in 3 sem segrela do vrenja, ker je po dodatku raztopine HCl ostala motna raztopina. Vsebino čaše sem nato filtrirala skozi filter papir v 250 mL bučko. Da sem vso raztopino čim bolj kvantitativno prenesla, sem sprala stene čaše trikrat z deionizirano vodo in na koncu še enkrat filter papir. Bučko sem dopolnila do oznake z deionizirano vodo in dobro premešala. V erlenmajerico sem nato odpipetirala 25 mL vzorca in dodala 25 mL deionizirane vode z merilnim valjem, dve kapalki pufra s pH 10 in majhno žličko indikatorja eriokrom črno T. Raztopino sem titrirala s standardno raztopino EDTA (Tabela 3.3) do preskoka barve iz rožnate v modro. Za vsak vzorec sem naredila po tri paralelke in izračunala maso Mg v tableti/prašku.

Tabela 3.2: Natehtane mase vzorcev za analizo

Vzorec 1 2 3 4 5 6 7

Natehtana masa tablete/praška

[g]

0,1024 0,1142 0,1641 0,7804 0,5037 0,7355 0,7541

17

Tabela 3.3: Poraba EDTA po paralelkah

Vzorec

VEDTA [mL]

Paralelka 1 Paralelka 2 Paralelka 3 Vpovp.

1 11,50 11,55 11,50 11,52

2 10,10 10,15 10,15 10,13

3 9,25 9,30 9,25 9,27

4 7,90 7,95 7,90 7,92

5 8,05 8,05 8,10 8,07

6 8,40 8,45 8,45 8,43

7 8,60 8,65 8,60 8,62

3.4.2 Standardizacija EDTA s cinkom

V stekleno ladjico sem natehtala 1,1638 g Zn in ga kvantitativno prenesla v 1 L bučko.

Ladjico sem sprala z raztopino HCl 1+1, dodala 5 mL koncentrirane HCl in dobro premešala. Ker se cink ni do konca raztopil, sem dodala še enkrat po 5 mL koncentrirane HCl. Bučko sem dopolnila do oznake z deionizirano vodo.

Pripravila sem nevtralizacijsko vodo. V erlenmajerico sem dala 200 mL deionizirane vode, 4 mL pufra in majhno žličko indikatorja eriokrom črno T. Raztopino sem titrirala z EDTA do preskoka barve iz rožnate v modro. Za preskok sta bili potrebni samo dve kapljici EDTA.

Iz 1 L bučke sem odpipetirala 10 mL raztopine Zn v erlenmajerico, dodala 90 mL nevtralizacijske vode z merilnim valjem in titrirala z raztopino EDTA. Naredila sem tri paralelke. Poraba EDTA za vsako paralelko je znašala 10 mL.

18

3.5 Priprava standardnih raztopin in vzorcev za atomsko absorpcijsko spektroskopijo

3.5.1 Priprava standardnih raztopin

Za pripravo umeritvene krivulje sem najprej pripravila standardno raztopino magnezija s koncentracijo 0,01 mg/mL. V 50 mL bučko sem odpipetirala 0,5 mL standardne raztopine Mg s koncentracijo 1 mg/mL, z deionizirano vodo dopolnila do oznake in dobro premešala.

Raztopine za umeritveno krivuljo sem pripravila tako, da sem odpipetirala določen volumen pripravljene standardne raztopine v 100 mL bučko, dopolnila do oznake z deionizirano vodo in dobro premešala. Odmerjeni volumni standardne raztopine so podani v tabeli (Tabela 3.4). Za slepo probo sem uporabila le deionizirano vodo.

Tabela 3.4: Odmerjeni volumni standardne raztopine za pripravo umeritvene krivulje γ [µg/mL] 0,05 0,1 0,2 0,3

Vst.razt [mL] 0,5 1,0 2,0 3,0

Raztopinam za pripravo umeritvene krivulje sem nato izmerila absorbanco (Tabela 3.5).

Tabela 3.5: Izmerjene absorbance raztopin za umeritveno krivuljo

γ [µg/mL] Absorbanca

Slepa proba 0,0000 0,0002

Standard 1 0,0500 0,0586

Standard 2 0,1000 0,1197

Standard 3 0,2000 0,2148

Standard 4 0,3000 0,2989

19

3.5.2 Priprava vzorcev

Zdrobljene vzorce sem shranjevala v plastičnih lončkih s pokrovčkom. Vzorec št. 1 sem najprej razdrobila v ahatni terilnici, vzorce št. 5, 6 in 7 pa sem razdelila na četrtine. V čašo sem zatehtala ustrezno maso tablete/praška. Zatehtane mase za vse tri raztopine so podane v spodnji tabeli (Tabela 3.6Tabela 3.6). Vzorce sem nato raztopila v 1% raztopini HCl in dobro premešala. Pri prvem sem dodala še majhno količino koncentrirane HCl.

