POROČILO O ZNANSTVENORAZISKOVALNEM IN RAZVOJNEM DELU

(1)

POROČILO O ZNANSTVENORAZISKOVALNEM IN RAZVOJNEM DELU

(Samoevalvacijsko poročilo)

Leto 2010

Koper, februar 2011

(2)

1 PREDSTAVITEV RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI UP FM ... 6

1.1 Organiziranost raziskovalne dejavnosti UP FM ...6

1.2 Raziskovalna področja UP FM ...6

2 RAZISKOVALNI PROGRAMI IN PROJEKTI ... 8

2.1 Splošno o raziskovalnih programih in projektih ...8

2.2 Nacionalni raziskovalni programi in projekti ...10

Raziskovalni programi ...10

Temeljni raziskovalni projekti ...10

Aplikativni raziskovalni projekti ...11

Projekti za izvedbo ciljnih raziskovalnih programov (CRP) ...12

2.3 Mednarodni projekti ...15

Projekti, financirani iz strukturnih skladov ...15

Sedmi okvirni program EU ...15

Projekti, financirani iz programa Interreg IVC ...16

Lifelong Learning Programme (LLP) ...16

Projekti, financirani iz programa Erasmus ...16

Projekti, financirani iz programa Leonardo da Vinci in EQF (European Qualification Framework) ...17

Projekti, financirani iz programa Grundtvig ...18

Drugi mednarodni projekti ...18

Bilateralni projekti ...19

2.4 Raziskovalni projekti za gospodarstvo in druge uporabnike znanja ...19

Raziskovalni projekti za gospodarstvo ...19

Projekti za druge uporabnike znanja ...20

Razvojni projekti UP FM ...21

2.5 Mladi raziskovalci ...21

2.6 Ocena stanja in usmeritve ...21

3 RAZISKOVALNO DELO IN RAZISKOVALNA USPEŠNOST VISOKOŠOLSKIH UČITELJEV, RAZISKOVALCEV IN SODELAVCEV ... 23

3.1 Raziskovalci in vključenost v projekte ...23

Razmerje med FTE za raziskovalno in pedagoško dejavnost ...23

3.2 Raziskovalna uspešnost ...24

Znanstvene objave ...24

Znanstvene objave v revijah s faktorjem vpliva in citiranost ...25

Točke ARRS ...25

Uspešnost po kategorijah zaposlenih ...25

3.3 Uredništva in članstva v uredništvih revij in združenjih ...26

4 VKLJUČENOST ŠTUDENTOV V RAZISKOVALNO DEJAVNOST ... 27

4.1 Značilnosti vključevanja študentov v raziskovalno dejavnost ...27

4.2 Mentorstva podiplomskim študentom ...27

4.3 Strokovna konferenca FREM ...28

5 KONFERENČNA IN PUBLICISTIČNA DEJAVNOST ... 29

5.1 Organiziranje znanstvenih konferenc ...29

5.2 Znanstvena založba UP FM ...29

6 PRILOGE ... 31

6.1 Seznam raziskovalcev UP FM ...31

6.2 Bibliografija - Zbir objav raziskovalcev UP FM v letih 2007, 2008 in 2009 ...34

6.3 Članki, objavljeni v revijah s faktorjem vpliva...37

(3)

6.6 Članki in drugi sestavni deli ...41

6.7 Bibliografija pogodbeno zaposlenih raziskovalcev na UP FM ... 102

6.8 Članki in drugi sestavni deli ... 102

6.9 Bibliografija pogodbeno zaposlenih raziskovalcev na UP FM ... 102

Seznam preglednic

Preglednica 1: Inštituti UP FM ... 6

Preglednica 2: Centri UP FM ... 6

Preglednica 3: Nacionalni raziskovalni programi in projekti, ki jih (so)financira ARRS ... 8

Preglednica 4: Projekti za gospodarstvo in druge uporabnike znanja ... 8

Preglednica 5: Mednarodni projekti ... 8

Preglednica 6: Vsi projekti ... 9

Preglednica 7: Pregled projektov po vedah, ki jih razvija UP FM ... 9

Preglednica 8: Nosilstvo in partnerstvo v projektih ... 9

Preglednica 9: Delež raziskovalne dejavnosti v prihodkih UP FM ... 9

Preglednica 10: Raziskovalni programi ... 10

Preglednica 11: Temeljni raziskovalni projekti ... 11

Preglednica 12: Aplikativni raziskovalni projekti ... 11

Preglednica 13: Projekti za izvedbo ciljnih raziskovalnih programov (CRP) ... 12

Preglednica 14: Projekti, financirani iz strukturnih skladov ... 15

Preglednica 15: Projekti, financirani iz Sedmega okvirnega programa EU ... 15

Preglednica 16: Projekti, financirani iz programa Interreg IVC ... 16

Preglednica 17: Projekti, financirani iz programa Erasmus ... 16

Preglednica 18: Projekti, financirani iz programa Leonardo da Vinci ter EQF ... 17

Preglednica 19: Projekti, financirani iz programa Grundtvig ... 18

Preglednica 20: Drugi mednarodni projekti ... 18

Preglednica 21: Bilateralni projekti ... 19

Preglednica 22: Raziskovalni projekti za gospodarstvo ... 20

Preglednica 23: Projekti za druge uporabnike znanja ... 20

Preglednica 24: Število mladih raziskovalcev na dan 31. 12. 2010 ... 21

Preglednica 25: Število raziskovalcev UP FM, vključenih v projekte, po nazivih* ... 23

Preglednica 26: Raziskovalci UP FM po vedah ... 23

Preglednica 27: Razmerje med FTE za raziskovalno in pedagoško dejavnost ... 24

Preglednica 28: Znanstvene objave ... 24

Preglednica 29: Znanstvene objave po kategorijah zaposlenih ... 24

Preglednica 30: Število člankov in citatov raziskovalcev (redno zaposlenih) v Web of Science ... 25

Preglednica 31: Dosežene nove točke po ARRS za redno zaposlene raziskovalce na UP FM ... 25

Preglednica 32: Raziskovalna uspešnost po kategorijah zaposlenih ... 25

Preglednica 33: Uspešnost po kategorijah zaposlenih... 26

(4)

Preglednica 34: Vključevanje študentov v raziskovalno dejavnost na projektih UP FM ... 27

Preglednica 35: Vključevanje študentov v raziskovalno dejavnost pri pripravi zaključnih nalog ... 28

Preglednica 36: Redno zaposleni raziskovalci UP FM ... 31

Preglednica 37: Pogodbeno zaposleni raziskovalci UP FM ... 33

Pripravila:

Služba za raziskovalno dejavnost

(5)

UVOD

Osnovni dejavnosti UP Fakultete za management Koper sta izobraževanje in raziskovanje na področju družboslovja in poslovno-upravnih ved s poudarkom na managementu, ki interdisciplinarno povezuje ekonomske, poslovne, pravne, organizacijske in vedenjske vede. Na osnovi lastnih in tujih raziskovalnih dosežkov razvijamo dodiplomske in podiplomske študijske programe ter programe za izpopolnjevanje, izobraževalno dejavnost pa dopolnjujemo s številnimi raziskovalnimi in svetovalnimi dejavnostmi.

Pri našem delovanju nas vodita nenehna skrb za kakovost študija in razvoj visokega šolstva v Sloveniji na eni strani ter zadovoljstvo naših študentov in zaposlenih na drugi strani. Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti je proces, ki smo ga na UP Fakulteti za management Koper začeli vzpostavljati že v prvem študijskem letu delovanja, 1996/1997. V zadnjih letih pa ta proces zaokrožujemo v celovit sistem kakovosti.

Poročilo za leto 2010 predstavlja celovit vpogled v raziskovalno dejavnost fakultete in je v taki obliki letos objavljeno že četrto leto. Obsega podatke o raziskovalni dejavnosti učiteljev, raziskovalcev in sodelavcev v letu 2010. Izbrane pojave spremljamo že vrsto let, zato podajamo tudi podatke (kjer je to mogoče) za dve predhodni leti. Predstavljamo pregled po različnih vrstah projektov, raziskovalno uspešnost učiteljev, raziskovalcev in sodelavcev, vključevanje študentov v raziskovalno dejavnost in načine podpore raziskovalnemu delu. Vsako poglavje zaključuje povzetek ključnih ugotovitev z oceno stanja in priporočenimi usmeritvami fakultete v prihodnosti. V prilogah k poročilu so podrobnejši podatki o bibliografiji učiteljev, raziskovalcev in sodelavcev za leto 2010.

Leto 2010 zaznamuje tudi odločitev vodstva, da se pripravi vse potrebno za izvedbo zunanje akreditacije , v ta namen je bila imenovana delovna skupina, ki vodi ta postopek. Pričujoče poročilo predstavlja podporo temu postopku, saj celovito predstavlja raziskovalno delo.

(6)

1 PREDSTAVITEV RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI UP FM

1.1 Organiziranost raziskovalne dejavnosti UP FM

Znanstvenoraziskovalno delo predstavljajo raziskave, v okviru katerih nastajajo izvirni raziskovalni rezultati.

Raziskovalno delo je sestavni del dejavnosti visokošolskih učiteljev, raziskovalcev in sodelavcev UP Fakultete za management Koper (UP FM). Na fakulteti je bilo na dan 31. december 2010 registriranih 76 raziskovalcev.