Prvi, drugi in tretji vzorec sem segrela do vrenja, saj je po raztapljanju s HCl ostala motna raztopina. Raztopino v čaši sem nato filtrirala skozi filter papir v 250 mL bučko, sprala stene čaše in filter papir z deionizirano vodo in dopolnila do oznake ter dobro premešala.

Za vsak vzorec sem pripravila tri raztopine.

Tabela 3.6: Zatehtane mase vzorcev za pripravo raztopin za AAS

Vzorec

Zatehtana masa [g]

Raztopina 1 Raztopina 2 Raztopina 3

1 0,1065 0,1067 0,1068

2 0,1134 0,1138 0,1137

3 0,1640 0,1641 0,1643

4 0,7855 0,7859 0,7858

5 0,5703 0,5705 0,5708

6 0,7355 0,7357 0,7354

7 0,7673 0,7676 0,7675

20

3.5.3 Določitev magnezija z AAS

V 100 mL bučke sem odpipetirala 0,1 mL zgoraj pripravljene raztopine, dopolnila do oznake z deionizirano vodo in dobro premešala. Pripravljeno raztopino sem nato analizirala z AAS. Vsem vzorcem sem izmerila absorbanco (Tabela 3.7) na isto umeritveno krivuljo. Vse meritve so potekale pri naslednjih pogojih: valovna dolžina 285,2 nm, pretok zraka 3,5 L/min, pretok acetilena 1,5 L/min, širina reže 0,5 nm in jakost žarnice 4 mA.

Tabela 3.7: Izmerjene absorbance vzorcev

Vzorec Absorbanca

1 1A 1B 1C

0,2088 0,2164 0,1983

2 2A 2B 2C

0,1675 0,1522 0,1446

3 3A 3B 3C

0,1491 0,1488 0,1657

4 4A 4B 4C

0,1742 0,1262 0,1469

5 5A 5B 5C

0,1541 0,1663 0,1498

6 6A 6B 6C

0,1479 0,1581 0,1602

7 7A 7B 7C

0,1490 0,1366 0,1541

Slepa 0,0001

21

4 Rezultati in razprava

Cilj diplomske naloge je bil določiti Mg v prehranskih dopolnilih z dvema različnima metodama in ugotoviti, ali ti dve metodi dajeta primerljive rezultate.

4.1 Umeritvena krivulja

Na podlagi izmerjenih absorbanc raztopin (Tabela 3.5) sem naredila graf umeritvene krivulje.

Slika 3: Graf umeritvene krivulje

y = 0,9513x + 0,0184 R² = 0,9954

0 0,05 0,1 0,15 0,2 0,25 0,3 0,35

0 0,05 0,1 0,15 0,2 0,25 0,3 0,35

Absorbanca

Koncentracija [µg/mL]

Umeritvena krivulja

22

4.2 Rezultati določitve magnezija z titracijo in z AAS

Za vsak vzorec sem natehtala preračunano maso tablete/praška in jih raztopila v 1 % HCl ter jih filtrirala. Za določitev Mg z AAS sem vzorce še ustrezno redčila. Pri prvem vzorcu (tableta) po raztapljanju v šibki kislini nisem dobila bistre raztopine, zato sem naredila mokri razklop s koncentrirano HCl. Predvidevam, da so vzrok za to dodane pomožne snovi organskega izvora. Pri vzorcih št. 4, 5 in 7 je bila nastala raztopina rahlo rumenkasta zaradi barvil, vendar pa to ni motilo naših analiz.

Maso magnezija v tableti/prašku iz podatkov za titracijo sem izračunala po sledečem postopku (primer je narejen za vzorec št. 1, postopek je enak za vse vzorce):

𝑚 (𝑀𝑔 𝑣 𝑣𝑧𝑜𝑟𝑐𝑢)= 𝑐_{𝐸𝐷𝑇𝐴}∗ 𝑀_𝑀𝑔∗ 𝑉𝑝𝑜𝑣𝑝.(𝐸𝐷𝑇𝐴)∗ 10 = 0,0178 ^𝑚𝑜𝑙

𝐿 ∗ 24,31 ^𝑔

𝑚𝑜𝑙∗

11,52 𝑚𝐿 = 49,8 𝑚𝑔 (5)

𝑚(𝑀𝑔 𝑣 𝑡𝑎𝑏𝑙𝑒𝑡𝑖)= ^𝑚(𝑀𝑔 𝑣 𝑣𝑧𝑜𝑟𝑐𝑢)∗𝑚_{(𝑡𝑎𝑏𝑙𝑒𝑡𝑎)}

𝑚_{(𝑣𝑧𝑜𝑟𝑐𝑎)} = 49,8 𝑚𝑔∗0,860 𝑔

0,1024 𝑔 = 418 𝑚𝑔 (6)

Najprej sem izračunala maso magnezija v vzorcu. Ker sem iz 250 mL bučke odpipetirala 25 mL vzorca, sem celotno enačbo množila z 10. Na koncu sem izračunala maso Mg v eni tableti. Vsi izračuni so narejeni na deklarirano maso tablete.

Pri dobljenih rezultatih z titracijoTabela 1.1 (Tabela 4.1) je največje odstopanje v masi Mg možno opaziti pri vzorcih št. 2 (granulat) za 17,8 % in 3 (prah) za 22,3 %. Pri vzorcih 1, 4 in 7 opazimo manjše odstopanje v pozitivno smer, pri št. 5 pa v negativno smer.

Deklarirani vrednosti se najbolj približa vzorec št. 6, odstopa le za -0,5 %. Odstopanja glede na deklarirano vrednost so prikazana tudi v spodnjem grafu (Slika 4).

23

Tabela 4.1: Izračunane povprečne mase Mg iz podatkov meritev za titracijo

Vzorec Deklarirana masa Mg v tableti/prašku [mg]

Povprečna masa Mg [mg] na maso

tablete/praška

1 400 418

2 400 471

3 400 489

4 300 312

5 300 277

6 200 199

7 187,5 198

Slika 4: Graf primerjave deklarirane vrednosti Mg z določeno vrednostjo Mg v tableti/prašku za titracijo

150 200 250 300 350 400 450 500

1 2 3 4 5 6 7

m Mg v tableti/prašku [mg]

Vzorec

Primerjava deklrarirane vrednosti Mg z določeno vrednostjo Mg v tableti/prašku za titracijo

Deklarirana vrednost Mg Določena vrednost Mg

24

Maso magnezija v tableti/prašku iz podatkov za AAS sem izračunala po naslednjem postopku (primer je narejen za vzorec št. 1, postopek je enak za vse vzorce):

Vzorec 1A:

𝑦 = 0,9513𝑥 + 0,0184 ⟶ 𝑥 =0,2088−0,0184

0,9513 = 0,2001 ^µ𝑔

𝑚𝐿 (7)

𝑚 = 𝛾 ∗ 𝑉 ∗ 1000 ∗ 2,5 = 0,2001^µ𝑔

𝑚𝐿∗ 100 𝑚𝐿 ∗ 1000 ∗ 2,5 = 50025 µ𝑔 =

50,025 𝑚𝑔 (8)

𝑚(𝑀𝑔 𝑣 𝑡𝑎𝑏𝑙𝑒𝑡𝑖)= ^𝑚(𝑀𝑔 𝑣 𝑣𝑧𝑜𝑟𝑐𝑢)∗ 𝑚_{(𝑡𝑎𝑏𝑙𝑒𝑡𝑎)}

𝑚(𝑣𝑧𝑜𝑟𝑐𝑎) = 50,025 𝑚𝑔∗0,860 𝑔

0,1065 𝑔 = 404 𝑚𝑔 (9) Vzorec 1B:

𝑦 = 0,9513𝑥 + 0,0184 ⟶ 𝑥 =0,2164−0,0184

0,9513 = 0,2081 ^µ𝑔

𝑚𝐿 (10)

𝑚 = 𝛾 ∗ 𝑉 ∗ 1000 ∗ 2,5 = 0,2081^µ𝑔

𝑚𝐿∗ 100 𝑚𝐿 ∗ 1000 ∗ 2,5 = 52025 µ𝑔 =

52,025 𝑚𝑔 (11)

𝑚(𝑀𝑔 𝑣 𝑡𝑎𝑏𝑙𝑒𝑡𝑖)= ^𝑚(𝑀𝑔 𝑣 𝑣𝑧𝑜𝑟𝑐𝑢)∗ 𝑚_{(𝑡𝑎𝑏𝑙𝑒𝑡𝑎)}

𝑚_{(𝑣𝑧𝑜𝑟𝑐𝑎)} = 52,025 𝑚𝑔∗0,860 𝑔

0,1067 𝑔 = 419 𝑚𝑔 (12) Vzorec 1C:

𝑦 = 0,9513𝑥 + 0,0184 ⟶ 𝑥 =0,1983−0,0184

0,9513 = 0,1891 ^µ𝑔

𝑚𝐿 (13)

𝑚 = 𝛾 ∗ 𝑉 ∗ 1000 ∗ 2,5 = 0,1891^µ𝑔

𝑚𝐿∗ 100 𝑚𝐿 ∗ 1000 ∗ 2,5 = 47275 µ𝑔 =

47,275 𝑚𝑔 (14)

𝑚(𝑀𝑔 𝑣 𝑡𝑎𝑏𝑙𝑒𝑡𝑖)= ^𝑚(𝑀𝑔 𝑣 𝑣𝑧𝑜𝑟𝑐𝑢)∗ 𝑚(𝑡𝑎𝑏𝑙𝑒𝑡𝑎)

𝑚_{(𝑣𝑧𝑜𝑟𝑐𝑎)} = 47,275 𝑚𝑔∗0,860 𝑔

0,1068 𝑔 = 381 (15)

𝑚(𝑝𝑜𝑣𝑝𝑟.,𝑀𝑔 𝑣 𝑡𝑎𝑏𝑙𝑒𝑡𝑖)= 404 𝑚𝑔+419 𝑚𝑔+381 𝑚𝑔

3 = 401 𝑚𝑔 (16)

Iz enačbe premice sem najprej izračunala koncentracijo raztopine. Za vrednost y sem vzela izmerjeno absorbanco za posamezen vzorec. Nato sem izračunala maso Mg v vzorcu. Za volumen sem upoštevala volumen bučke, število 1000 pa predstavlja faktor redčenja. Ker sem vzorec na začetku imela v 250 mL bučki, sem enačbo množila še z 2,5.

Na koncu sem izračunala še povprečno maso Mg v tableti.

25

Pri rezultatih dobljenih z AAS (Tabela 4.2) opazimo največje odstopanje pri vzorcu št. 3 in sicer za 8,8 %, ter pri petem vzorcu za -15 % (šumeča tableta). Manjše odstopanje v pozitivno smer je prisotno pri vzorcih št. 1 in 4, v negativno smer pa pri št. 2, 6 in 7.

Deklarirani vrednosti se najbolj približa vzorec št. 1, ki odstopa le za 0,25 %. Opazimo lahko, da so standardni odkloni pri nekaterih vzorcih, predvsem pri drugem, tretjem in četrtem vzorcu, precej visoki, kar pomeni, da so vrednosti bolj razpršene in s tem natančnost analiz manjša. Odstopanja za AAS so prikazana v spodnjem grafu (Slika 5).

Tabela 4.2: Izračunane povprečne mase Mg iz podatkov meritev za AAS

Vzorec

Deklarirana masa Mg v tableti/prašku

[mg]

Izračunana masa Mg v tableti/prašku

Povprečna masa Mg [mg] na maso tablete/praška

Standardni odklon

1 400

1A 404

401 19

1B 419

1C 381

2 400

2A 424

387 34

2B 379

2C 358

3 400

3A 419

436 30

3B 418

3C 471

4 300

4A 370

310 57

4B 256

4C 305

5 300

5A 250

255 16

5B 273

5C 242

6 200

6A 185

196 9

6B 200

6C 203

7 187,5

7A 179

176 12

7B 162

7C 186

26

Slika 5: Graf primerjave deklarirane vrednosti Mg z določeno vrednostjo Mg v tableti/prašku za AAS

150 200 250 300 350 400 450

1 2 3 4 5 6 7

m Mg v tableti/prašku [mg]

Vzorec

Primerjava deklarirane vrednosti Mg z določeno vrednostjo Mg v tableti/prašku za AAS

Deklarirana vrednost Določena vrednost Mg

27

5 Zaključek

Magnezij je makroelement, ki je nepogrešljiv za pravilno delovanje človeškega telesa.

Poleg tega, da prispeva k trdnosti kosti in zob, ima ključno vlogo pri zmanjšanju utrujenosti ter pri pravilnem delovanju mišic in živcev. Namen diplomske naloge je bil določiti magnezij v različnih prehranskih dopolnilih z titracijo in z atomsko absorpcijsko spektroskopijo.

Pri obeh metodah je bila najprej potrebna predpriprava vzorca, ki se je razlikovala glede na farmacevtsko obliko prehranskega dopolnila. Nekateri vzorci so se raztopili šele po mokrem razklopu, nekateri pa že v razredčenih raztopinah. Prav tako je bilo pri določenih vzorcih potrebno segrevanje. Pri nekaterih raztopinah sem opazila rahlo rumenkasto obarvanost, vendar pa mislim, da obarvanost ni motila posameznih meritev. Vzorce, ki sem jih določala z AAS, je bilo potrebo predhodno ustrezno redčiti.