Znanstvenoraziskovalno in razvojno delo poteka v okviru registrirane raziskovalne skupine "Inštitut za raziskovanje v managementu" (št. 7097-001), ki jo skladno s pravili fakultete vodi prodekan za znanstvenoraziskovalno delo, izr. prof. dr. Mitja Ruzzier. Organizacijske enote, v katerih izvajamo posamezne znanstvenoraziskovalne, razvojne in svetovalne projekte, so inštituti in centri, ki jih prestavljamo v preglednicah 1 in 2.

Preglednica 1:Inštituti UP FM

Predstojnik Inštitut za raziskovanje v managementu – registrirana

raziskovalna skupina pri ARRS

izr. prof. dr. Mitja Ruzzier

Ekonomski inštitut prof. dr. Egon Žižmond

Inštitut za informatiko pred. dr. Uroš Godnov

Inštitut za kritični management izr. prof. dr. Tonči A. Kuzmanić Inštitut za management izobraževanja izr. prof. dr. Andrej Koren

Inštitut za marketing viš. pred. mag. Armand Faganel

Inštitut za podjetništvo in internacionalizacijo izr. prof. dr. Mitja Ruzzier

Inštitut za pravo doc. dr. Danila Djokić

Inštitut za tuje poslovne jezike doc. dr. Igor Rižnar

Opomba: Stanje na dan 31.12.2010.

Preglednica 2: Centri UP FM

Predstojnik

Center odličnosti poučevanja in učenja Izr. prof. dr. Viktorija Sulčič Center za e-izobraževanje izr. prof. dr. Viktorija Sulčič Center za kakovost in evalvacije viš. pred. mag. Klemen Širok Center za raziskovalno metodologijo izr. prof. dr. Anita Trnavčevič Center za svetovanje študentom pri študijskem in

poklicnem razvoju pred. dr. Karmen Rodman

Center za vseživljenjsko učenje izr. prof. dr. Nada Trunk Širca Opomba: Stanje na dan 31.12.2010.

1.2 Raziskovalna področja UP FM

Ekonomske vede: Gospodarska rast in analiza produktivnosti • Analiza tržne strukture in cen • Analiza trga dela in trga izobraževanja • Ekonomika izobraževanja • Regionalni razvoj in razvoj podeželja • Ekonomska in strukturna politika in javne finance • Kohezijska in strukturna politika EU ter mednarodna razvojna politika • Ekonomska analiza inštitucij in prava • Finančna in monetarna ekonomija • Mednarodna trgovina • Siva ekonomija

(7)

Informatika: Poslovna informatika Multimedija Uporaba in učinki uporabe IKT v izobraževanju in usposabljanju Kakovost podatkov Podatkovno rudarjenje Relacijske zbirke podatkov

Management: Management znanja in intelektualni kapital • Odločanje v managementu • Poslovni modeli in modeli politike organizacije • Družbena odgovornost in management trajnostnega razvoja • Virtualne organizacije in socialne mreže • Vodenje in management • Prevzemi in združitve podjetij• Razvoj managerjev • Izobraževanje v managementu • Projektni management

Management proizvajanja, tehnologij in inovativnosti: Tehnološka sposobnost • Prenos znanja in tehnologij • Management proizvajanja • Management logistike • Management celovite produktivnosti in vzdrževanja • Sistemi vodenja kakovosti in modeli odličnosti • Vzpostavljanje inovacijskega okolja in politik inoviranja Management v izobraževanju: Vseživljenjsko učenje in priznavanje neformalnega izobraževanja • Management v visokem šolstvu • Upravni in organizacijski vidiki izobraževalnih organizacij • Šolske politike • Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti evalvacij

Marketing in mednarodno poslovanje: Raziskave poznavanja blagovne znamke • Prepoznavanje in všečnost komunikacijskih akcij • Prodajniška usmerjenost • Vpliv komunikacijske akcije na ugled korporativne znamke

• Marketinška kultura • Raziskovanje tržišča • Marketinško komuniciranje • Raziskave interesov odjemalcev

• Direktni marketing • Mednarodno trženje • Mednarodno poslovanje • Marketinške strategije podjetij • Globalizacija • Strateški marketing • Kakovost (zaznana, pričakovana, napovedana, želena) z vidika kupcev in ostalih zainteresiranih javnosti • Zadovoljstvo kupcev • Marketinška naravnanost

Podjetništvo: Podjetništvo in rast • Podjetniške mreže • Mednarodno podjetništvo • Notranje podjetništvo•

Družinsko podjetništvo• Podjetniška naravnanost • Inovativnost • Uporabniku usmerjene inovacije

Poslovne vede (finance in računovodstvo): Finance • Računovodstvo • Revizija • Poslovne finance/Finančni management podjetja • Javne finance • Osebne finance • Mednarodne finance • Finančna tveganja • Finančni trgi in institucije • Računovodstvo človeških zmožnosti • Finančno računovodstvo • Kontroling • Notranja in zunanja revizija

Poslovni jeziki: Poslovna korespondenca • Kulturna vpetost jezika v prevodih besedil • Analize metaforičnih konceptov • Prevodoslovje • Prevodoslovni pristopi v prevajanju pravnih besedil • Pravna/forenzična lingvistika • Management v izobraževanju • E-učenje/poučevanje • Jezik stroke • Teorija prevajanja, kognitivno jezikoslovje • Konceptualna teorija metafore • Analiza diskurza • Metodika pouka tujega jezika stroke

Pravo: Pravni položaj managerjev • Gospodarsko pravo • Delovno in socialno pravo • Konkurenčno pravo • Javno-zasebno partnerstvo • Nevladne in neprofitne organizacije • Upravno pravo

Raziskovalna metodologija: Raziskovalna metodologija v znanosti • Kvantitativna metodologija (algebra, analiza, statistika, operacijske raziskave) • Kvalitativna metodologija

Sociologija, politologija in psihologija v managementu: Managerski diskurz • Kritični management • Poslovna etika • Organizacijska kultura • Management človeških virov • Kakovost življenja • Evalvacijske študije • Analize politik • Management sprememb • Poslovno komuniciranje • Medkulturno komuniciranje • Izobraževanje za trajnostni razvoj • Trajnostni razvoj in management • Trajnostna potrošnja

Management opreativnih procesov: Management tehnologij v proizvodnji in storitvah • Tehnološka sposobnost podjetij, prenos znanja in tehnologij, tehnološko predvidevanje • Management proizvajanja in proizvodne strategije • Management logistike • Obvladovanje proizvodnih procesov in kazalniki učinkovitosti

•TPM – Management celovite produktivnosti in vzdrževanja • Sistemi vodenja kakovosti in modeli odličnosti

• Izobraževanje – vrednote in percepcije mladih • Regionalni inovacijski sistemi • Vzpostavljanje inovacijskega okolja in politik inoviranja

(8)

2 RAZISKOVALNI PROGRAMI IN PROJEKTI

2.1 Splošno o raziskovalnih programih in projektih

Nacionalni raziskovalni programi in projekti sodijo v izvajanje javne službe na področju raziskovalne dejavnosti. Pridobivanje teh programov in projektov poteka na podlagi prijav na javne razpise, ki jih letno razpisuje ARRS. Na podoben način poteka tudi pridobivanje projektov, ki se financirajo iz sredstev EU in drugih mednarodnih virov. Pridobivanje projektov na trgu poteka bodisi prek neposrednih naročil podjetij in drugih organizacij bodisi prek javnih naročil drugih uporabnikov znanja (ministrstva, občine ipd.).

Raziskovalne projekte in programe smo razdelili v 3 sklope: nacionalni programi in projekti, ki jih (so)financira ARRS, projekti za gospodarstvo in druge uporabnike znanja ter mednarodni projekti. Le-ti so prikazani v preglednicah od 3 do 5. V preglednicah navajamo podatke o številu projektov ter podatke o FTE (ekvivalent polne zaposlitve (angl. Full-time employment equivalent), ki priča o velikosti projekta.

Preglednica 3:Nacionalni raziskovalni programi in projekti, ki jih (so)financira ARRS

2010 2009 2008

število FTE število FTE število FTE

Raziskovalni programi 2 1,35 2 1,35 2 1,35

Temeljni projekti 4 3,16 5 3,29 4 3,31

Aplikativni projekti 5 6,32 5 4,89 2 3,34

Podoktorski projekti 0 0 0 0 1 1

Projekti za izvedbo CRP-ov 20 3,73 16 5,17 24 4,96

Bilateralni projekti 1 0 5 0 6 0

Mladi raziskovalci 10 8 10 7 8 3,58

Skupaj 42 22,5 43 21,7 47 17,54

Preglednica 4:Projekti za gospodarstvo in druge uporabnike znanja

2010 2009 2008

Projekti za gospodarstvo 1 0,06 6 0,44 7 1,03

Projekti za druge uporabnike znanja

6 1,2 7 7,64 9 4,06

Skupaj 7 1,26 13 8,08 16 5,09

Preglednica 5: Mednarodni projekti

2010 2009 2008

število FTE število FTE število FTE Projekti financirani iz

strukturnih skladov

3 3,21 1 0 1 1,45

Sedmi okvirni program EU 1 0,68 0 0 0 0

Projekti iz programa Interreg IVC

1 0 0 0 0 0

Programi vseživljenjskega učenja (LLL)

8 0,8 7 0,75 5 0,53

Drugi 3 0 3 0,34 3 0,43

Skupaj 16 4,69 11 1,09 9 2,41

V preglednici 6 prikazujemo skupno število projektov in FTE za zadnja tri leta.

(9)

Preglednica 6:Vsi projekti

2010 2009 2008

Nacionalni programi in projekti 42 22,5 43 21,7 47 17,54

Projekti za gospodarstvo in druge uporabnike znanja

7 1,26 13 8,08 16 5,09

Mednarodni programi in projekti 17 4,69 11 1,09 9 2,41

Skupaj 66 28,45 67 30,87 72 25,04

V zadnjem triletnem obdobju opazimo padec v številu raziskovalnih projektov, v letu 2010 opazimo tudi rahel padec v številu FTE. Tak trend je pričakovati, da se bo nadaljeval, saj smo bili v letu 2009 in 2010 manj uspešni pri pridobivanju novih projektov.

Pretežni del raziskovalnih projektov UP FM se uvršča na področje ekonomskih ved, upravno-organizacijskih ved (v preglednicah navajamo vede po klasifikaciji ARRS). Podrobnosti kaže preglednica 7.

Preglednica 7: Pregled projektov po vedah, ki jih razvija UP FM

2010 2009 2008

5.02 Ekonomske vede 13 20 17

5.04 Upravne in organizacijske vede 15 20 9

5.01 Vzgoja in izobraževanje 6 15 10

5.05 Pravo 5 3 3

7.00 Interdisciplinarni projekti 1 3 5

Druge vede 2 6 3

Skupaj 42 67 47

Opomba: pregled po vedah se nanaša samo na nacionalne programe in projekte (preglednica 3 )

Večino projektov je UP FM opravila kot nosilec projektov, kar kaže preglednica 8. V letu 2010 smo uvedli spremljanje tudi glede na število FTE.

Preglednica 8:Nosilstvo in partnerstvo v projektih

2010 2009 2008

število FTE število število

FM kot nosilec 44 26,11 53 55

FM kot partner 22 2,34 14 17

Skupaj 66 28,45 67 72

Eden od strateških ciljev UP FM do leta 2010, ki jih je potrdil Senat UP FM leta 2005, vključuje tudi cilj, da se z raziskovalnim delom ustvari 20% svojega prihodka. V letu 2008 smo ta cilj celo presegli in dosegli delež 22% (po načelu prihodkov in odhodkov), v letu 2009 pa se je ta delež povzpel na 28%. Že v lanskem poročilu smo zapisali, da je pričakovati, da bo ta delež padel, kar se je v letu 2010 dejansko zgodilo. Delež je padel na 25,31%, s čemer še vedno dosegamo srednjeročni cilj.

Deleži raziskovalne dejavnosti v prihodkih UP FM za zadnja tri leta so razvidni iz preglednice 9.

Preglednica 9: Delež raziskovalne dejavnosti v prihodkih UP FM

2010 2009 2008

MVZT, ARRS – sredstva za raziskovalno dejavnost 22,11 19 14 Drugi proračunski viri (druga ministrstva in proračuni

lokalnih skupnosti) 1 1 1

Evropski proračun – komunitarni programi 0,60 1 2

Raziskovalni projekti – tržni viri 0 7 5,2

Ostala sredstva iz proračuna EU 1,60 0 0

Skupaj 25,31% 28% 22,2%

(10)

V nadaljevanju najprej predstavljamo nacionalne projekte, med katere sodijo raziskovalni programi, temeljni in aplikativni projekti ter projekti za izvedbo ciljnih raziskovalnih programov. Sledijo t. i. mednarodni projekti, ki se financirajo iz različnih programov Evropske komisije, na koncu pa podajamo še podatke o projektih za gospodarstvo in druge uporabnike znanja ter podatke o mladih raziskovalcih.

2.2 Nacionalni raziskovalni programi in projekti

Nacionalni raziskovalni programi in projekti predstavljajo ključni, večinski delež raziskovalne dejavnosti na UP FM.

Raziskovalni programi

Raziskovalni program je zaokroženo področje raziskovalnega dela, za katerega je pričakovati, da bo v svetu aktualno vsaj še v naslednjem desetletju in ki je hkrati toliko pomembno za Republiko Slovenijo, da obstaja državni interes, da programska skupina na tem področju dolgoročno raziskuje. Preglednica 10 kaže število in nekatere značilnosti raziskovalnih programov UP FM za zadnja tri leta, podrobnejši podatki pa so v nadaljevanju.

Preglednica 10: Raziskovalni programi

2010 2009 2008

Število tekočih raziskovalnih programov 2 2 2

Število prijavljenih raziskovalnih programov^* 0 3 0

Število FTE 1,35 1,35 1,35

Povprečna vrednost raziskovalnega programa v FTE 0,67 0,67 0,67 Opomba: Raziskovalni programi se prijavljajo na 5 let.

Management izdelovalnih tehnologij za trajnostni razvoj Vodja programa: prof. dr. Janez Kopač

Nosilna institucija: UL Fakulteta za strojništvo

Partnerska organizacija: UP Fakulteta za management Koper Sodelujoči z UP FM: izr. prof. dr. Borut Likar

Trajanje: 1. 1. 2009 - 31. 12. 2013 Veda: 2.10 Proizvodne tehnologije in sistemi

Management izobraževanja in zaposlovanja v družbi znanja Vodja programa: prof. dr. Dušan Lesjak

Raziskovalna skupina: prof. dr. Boštjan Antončič, izr. prof. dr. Cene Bavec, izr. prof. dr. Andrej Bertoncelj, izr.

prof. dr. Roberto Biloslavo, prof. dr. Rado Bohinc, prof. dr. Štefan Bojnec, izr. prof. dr. Primož Dolenc, izr.

prof. dr. Andrej Koren, izr. prof. dr. Mirko Markič, izr. prof. dr. Matjaž Novak, izr. prof. dr. Mitja Ruzzier, izr.

prof. dr. Nada Trunk Širca, izr. prof. dr. Milan Vodopivec, izr. prof. dr. Viktorija Sulčič, izr. prof. dr. Janez Šušteršič, doc. dr. Bojan Tičar, prof. dr. Zvone Vodovnik, prof. dr. Egon Žižmond, Mihaela Kosančič.

Trajanje: 1. 1. 2009 - 31. 12. 2013 Veda: 5.04 Upravne in organizacijske vede

Temeljni raziskovalni projekti

Temeljni raziskovalni projekt je izvirno eksperimentalno in/ali teoretično delo, s katerim želimo pridobiti predvsem novo znanje o osnovah pojavov in zaznavnih dejstev. Pri tem ni nujno, da imajo rezultati neposredno uporabno vrednost.

V to kategorijo prištevamo tudi podoktorske projekte (podoktorski projekt je lahko temeljni ali aplikativni raziskovalni projekt, ki se izvaja zato, da raziskovalec po doktoratu pridobi dodatne raziskovalne izkušnje in

(11)

Pregled temeljnih raziskovalnih projektov v zadnjih treh letih je v preglednici 11, podrobnejši podatki pa so v nadaljevanju.

Preglednica 11:Temeljni raziskovalni projekti

2010 2009 2008

Število tekočih projektov 4 5 5*

Število prijavljenih projektov 6 8 9

Odstotek realizacije prijav NP** 0% 11,11 %

Število FTE 3,11 3,78 4,31

Povprečna vrednost projekta v FTE 0,77 0,76 0,86

* Seštevek števila tekočih projektov vključuje tudi podoktorski projekt.

** Rezultati razpisa na dan priprave poročila še niso znani.

Pravni vidiki ter informacijsko-tehnološka podpora procesov demokratizacije upravljanja oseb javnega in zasebnega prava in industrijskih odnosov

Vodja projekta: prof. dr. Rado Bohinc

Nosilna institucija: UL Fakulteta za družbene vede Partnerska institucija: UP Fakulteta za management Koper Trajanje: 1. 7. 2007 - 30. 6. 2010

Veda: 5.05 Pravo

Referenčni model inoviranja - model celovitega obvladovanja inovacijskih procesov v podjetjih Vodja projekta: izr. prof. dr. Borut Likar

Trajanje: 1. 2. 2008 - 1. 2. 2011 Veda: 5.02 Ekonomija

Strukturne spremembe, trendi specializacije in trajnostni razvoj Vodja projekta: prof. dr. Štefan Bojnec

Osebnostne značilnosti podjetnikov, ustanovitve in rast slovenskih podjetij Vodja projekta: prof. dr. Boštjan Antončič

Aplikativni raziskovalni projekti

Aplikativni raziskovalni projekt je izvirno raziskovanje, ki ga izvajamo zato, da bi pridobili novo znanje, usmerja pa se predvsem k praktičnemu cilju ali namenu. Ena temeljih značilnosti tovrstnih projektov je vključitev partnerjev iz gospodarstva. Pregled aplikativnih raziskovalnih projektov v zadnjih treh letih je v preglednici 12, podrobnejši podatki pa so v nadaljevanju.

Preglednica 12:Aplikativni raziskovalni projekti

2010 2009 2008

Število tekočih projektov 5 5 2+1

Odstotek realizacije prijav NP* 0% 11,11 %

Število FTE 6,5 6,99 3,34

Povprečna vrednost projekta v FTE 1,3 1,398 1,08

* Rezultati razpisa na dan priprave poročila še niso znani.

Model za tehnično in ekonomsko optimizacijo logističnega sistema Vodja projekta: izr. prof. dr. Rok Strašek

Partnerska institucija: Petrol d.d.