Pri analizi vzorcev z titracijo je prišlo do dveh večjih odstopanj v pozitivno smer, in sicer pri vzorcu št. 2 za 17,8 % in pri vzorcu št. 3 za 22,3 %. Oba vzorca sta vsebovala magnezijev oksid in nekatere pomožne snovi, ki so jima skupne, in sicer: polnilo (sorbitol), sredstvo proti sprijemanju (magnezijeve soli maščobnih kislin) in sladilo (aspartam). Pri določanju Mg z AAS sta prav tako navzoči dve večji odstopanji. Pri vzorcu št. 3 je prišlo do odstopanja v pozitivno smer za 8,8 %, pri št. 5 pa v negativno smer za 15 %. Pri obeh metodah ima najmanj odstopanja od deklarirane vrednosti vzorec št. 6, proizvajalca Krüger, DAY by DAY. Obe metodi določanja sta dali dokaj primerljive rezultate, vendar pa lahko opazimo, da so pri AAS odstopanja manjša in so meritve bližje deklarirani vrednosti. Zato tudi menim, da je metoda AAS primernejša za določanje magnezija v prehranskih dopolnilih kot titracija. Na podlagi rezultatov sklepam, da so kljub manjšim odstopanjem od deklarirane vrednosti, prehranska dopolnila še vedno ustrezna.

28

29

6 Literatura

[1] W. Schröter, K. H. Lautenschläger, H. Bibrack, A. Schnabel: Kemija: splošni priročnik. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 1993, str. 322–323.

[2] Magnesium. Royal society of chemistry. https://www.rsc.org/periodic- table/element/12/magnesium (pridobljeno 14. apr. 2021).

[3] Magnezij. Prehrana.si, Nacionalni portal o hrani in prehrani.

https://www.prehrana.si/sestavine-zivil/minerali/magnezij (pridobljeno 19. apr. 2021).

[4] K. Milič, S. Kuščer, M. Pirš, M. Koren, M. Perlc: Vitamini, minerali in druga prehranska dopolnila. Ljubljana: Mladinska knjiga Založba, 2008, str. 142–143.

[5] U. Strunz, A. Jopp: Minerali: učinkovite snovi za živce in možgane, več energije za srce in krvni obtok, zaščita celic pred rakom. Ljubljana: Mladinska knjiga Založba, 2007, str. 60–73.

[6] Referenčne vrednosti za energijski vnos ter vnos hranil. NIJZ, Nacionalni inštitut za

javno zdravje.

https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/referencne_vrednosti_2020_3_2.pd f (pridobljeno 19. apr. 2021).

[7] Prehranska dopolnila. Gov.si. https://www.gov.si/teme/nov-tema-200220105131/

(pridobljeno 21. apr. 2021).

[8] T. Vovk, A. Obreza: Prehranska dopolnila Ⅰ: minerali in vitamini: podiplomsko izobraževanje. Ljubljana: Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani, 2009, str: 7–13.

[9] Prehranska dopolnila. Lekarna Ljubljana. https://www.lekarnaljubljana.si/clanki-in- nasveti/prehranska-dopolnila-1 (pridobljeno 21. apr. 2021).

[10] Prehranska dopolnila. ABCzdravja. https://www.abczdravja.si/hrana/prehranska- dopolnila/ (pridobljeno 21. apr. 2021).

[11] M. Kolar: Osnove kvantitativne analize Ⅰ. Maribor: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo UM, 2008.

[12] D. A. Skoog, D. M. West, F. J. Holler: Fundamentals of analytical chemistry.

Seventh edition. Saunders College Publishing, 1995, str. 278-296 in 611-616.

30

[13] M. Kolar: Zapiski predavanj Analizna kemija Ⅰ. Ljubljana: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo UL, 2019.

[14] E. Rajh: Uporaba atomske spektroskopije v farmacevtski industriji. Ljubljana:

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo UL, 2011.

[15] B. Pihlar, H. Prosen: Osnove analizne kemije. Ljubljana: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo UL, 2019, str. 144-153.

[16] Blog, The Beer-Lambert law. Edinburgh Instruments.

https://www.edinst.com/blog/the-beer-lambert-law/ (pridobljeno 10. jun. 2021).

[17] K. Ruparčič: Pregled analiznih metod za določanje kalcija v prehranskih dopolnilih.

Ljubljana: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo UL, 2020, diplomsko delo.

[18] D. B. Vončina: Analizna kemija II. Maribor: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo UM, 2006.