(12)

Trajanje: 1. 2. 2008 - 1. 2. 2011 Veda: 7.00 Interdisciplinarne vede

Identifikacija ključnih kazalnikov v poslovnem modelu odličnosti Vodja projekta: prof. dr. Slavko Dolinšek

Partnerska institucija: Luka Koper d.d.

Razvoj modela za monitoring stroškovne učinkovitosti avtomatizirane proizvodnje Vodja projekta: izr. prof. dr. Matjaž Novak

Partnerska institucija: IskraAvtoelektrika, d.d.

Analiza učinkovitosti prepleta teorije in prakse preko inštituta mladih raziskovalcev Vodja projekta: izr. prof. dr. Nada Trunk Širca

Partnerska institucija: Visport d.o.o.

Marketinška kultura kot orodje strateškega načrtovanja v post-tranzicijskem gospodarstvu Vodja projekta: izr. prof. dr. Roberto Biloslavo

Partnerska institucija: Visport d.o.o.

Projekti za izvedbo ciljnih raziskovalnih programov (CRP)

CRP je posebna oblika znanstveno-raziskovalnega programa in način uresničevanja znanstveno-raziskovalne politike ministrstva, pristojnega za znanost, s katerim želi ministrstvo v sodelovanju z drugimi ministrstvi in drugimi posrednimi in neposrednimi proračunskimi uporabniki, ki so naročniki projektov, prispevati k oblikovanju in uresničevanju strateških ciljev, ki jih določajo dokumenti dolgoročnega razvojnega načrtovanja na nacionalni in sektorskih ravneh. Slovenija trenutno izvaja dva ciljna raziskovalna programa: Konkurenčnost Slovenije 2006 - 2013 ter Znanje za varnost in mir 2004 - 2010, v okviru katerih se izvaja veliko število raziskovalnih projektov na različnih področjih.

Tovrstni projekti so najštevilčnejši med vrstami raziskav, ki potekajo na fakulteti. Pregled projektov za izvedbo programov CRP v zadnjih treh letih je v preglednici 10, podrobnejši podatki pa so v nadaljevanju.

Preglednica 13:Projekti za izvedbo ciljnih raziskovalnih programov (CRP)

2010 2009 2008

Število tekočih projektov 20 16 24

Število prijavljenih projektov 21 0* 18

Odstotek realizacije prijav 33% 0% 61,1 %

Število FTE 3,73 5,17 4,96

Povprečna vrednost projektov v FTE 0,186 0,323 0,206

* Leta 2009 ni bilo nobenega razpisa za CRPe.

Nacionalno ogrodje visokošolskih kvalifikacij Vodja projekta: prof. dr. Zvone Vodovnik Trajanje: 1. 9. 2008 - 28. 2. 2010 Veda: 5.01 Vzgoja in izobraževanje

Razvoj inštrumenta za priznavanje znanja na postsekundarni ravni

(13)

Veda: 5.01 Vzgoja in izobraževanje

Didaktični pristopi k vzgoji in izobraževanju za trajnostni razvoj Vodja projekta: doc. dr. Justina Erčulj

Trajanje: 1. 9. 2008 - 31. 8. 2010 Veda: 5.01 Vzgoja in izobraževanje

Modeli učinkovitega managementa visokošolskih zavodov (MUMVis) Nosilec na FM: izr. prof. dr. Nada Trunk Širca

Financiranje visokega šolstva za tretje tisočletje Vodja projekta: izr. prof. dr. Rok Strašek

Analiza in predlog ukrepov za spodbujanje in večjo učinkovitost znanstveno-raziskovalne dejavnosti Vodja projekta: prof. dr. Boštjan Antončič

PDI model gospodarske rasti - sektorska realokacija dela in gospodarske rasti Vodja projekta: izr. prof. dr. Matjaž Novak

Analiza institucionalne strukture trga dela v Sloveniji Vodja projekta: izr. prof. dr. Milan Vodopivec

Internacionalizacija slovenskega kmetijskega in živilskega sektorja in njegova konkurenčnost na mednarodnih trgih

Vodja projekta: doc. dr. Darja Majkovič

Nosilna institucija: Fakulteta za kmetijstvo Univerze v Mariboru

Partnerska institucija: UP Fakulteta za management Koper, izr. prof. dr. Štefan Bojnec Trajanje: 1. 9. 2008 - 30. 8. 2010

Veda: 4.00 Biotehniške vede

Anatomija gospodarskih ciklov in šokov ter optimalni odziv fiskalne politike: diskrecijska politika, avtomatični stabilizatoriji ali fiskalna pravila

Vodja projekta: doc. dr. Sašo Polanec

Nosilna institucija: Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

Partnerska institucija: UP Fakulteta za management Koper, izr. prof. dr. Janez Šušteršič Trajanje: 1. 9. 2008 - 31. 8. 2010

Veda: 5.02 Ekonomija

Vzpostavitev sistemov merjenja učinkovitost in uspešnost javnega sektorja v Sloveniji na mikro in makro nivoju

Vodja projekta: doc. dr. Aleksander Aristovnik

Nosilna institucija: Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani

Veda: 5.02 Ekonomija

Model za management znanja v visokem šolstvu Vodja projekta: prof. dr. Vlado Dimovski

(14)

Nosilna institucija: Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

Partnerska institucija: UP Fakulteta za management Koper, izr. prof. dr. Roberto Biloslavo Trajanje: 1. 9. 2008 - 28. 2. 2010

Slovensko pravosodje skozi številke: primerjalna analiza in predlogi sprememb Vodja projekta: doc. dr. Katarina Zajc

Nosilna institucija: UL Pravna fakulteta

Veda: 5.05 Pravo

Deregulacija cen, tržne strukture in učinki na oblikovanje relativnih maloprodajnih cen in kakovost ponudbe Vodja projekta: prof. dr. Štefan Bojnec

Deregulacija poklicev - med javnim interesom in konkurenčnostjo Vodja projekta: doc. dr. Valentina Franca

Trajanje: 1. 10. 2010 - 31. 3. 2012 Veda: 5.05 Pravo

Institucionalna evalvacija zavoda RS za zaposlovanje Vodja projekta: izr. prof. dr. Milan Vodopivec

Trajanje: 1. 10. 2010 – 30. 9. 2012 Veda: 5.02 Ekonomija

Upravljanje z raznolikostjo v slovenskih podjetjih: raziskovalna analiza Vodja projekta: prof. dr. Boštjan Antončič

Ekonomski in pravni vidik vzpostavitve in izvedbe prožne varnosti na trgu dela Vodja projekta: doc. dr. Marko Pahor

Nosilna institucija: Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani Trajanje: 1. 10. 2010 – 30. 9. 2012

Partnerska institucija: UP Fakulteta za management Koper, doc. dr. Valentina Franca Veda: 5.05 Pravo

Analiza povpraševanja po delu v Sloveniji v okviru modela strateškega prestrukturiranja podjetij Vodja projekta: izr. prof. dr. Polona Domadenik

Nosilna institucija: Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani Trajanje: 1. 10. 2010 - 30. 9. 2012

Partnerska institucija: UP Fakulteta za management Koper, izr. prof. dr. Primož Dolenc Veda: 5.02 Ekonomija

Arhitektura šolskega prostora v funkciji prikritega kurikula Vodja projekta: izr. prof. dr. Majda Cenčič

Nosilna institucija: UP Pedagoška fakulteta Trajanje: 1. 10. 2010 - 31. 8. 2012

Partnerska institucija: UP Fakulteta za management Koper, izr. prof. dr. Dejan Hozjan Veda: 5.01 Vzgoja in izobraževanje

(15)

2.3 Mednarodni projekti

V spodnjih preglednicah prikazujemo podatke, ki se nanašajo na različne mednarodne projekte: projekte financirane iz strukturnih skladov, 7. okvirni program EU, Interreg IVC, programe vseživljenjskega učenja in druge programe.

Projekti, financirani iz strukturnih skladov

Strukturni skladi so finančni instrument, s katerim EU namenja sredstva za kohezijsko politiko. Posredniki za porabo teh sredstev v Sloveniji so različna ministrstva, ki objavljajo razpise za posamezna prioritetna področja.

UP FM sodeluje predvsem pri razvojni prioriteti "Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja". Projekti so pretežno razvojne, manj pa znanstvenoraziskovalne narave. Pregled projektov, financiranih iz strukturnih skladov, je v preglednici 14, podrobnejši podatki pa so v nadaljevanju.

Preglednica 14:Projekti, financirani iz strukturnih skladov

2010 2009 2008

Odstotek realizacije prijav 66,6% 100% 100%

Število FTE 3,21 0 1,45

Povprečna vrednost projektov v FTE 1,07 0 1,45

Portal znanja in poslovnega mreženja za mikropodjetja Vodja projekta: izr. prof. dr. Mitja Ruzzier

Trajanje: 17. 8. 2009 - 30. 9. 2010 Veda: 5.04 Organizacijske in upravne vede Poletna šola UP FM 2010

Vodja projekta: doc. dr. Dragan Kesić Trajanje: 1. 3. 2010 - 30. 9. 2010 Veda: 5.04 Organizacijske in upravne vede Karierni center UP

Nosilec projekta: Univerza na Primorskem Trajanje: 1. 9. 2010 - 30. 6. 2013 Veda: 5.04 Organizacijske in upravne vede

Sedmi okvirni program EU

Sedmi okvirni program Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti je glavno orodje EU za financiranje raziskav v Evropi. Program, ki bo trajal od leta 2007 do 2013, je med drugim oblikovan zato, da se sooči z zaposlitvenimi potrebami in konkurenčnostjo Evrope. Podpira raziskave na izbranih prednostnih področjih, cilj pa je ustvariti ali ohraniti svetovno vodilno vlogo EU znotraj teh sektorjev.

Preglednica 15:Projekti, financirani iz Sedmega okvirnega programa EU

2010 2009 2008

Odstotek realizacije prijav 0% 50% –

Število FTE 0,7 0 0

Povprečna vrednost projektov v FTE 0,7 0 0

*Projekt se bo začel izvajati v letu 2010.

(16)

Factor markets

Vodja projekta: prof. dr. Štefan Bojnec

Nosilna institucija: Centre for European Policy Studies Partner: UP FM, prof. dr. Štefan Bojnec

Trajanje: 1. 9 .2010 – 31. 8. 2013 Veda: 5.02 Ekonomija

Projekti, financirani iz programa Interreg IVC

11. septembra 2007 je Evropska komisija odobrila Operativni program INTERREG IVC 2007 – 2013, ki je namenjen oblikovanju novih medregionalnih projektov in prenosu dobrih praks v sedemindvajsetih državah članicah Evropske unije, na Norveškem in v Švici.

Preglednica 16:Projekti, financirani iz programa Interreg IVC

2010 2009 2008

Odstotek realizacije prijav - 33% 0

Število FTE 0 0 0

Povprečna vrednost projektov v FTE 0 0 0

Know-us

Nosilna institucija: Regione Veneto

Partner projekta: UP FM, izr. prof. dr. Roberto Biloslavo Trajanje: 1. 7. 2010 - 30. 6. 2013

Veda: 5.04 Upravne in organizacijske vede

Lifelong Learning Programme (LLP)

Med programe vseživljenjskega učenja (Lifelong Learning Programme) uvrščamo projekte, financirane iz programa Erasmus, Leonardo da Vinci in Grundtvig. Podrobnosti so podane v nadaljevanju.

Projekti, financirani iz programa Erasmus

V okviru programa Erasmus (sektorski program programa Vseživljenjsko učenje) so objavljeni razpisi, ki omogočajo razvoj krajših, intenzivnejših študijskih programov, namenjenih izmenjavi študentov (Erasmus Intensive Programme), in razpisi, ki financirajo ustanovitev tematskih mrež med oddelki na različnih evropskih fakultetah (Erasmus Thematic Network). V letu 2010 nismo izvajali tovrstnih projektov.

Preglednica 17:Projekti, financirani iz programa Erasmus

2010 2009 2008

Odstotek realizacije prijav 0 0% 0 %

Število FTE 0 0 0,33

Povprečna vrednost projektov v FTE 0 0 0,165

(17)

Projekti, financirani iz programa Leonardo da Vinci in EQF (European Qualification Framework)

Namen programa Leonardo da Vinci (LDV) je razvoj poklicnega in strokovnega izobraževanja ter usposabljanja v Evropi. Program podpira razvojne projekte, ki prispevajo h kakovosti in privlačnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Pregled projektov, financiranih iz programa Leonardo da Vinci, je v preglednici 18, podrobnejši podatki pa so v nadaljevanju. V tem razdelku predstavljamo tudi projekte, ki se izvajajo v okviru programa EQF, ki je namenjen pojasnjevanju nacionalnih kvalifikacij po Evropi ter na tak način promovirati mobilnost med državami.

Preglednica 18:Projekti, financirani iz programa Leonardo da Vinci ter EQF

2010 2009 2008

Število tekočih projektov 7 5 2+3

Odstotek realizacije prijav NP 40% 100 %

Število FTE 0,76 0,68 0,12

European Qualifications Framework - EQF PRO

Nosilna institucija: EUCEN - European University Continuing Educational Network, Bruselj, Belgija Sodelujoči z UP FM: doc. dr. Doris Gomezelj Omerzel

ZOOM – Building up mutual trust: Zooming in on EQF-level six with regard to the engineering sector*

Nosilna institucija: IBW – Institut für Bildungsforschung der Wirtschaft, Austria Sodelujoči z UP FM: doc. dr. Dejan Hozjan

Building Bridges Between EQF and EHEA*

Nosilna institucija: ACPART – National Agency for Qualifications in Higher Education and Partnership with Economic and Social Environment

Sodelujoči z UP FM: doc. dr. Dejan Hozjan Trajanje: 1. 2. 2009 - 31. 1. 2011 Veda: 5.01 Vzgoja in izobraževanje

INLearning: Validating Learning for an Inclusive Society*

Nosilna institucija: Malta Qualifications Council Sodelujoči z UP FM: doc. dr. Dejan Hozjan Trajanje: 1. 2. 2009 - 31. 1. 2011 Veda: 5.01 Vzgoja in izobraževanje

EQF Observation - EU Observer European Observatory of Validation of Non Formal and Informal Skills in teh Sector of Landscape ond Urban Planning and Risk Prevention

Nosilna institucija: University of Camerino Sodelujoči z UP FM: doc. dr. Dejan Hozjan Trajanje: 1. 1. 2010 -31. 12. 2011 Veda: 5.01 Vzgoja in izobraževanje

Innovation on Forest Companies: Training tool for implementing innovation process in Forest Companies Nosilna institucija: Asociación Española de empresas forestales - ASEMFO

Sodelujoči z UP FM: viš. pred. mag. Peter Fatur Trajanje: 1. 10. 2010 – 30. 9. 2012

Veda: 5.04 Upravne in organizacijske vede

(18)

COMPASS LLL: Collaborating on modern(izing) Policies and Systematic Strategies on LLL Nosilna institucija: EUCEN

Sodelujoči z UP FM: doc. dr. Dejan Hozjan Trajanje: 1. 1. 2010 -31. 1. 2011 Veda: 5.01 Vzgoja in izobraževanje

Projekti, financirani iz programa Grundtvig

Program Grundtvig je namenjen splošnemu izobraževanju odraslih in pridobivanju znanj in praks, s katerimi zagotovimo učinkovitejše soočanje s poslovnimi izzivi na ravni organizacije, pa tudi kakovostnejše osebno življenje. Glavna prednostna naloga programa Vseživljenjsko učenje je povečevanje prispevkov izobraževanja in usposabljanja za doseganje lizbonskega cilja oblikovanja EU kot najbolj konkurenčnega gospodarstva, ki temelji na znanju, s trajnostnim razvojem, več in boljšimi delovnimi mesti in večjo socialno kohezijo.

Pregled projektov, ki so financirani iz programa Grundtvig, je prikazan v preglednici 19.

Preglednica 19:Projekti, financirani iz programa Grundtvig

2010 2009 2008

Odstotek realizacije prijav 100% 0% 100 %

Število FTE 0 0,07 0,08

Povprečna vrednost projektov v FTE 0 0,07 0,08

VALUE - Volunteering And Lifelong Learning in Universities in Europe Nosilna institucija: University of Liverpool, UK

Sodelujoči z UP FM: asist. Katarina Košmrlj Trajanje: 1. 10. 2008 - 30. 9. 2011 Veda: 5.01 Vzgoja in izobraževanje

Dialogue- Bridges between Research and Practice in ULLL Nosilna institucija: EUCEN

Sodelujoči z UP FM: asist. Katarina Košmrlj Trajanje: 1. 10. 2010 - 30. 9. 2012 Veda: 5.01 Vzgoja in izobraževanje

Drugi mednarodni projekti

Sem prištevamo projekte, ki jih razpisujejo posamezni direktorati EU, projekte programa TEMPUS ter projekte, ki so predmet javnih naročil EU. Pregled drugih evropskih projektov je v preglednici 20, podrobnejši podatki pa so v nadaljevanju.

Preglednica 20:Drugi mednarodni projekti

2010 2009 2008

Odstotek realizacije prijav NP 0% NP

Število FTE 0,04 0,34 0,43

DOLCETA MODULE 6 - Development of Online Consumer Education Tools for Adults Nosilna institucija: EUCEN – European University Continuing Education Network, Španija

(19)

DOLCETA MODULE 4 - Development of Online Consumer Education Tools for Adults MAINTENANCE AND UPDATING

Nosilna institucija: EUCEN – European University Continuing Education Network, Španija Sodelujoči z UP FM: mag. Suzana Sedmak

Enhancing the quality of distance learning at Western Balkan higher education institutions (DE@WEB) Nosilna institucija: University of Kragujevac

Sodelujoči z UP FM: izr. prof. dr. Viktorija Sulčič Trajanje: 15. 10. 2010 - 14. 10. 2013

Bilateralni projekti

Tovrstni projekti so namenjeni izmenjavi raziskovalcev, ki delajo na podobnih raziskovalnih vsebinah. Pregled bilateralnih projektov je v preglednici 21, podrobnejši podatki pa so v nadaljevanju. Ena izmed poglavitnih značilnosti teh projektov je, da se ne financira stroškov dela, zato v preglednici podatkov, ki se nanašajo na vrednosti projekta, ne navajamo.

Preglednica 21:Bilateralni projekti

2010 2009 2008

Odstotek realizacije prijav 25% 50% 0 %

Življenje in poslovanje na spletu – izzivi in priložnosti Vodja projekta na UP FM: izr. prof. dr. Viktorija Sulčič

Partnerska institucija: Uniwersytet Marii Curie-Skłodowskiej, Poljska Trajanje: 1. 1. 2010 - 31. 12. 2011

Veda: Upravne in organizacijske vede

2.4 Raziskovalni projekti za gospodarstvo in druge uporabnike znanja

Vključenost fakultete v lokalno, regijsko in širše okolje oziroma sodelovanje z gospodarstvom in drugimi uporabniki znanja je pomemben del raziskovalne dejavnosti na fakulteti. Neposredno sodelovanje z gospodarstvom ostaja ena pomembnih usmeritev fakultete, zato bomo tudi v prihodnjem temu področju namenili večjo pozornost. Cilj bomo dosegli tudi z večjim vključevanjem podiplomskih študentov v raziskave ter s povezovanjem izvajanja izobraževalne dejavnosti z raziskovalnimi ali razvojnimi projekti za gospodarstvo.

Raziskovalni projekti za gospodarstvo

Sodelovanje z gospodarstvom poteka v obliki posebnih raziskovalnih projektov, ki so usmerjeni bodisi v iskanje rešitev za specifične probleme, ki jih gospodarstvo naslovi na fakulteto, bodisi v iskanje novih možnosti razvoja posameznih gospodarskih subjektov. Fakulteta za management Koper sodeluje z večjim številom gospodarskih subjektov iz ožjega lokalnega prostora in z nekaterimi z drugih področij države. Število projektov je predstavljeno v preglednici 22.

(20)

Preglednica 22:Raziskovalni projekti za gospodarstvo

2010 2009 2008

Število FTE 0,05 0,45 1,3

Sodelovanje pri razvoju aplikacije za vrednotenje finančnih informacij na spletnem portalu Twitter Vodja projekta: izr. prof. dr. Mitja Ruzzier

Naročnik: Mikronet d.o.o.

Trajanje: 16. 3. 2010 - 30. 7. 2010 Veda: 5.04 Organizacijske in upravne vede

Projekti za druge uporabnike znanja

Fakulteta se v raziskovalni dejavnosti ne povezuje le z gospodarskimi, ampak tudi z negospodarskimi subjekti, predvsem z drugimi izobraževalnimi institucijami, raziskovalnimi inštituti in centri ter različnimi vladnimi in nevladnimi organizacijami. Tudi zanje opravlja naročene raziskave. Podrobneje je sodelovanje predstavljeno v preglednici 23.

Preglednica 23: Projekti za druge uporabnike znanja

2010 2009 2008

Število FTE 1,21 8,38 4,06

Mladinsko raziskovanje

Vodja projekta: doc. dr. Bojan Nastav Naročnik: Obalne občine

Trajanje: 1. 9. 2009 - 30. 8. 2010 in 1. 9. 2010 - 30. 8. 2011 Veda: 5.01 Vzgoja in izobraževanje

Študija pregleda stanja na področju raziskav v letalskem transportu v novo pridruženih članicah EU in drugih državah na področju Evrope v okviru 6. Delovnega paketa projekta TransNEW - Ocenitev posamičnih transportnih modalitet

Vodja projekta: doc. dr. Maja Meško Naročnik: Fakulteta za gradbeništvo UM Trajanje: 7. 12. 2010 - 5. 12. 2011 Veda: 5.02 Ekonomija

Priprava vmesnega nacionalnega poročila o izvajanju in učinkih programa Vseživljenjsko učenje za obdobje od leta 2007 do leta 2009

Vodja projekta: mag. Klemen Širok Naročnik: CMEPIUS

Trajanje:

Veda: 5.01 Vzgoja in izobraževanje Ekonomski vidiki študentskega dela Vodja projekta: izr. prof. dr. Janez Šušteršič Naročnik: Zavod Prodem

Izdelava študije o raznolikosti na trgu dela Vodja projekta: izr. prof. dr. Milan Vodopivec Naročnik: Urad za enake možnosti

(21)

Sodelovanje pri izvedbi regionalne delavnice TransNew Vodja projekta: doc. dr. Maja Meško

Naročnik: Kontrola zračnega prometa RS Trajanje: 1. 10. 2010 - 30. 10. 2011 Veda: 5.04 Upravne in organizacijske vede

Razvojni projekti UP FM

Fakulteta je v začetku 2010 oblikovala nove interne razvojne projekte, stari pa so se zaključili. V nadaljevanju navajamo naslove novih projektov:

• Projekt o ugotavljanju zaposljivosti diplomantk in diplomantov UP

• Internacionalizacija UP FM

• Alumni klub UP FM

• Doktorska šola (razvoj 3. stopnje 2010)

• Akreditacija UP FM

• Tutorstvo UP FM

Omenimo naj, da kot interne razvojne projekte skladno z Navodili o izvajanje raziskovalne dejavnosti razumemo kot delovne naloge, ki jih zaposleni izvajajo v okviru delovnega časa na način timskega dela.

2.5 Mladi raziskovalci

V okviru programa Mladi raziskovalci Agencija za raziskovalno dejavnost RS financira podiplomski študij in raziskovalno usposabljanje mladih do 30 let. Značilnosti programa mladih raziskovalcev so naslednje:

• mladi raziskovalci so ob podiplomskem študiju vključeni v raziskovalno delo na temeljnih ali razvojno- raziskovalnih aplikativnih projektih,

• so v rednem delovnem razmerju za določen čas,

• agencija zagotavlja sredstva za njihove plače, prispevke, materialne in nematerialne stroške za raziskovalno delo ter podiplomski študij.

Število mladih raziskovalcev na fakulteti je v preglednici 24.

Preglednica 24:Število mladih raziskovalcev na dan 31. 12. 2010

2010 2009 2008

Število mladih raziskovalcev 10 9 8

2.6 Ocena stanja in usmeritve

Raziskovalna dejavnost, kot druga temeljna dejavnost fakultete, ohranja vlogo pomembnega dejavnika pri razvoju fakultete, njeni uspešnosti in kakovosti. Na podlagi predstavljenih kazalnikov lahko ugotovimo, da se je raziskovalna dejavnost UP FM v zadnjem triletnem obdobju uspešno razvijala in širila. To kaže tako rast skupnega števila pridobljenih projektov kot tudi rast njihove skupne vrednosti, izražene v FTE. Tako smo že leta 2008 presegli srednjeročni cilj, da naj prihodki iz raziskovalne dejavnosti dosežejo 20 % vseh prihodkov UP FM, leta 2009 pa smo že skoraj dosegli cilj, ki smo si ga zastavili za obdobje 2008-2013, to je doseči 30% delež prihodkov iz naslova raziskovalne dejavnosti.

Programi in projekti v okviru nacionalnega programa raziskovanj, ki ga financira ARRS, še naprej predstavljajo večji del vseh projektov in zagotavljajo približno dve tretjini vseh prihodkov raziskovalne dejavnosti.

Pričakujemo, da se bodo v prihodnjih letih ta razmerja nekoliko spremenila, saj smo v letih 2009 in 2010 manj uspešni pri pridobivanju novih projektov, financiranih s strani ARRS. Iz omenjenega razloga bo padlo

(22)

tudi število raziskovalnih projektov ter število FTE, saj težko napovemo, da bomo razliko pridobili iz drugih virov.

Število aplikativnih in temeljnih projektov ostaja približno enako, tudi prihodek ostaja približno enak, je pa pričakovati slabše kazalce na tem področju v prihodnjih dveh letih, saj nismo bili uspešni na zadnjih razpisih, zato bo v naslednjem letu opazno zmanjšanje obsega raziskovalne dejavnosti, financirane iz tega vira.

Število projektov ciljno raziskovalnega programa se je nekoliko povečalo. V letu 2010 je bil nov razpis, na katerem sicer nismo pridobili toliko projektov, kot smo pričakovali, le tri kot nosilci. Vrednosti teh projektov pa so precej majhne v primerjavi z aplikativnimi in temeljnimi raziskovalnimi projekti.

Glede na vede so projekti dokaj enakomerno razporejeni na tri glavna področja po klasifikaciji ARRS (ekonomske vede, upravno organizacijske vede, vzgoja in izobraževanje), prisotni pa so tudi projekti z drugih področij, zlasti prava, ter interdisciplinarni projekti. To kaže, da na področju raziskovalne dejavnosti uspešno uresničujemo poslanstvo fakultete po interdisciplinarnem obravnavanju področja managementa. Sposobnosti in zmogljivosti za interdisciplinarno delo so primerjalna prednost, ki jo bomo morali v prihodnosti še bolje izkoristiti.

Vključenost fakultete v lokalno, regijsko in širše okolje oziroma sodelovanje z gospodarstvom in drugimi uporabniki znanja predstavlja pomemben del raziskovalne dejavnosti na fakulteti. Na tem področju je fakulteta v letu 2010 zastavila kar nekaj novih načinov, za katere pričakujemo, da bodo lahko prinesli pozitivne učinke na sodelovanje z gospodarstvom tudi na raziskovalnem področju. V letu 2010 se je namreč zvrstila serija okroglih miz in predavanj s priznanimi gospodarstveniki, naše raziskave so bile predstavljene v medijih, vzpostavili smo delovanje ALUMNI FM (razvili smo spletno aplikacijo, ki bo omogočala našim študentom ohranjanje stikov). Čeprav je število projektov za gospodarstvo v letu 2010 precej padlo, verjamemo, da se bo to spričo naših aktivnosti, kmalu izboljšalo stanje na tem področju. Kot spodbuden podatek lahko navedemo, da smo bili uspešni pri pridobivanju potencialnih sofinancerjev za raziskovalne projekte na razpisu za aplikativne projekte ARRS.

Pri pridobivanju projektov, ki jih financira EU, smo uspešni zlasti kot partnerji v projektih, ki so povezani s področjem vseživljenjskega učenja. V letu 2010 se je začel izvajati tudi projekt sodelovalnega programa Slovenija-Italija 2007-2013, kjer sodelujemo kot partner in prvi projekt 7. okvirnega programa. Priprava prijav in potem tudi samo administriranje ter izvajanje evropskih projektov je zahtevno, zato bomo zagotovili dodatno izobraževanje strokovnih služb za ustrezno podporo tem projektom. V letu 2010 smo začeli z aktivnostmi za pridobitev informacijske podpore za vodenje raziskovalnega dela, ki bo v pomoč tako službi za raziskovalno dejavnost kot tudi raziskovalcem.

(23)

3 RAZISKOVALNO DELO IN RAZISKOVALNA USPEŠNOST VISOKOŠOLSKIH UČITELJEV, RAZISKOVALCEV IN SODELAVCEV

Raziskovalno delo na Fakulteti za management Koper opravljajo visokošolski učitelji. Vsak visokošolski učitelj je registriran pri ARRS, na fakulteti pa zbiramo podatke in vodimo evidence o značilnostih raziskovalcev, njihovi aktivnosti in uspešnosti. Nekatere od teh podatkov predstavljamo v nadaljevanju. Kot raziskovalci so na fakulteti zaposleni le mladi raziskovalci ter nekateri visokošolski učitelji, ki so v letu 2009 izvajali le raziskovalno delo, ne pa tudi pedagoškega.

3.1 Raziskovalci in vključenost v projekte

Preglednica 25 kaže število vseh redno zaposlenih raziskovalcev ter število raziskovalcev, vključenih v raziskovalne projekte, po nazivih visokošolskih učiteljev in sodelavcev.

Preglednica 25: Število raziskovalcev UP FM, vključenih v projekte, po nazivih*

Vsi raziskovalci Raziskovalci, vključeni v projekte

Delež raziskovalcev, vključenih v projekte 2010 2009 2008 2010 2009 2008 2010 2009 2008

Redni profesorji 7 6 5 7 6 5 100,00 100,0 100,0

Izredni profesorji 19 15 15 16 15 12 84,2 100,0 80,0

Docenti 18 21 22 12 20 14 66,6 95,2 63,6

Visokošolski sodelavci 36 40 51 25 38 24 69,4 95,0 47,1

Skupaj 80 82 93 60 79 56 75 96,3 60,2

* Med raziskovalce štejemo vse visokošolske učitelje in sodelavce, saj predstavlja raziskovanje sestavni del njihovega dela. Za raziskovalce, ki imajo samo raziskovalni naziv, smo upoštevali primerljivost raziskovalnega s pedagoškim nazivom in jih vključili v ustrezno skupino. Med visokošolske sodelavce so vključeni asistenti, predavatelji, višji predavatelji in lektorji.

V preglednici 26 pa predstavljamo število raziskovalcev po različnih vedah (po klasifikaciji ARRS).

Preglednica 26:Raziskovalci UP FM po vedah

2010 2009 2008

5.02 Ekonomske vede 20 33 37

5.04 Upravne in organizacijske vede 32 24 23

5.01 Vzgoja in izobraževanje 6 7 9

5.05 Pravo 8 6 7

7.00 Interdisciplinarne vede 0 1 1

Druge vede 14 11 16

Razmerje med FTE za raziskovalno in pedagoško dejavnost

V preglednici 27 navajamo razmerje med številom FTE za raziskovalno dejavnost in FTE za pedagoško dejavnost. Kazalnik omogoča uvid koliko raziskovalnega potenciala ima fakulteta in koliko se povezujeta pedagoško in raziskovalno delo. Hitro rastoče razmerje med število FTE za raziskovalno dejavnost in FTE za pedagoško dejavnost je rezultat zavestne usmeritve fakultete k aktivnemu pridobivanju raziskovalnih projektov in spodbujanju raziskovalnega dela zaposlenih.

(24)

Preglednica 27:Razmerje med FTE za raziskovalno in pedagoško dejavnost Leto Število vseh zaposlenih

učiteljev in raziskovalcev v FTE

(1)

Število vseh raziskovalcev v FTE

(2)

Razmerje med številom raziskovalcev in številom enega

zaposlenega v FTE (2/1)

Leto 2010 70,95 16,41 0,23

Leto 2009 68,28 17,64 0,26

Leto 2008 60,8 15,46 0,25

Leto 2007 63 10,15 0,16

3.2 Raziskovalna uspešnost

Znanstvenoraziskovalni rezultati so predvsem objave, ki izhajajo iz raziskovalnega dela. Raziskovalci UP FM objavljajo znanstvenoraziskovalne rezultate predvsem v obliki člankov, referatov na konferencah in znanstvenih monografij. Na podlagi teh rezultatov lahko znanstvenoraziskovalno delo vrednotimo in ugotavljamo uspešnost znanstvenoraziskovalnega dela. Na fakulteti upoštevamo Pravilnik o kazalcih in merilih znanstvene in strokovne uspešnosti (Ur.l. RS, št. 39/06, 106/06 in 39/07), ki ga je sprejela ARRS.

Znanstvene objave

Znanstvene objave navajamo skladno s kategorizacijo v COBISS-u. V preglednici 28 je pregled znanstvenih objav redno zaposlenih raziskovalcev UP FM v zadnjih treh letih.

Preglednica 28: Znanstvene objave

Vrsta objave 2010 2009 2008

1.01 Izvirni znanstveni članek 102 91 76

1.02 Pregledni znanstveni članek 4 7 10

1.03 Kratki znanstveni članek 4 1 5

1.06 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) 5 4 3

1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 149 159 126

1.16 Samostojni znanstveni sestavek v monografiji 31 9 32

2.01 Znanstvena monografija 10 21 15

SKUPAJ 305 292 267

Največ znanstvenih objav je s področja objav na konferencah ter izvirnih znanstvenih člankov, ta se vleče čez zadnje triletno obdobje. Leta 2010 so raziskovalci odpotovali na znanstvene konference v 37 različnih držav.

Največji skok pa opazimo v kategoriji 1.16 Samostojni znanstveni sestavek v monografiji.

V preglednici 29 navajamo število znanstvenih objav po kategorijah redno zaposlenih za zadnja tri leta.

Preglednica 29:Znanstvene objave po kategorijah zaposlenih

Leto Zaposleni do 50% Zaposleni nad 50% Skupaj

2010 38 267 305

2009 61 231 292

2008 42 225 267

Opomba: Če ima en članek več avtorjev, smo upoštevali prvega avtorja, tako da se seštevek objavljenih člankov ujema s seštevkom v tabeli 27.

(25)

Znanstvene objave v revijah s faktorjem vpliva in citiranost

Objave znanstvenih člankov v revijah s faktorjem vpliva veljajo za dokaz znanstvene odličnosti in se uporabljajo kot merilo tudi v različnih mednarodnih primerjavah kakovosti visokošolskih ustanov. Zato v preglednici 30 posebej navajamo število člankov, ki so jih redno zaposleni sodelavci objavili v revijah s faktorjem vpliva.

Podajamo tudi podatke o citiranosti, ki kažejo na odmevnost raziskovalnega dela in so tudi eden od pogojev za habilitacijo v nazive izrednih in rednih profesorjev ter pogoj za kandidiranje na razpisih za pridobivanje financiranja raziskovalnih projektov. V preglednici je podano skupno število novih čistih citatov v tekočem letu za vse objavljene članke (ne le za članke, objavljene v tekočem letu).

Vir podatkov o citiranosti v preglednici 29 je baza podatkov z indeksi citiranosti, dostopna na spletnem naslovu http://wos.izum.si/ in povzeta po slovenski bazi SICRIS. Nanaša se samo na čiste citate v indeksiranih revijah, ki so uvrščene v baze SCI Expanded, SSCI in A&HCI.

Preglednica 30:Število člankov in citatov raziskovalcev (redno zaposlenih) v Web of Science

2010 2009 2008

Število novih člankov, objavljeni v

revijah s faktorjem vpliva 20 13 9

Število čistih citatov 131 128 115

Točke ARRS

ARRS je leta 2006 sprejel Pravilnik o kazalcih in merilih znanstvene in strokovne uspešnosti, ki natančno opredeljuje način točkovanja ARRS. Pravilnik določa vrednotenje vseh znanstvenih objav po Cobiss kategorijah, delno pa ovrednoti tudi strokovne objave, ki se upoštevajo kot strokovna uspešnost. Pregled doseženih točk vseh redno zaposlenih raziskovalcev na fakulteti je predstavljen v preglednici 31. Za vsako leto so predstavljene točke iz tekočega leta. Podajamo tudi število raziskovalcev z doseženimi več kot 40 točkami, in število raziskovalcev z več kot 100 točkami v enem letu. Podatki za leto 2010 v preglednici 31 so povzeti na dan 7. 3. 2011, podatki v prilogah pa so na dan 17. 1. 2011.

Preglednica 31:Dosežene nove točke po ARRS za redno zaposlene raziskovalce na UP FM

Število: 2010 2009 2008

Vse dosežene točke 6052 5578 4540

Točke na raziskovalca 75 68 49

Največ doseženih točk 914,53 706,5 323

Število raziskovalcev z več kot 100 točkami 21 19 17

Število raziskovalcev z več kot 40 točkami 42 35 43

Uspešnost po kategorijah zaposlenih

V nadaljevanju predstavljamo raziskovalno uspešnost tudi po kategorijah zaposlenih. V preglednici 32 predstavljamo raziskovalno uspešnost glede na nazive zaposlenih.

Preglednica 32: Raziskovalna uspešnost po kategorijah zaposlenih

število znanstvenih objav/osebo

Število vključenih v

projekte Št. novih točk/osebo Število oseb

2010 2009 2008 2010 2009 2008 2010 2009 2008 2010 2009 2008

lektor 0,75 1,66 1,3 1 3 0 31,25 25 23 4 3 3

asistent 2,05 1,75 0,9 15 16 11 25,58 30,4 14 17 16 25

predavatelj 0,5 1,14 2,3 0 6 8 6,25 18,6 23 2 7 14

višji 5,85 3 2,8 9 13 5 78,15 46,4 37 13 14 18

(26)

predavatelj

docent 3,16 4,28 2,7 12 20 15 48,39 102,5 68 18 21 29

izredni

prof. dr. 7 3,73 4,7 16 15 12 110,89 63 72 19 15 19

redni prof. 13,85 10,5 4,7 7 6 6 173,83 190 62 7 6 9

V preglednici 33 redno zaposlene delimo glede na njihov delež zaposlitve na UP FM.

Preglednica 33:Uspešnost po kategorijah zaposlenih

Čisti citati Povprečno število novih točk

2010 2009 2008 2010 2009 2008

Zaposleni do 49% 21 70 66 40,28 6 30

Zaposleni nad 50% 110 58 49 83,15 11 41

Podatki v zgornji tabeli predstavljajo absolutne vrednosti. Nekoliko več pove podatek, da to pomeni 1,5 na zaposlenega pri tistih, so zaposleni do 49% in 1,66 na zaposlenega v kategoriji zaposlenih nad 50% v letu 2010.

Število čistih citatov smo povzeli po Sicris-u (http://sicris.izum.si/), pod kategorijo citiranost bibliografskih zapisov v WoS, ki so povezani z zapisi v Cobiss.si po letih.

3.3 Uredništva in članstva v uredništvih revij in združenjih

Raziskovalci, zaposleni na UP FM so člani različnih znanstvenih združenj in uredništev znanstvenih revij, nekateri med njimi opravljajo tudi naloge glavnega ali odgovornega urednika. Tako članstvo nakazuje na relativno visoko dejavnost raziskovalcev in njihov vpliv v akademski sferi. Raziskovalci UP FM so člani v več kot 40 različnih mednarodnih in nacionalnih strokovnih združenjih ter člani uredniških odborov v več kot 15 mednarodno priznanih znanstvenih revijah. Podatke o tem smo črpali iz poročil o raziskovalnem delu za leto 2010. Ker pa ugotavljamo, da nismo prejeli vseh poročil, dopuščamo možnost, da so podatki lahko delno tudi drugačni.

3.4 Ocena stanja in usmeritve

Stanje na področju znanstvene uspešnosti raziskovalcev zaposlenih na fakulteti v letu 2010 kaže skoraj v vseh kazalcih pozitivne trende rasti. Ugotavljamo, da se spreminja struktura zaposlenih v smislu razvoja zaposlenih, ki napredujejo v višje nazive. Skladno s tem ugotavljamo, da predstavlja delež visokošolskih učiteljev 55% zaposlenih visokošolskih učiteljev in sodelavcev, v letu 2008 je ta delež znašal 45%. Opaziti je predvsem trend večanja kategorije izrednih profesorjev in zmanjševanje kategorije docentov. Manj spodbuden podatek izhaja iz kazalca vključenosti v raziskovalne projekte po posameznih kategorijah, kjer ugotavljamo, da je ta delež padel na 75%, pri čemer so najnižji indeks dosegli docenti (66,6%). Razmerje med številom raziskovalcev in številom enega pedagoškega delavca članice v FTE je v letu 2010 nekoliko padlo.

Analiza raziskovalne uspešnosti raziskovalcev po kriteriju objavljanja kaže, da so raziskovalci UP FM iz leta v leto bolj uspešni in mednarodno vse bolj uveljavljeni. Povečuje se predvsem število objav izvirnih znanstvenih člankov. Svoje rezultate tudi redno predstavljajo na znanstvenih konferencah doma in v tujini, kar kaže primerljivo število objav znanstvenih prispevkov na konferencah. Rast beležimo tudi pri objavah znanstvenih člankov v revijah na najvišji kakovostni stopnji in citiranosti. Menimo, da so rezultati v sedanji fazi razvoja raziskovalne dejavnosti pričakovani in ustrezni. Spodbuden je podatek, da glavnino objav prispevajo prav raziskovalci, ki so v večji meri zaposleni na fakulteti.

Merila, ki jih uporabljamo pri merjenju te uspešnosti, so v glavnem enaka merilom, ki jih uporablja tudi nacionalna agencija ARRS (Pravilnik o kazalcih in merilih znanstvene in strokovne uspešnosti (Ur.l. RS, št.

(27)

raziskovalce k objavi znanstvenih in strokovnih dosežkov. Za objave jih nagradi tudi v obliki priznavanja delovne obveznosti za profesionalni razvoj na podlagi Pravilnika o delovnem času zaposlenih na UP Fakulteti za management Koper. Trend rasti doseženih SICRIS točk v letu 2010 ostaja, povečuje se tudi število raziskovalcev, ki dosegajo več kot 100 oz. 40 točk v enem letu. Rastoče število SICRIS točk na raziskovalca kaže na uspešnost izvajanja takšne usmeritve. Dosežena raven je zadovoljiva, saj povprečno število doseženih točk pomeni, da raziskovalec v dveh letih praktično že izpolni pogoj za nosilca projektov ARRS. Ugotavljamo, da z leti narašča število potencialnih nosilcev za temeljne in aplikativne projekte, kar je spodbudno za prihodnje prijave na razpise. Ugotavljamo tudi trenutno raziskovalno odličnost, saj so bili kar 3 raziskovalci uvrščeni direktno v drugi krog prijav na razpis ARRS za raziskovalne projekte (vsi trije na področju 5.02 Ekonomija). Raziskovalna uspešnost po kategorijah zaposlenih razkrije, da so najbolj uspešni pri objavah redni profesorji, sledijo jim izredni profesorji in nato višji predavatelji. Enaka slika se pokaže pri številu SICRIS točk. V letu 2010 je predvsem opazno izboljšanje v kategoriji izrednih profesorjev, ker je opazno izrazito izboljšanje v objavah.

4 VKLJUČENOST ŠTUDENTOV V RAZISKOVALNO DEJAVNOST

4.1 Značilnosti vključevanja študentov v raziskovalno dejavnost

Študenti podiplomskih študijskih programov za pridobivanje znanstvenih nazivov se v okviru študija že pred pripravo zaključne naloge srečajo z raziskovalnim delom. Visokošolski učitelji, ki jim predavajo, so hkrati tudi izkušeni raziskovalci. Študenti imajo tako možnost, da jih profesorji vključujejo v svoje aktualne raziskave. V letu 2010 smo vzpostavili tudi študentsko borzo dela, ki deluje kot spletna aplikacija in našim študentom omogoča vključevanje v raziskovalne projekte, ki se izvajajo na fakultete. S tem študenti svoje raziskovalno delo usmerijo v aplikativne raziskave, ki rešujejo aktualne probleme v gospodarstvu, najpogosteje v organizacijah, kjer so zaposleni. Študentom je ponujena tudi možnost predstavitve njihovih raziskovalnih rezultatov na strokovni konferenci FREM in drugih konferencah, ki jih organizira fakulteta, ter na raziskovalnih seminarjih, ki jih je bilo razpisanih okoli 40 in na raziskovalnih delavnicah, ki jih je bilo razpisanih okoli 30.

Vse te raziskovalne dejavnosti so bile dobro obiskane.

Raziskovalne delavnice, raziskovalni seminarji in konference so del dejavnosti za podiplomske študente, ki jim poleg osnovnega usposabljanja za raziskovalno delo ponujajo vpogled v raziskovalno delo visokošolskih učiteljev fakultete (potencialnih mentorjev), domačih in tujih gostujočih raziskovalcev ter jim zaradi svoje zasnove (predvsem raziskovalne delavnice) pomagajo pri pisanju njihovih zaključnih del. Študenti pa imajo tudi možnost objavljati svoje raziskovalne dosežke v dveh revijah, ki jih izdaja fakulteta: Managing Global Transitions in Management. To je posebej pomembno za študente na doktorskem študiju, kjer je poudarek na raziskovanju in objavljanju rezultatov raziskovalnega dela.

Vključevanje študentov v raziskovalno dejavnost na projektih fakultete predstavljamo v preglednici 34. Podatki v preglednici so povzeti po poročilih raziskovalcev. Poročila za leto 2010 niso oddali vsi raziskovalci, zato sklepamo, da podatek za leto 2010 ni najbolj primerljiv.

Preglednica 34:Vključevanje študentov v raziskovalno dejavnost na projektih UP FM

Število: 2010 2009 2008

Vključenih študentov 14 40 30

Projekti, v katerih sodelujejo študenti 6 18 17

4.2 Mentorstva podiplomskim študentom

Pokazatelj sodelovanja med raziskovalci in študenti je tudi mentorstvo podiplomskim študentom pri pripravi njihovih zaključnih nalog. V preglednici 35 navajamo podatke o mentorstvih pri magistrskih nalogah in doktorskih disertacijah v zadnjih petih letih.