Ekonomsko ogledalošt. 2, letnik XXV, 2019

(1)

št. 2 / 20 1 9 , let . X

(2)

(3)

Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Marijana Bednaš, v. d. direktorja Glavna urednica: mag. Tina Nenadič

Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu):

Urška Brodar; Lejla Fajić; mag. Marjan Hafner; mag. Matevž Hribernik; Katarina Ivas, MSc;

Mojca Koprivnikar Šušteršič; mag. Janez Kušar; mag. Lenart Milan Lah; dr. Jože Markič;

mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; Denis Rogan; Dragica Šuc, MSc; mag.

Ana Vidrih

Izbrane teme so pripravili:

Branka Tavčar (Plačilna (ne)sposobnost v letu 2018) Uredniški odbor sestavljajo:

mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajić, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, mag. Janez Kušar

Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar

Tisk: Eurograf d.o.o.

Naklada: 130 izvodov

ISSN 1318-3818 (tisk) ISSN 1580-6170 (pdf)

© Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno.

Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira.

(4)

Tekoča gospodarska gibanja ... 5

Mednarodno okolje ...7

Gospodarska gibanja v Sloveniji ...8

Trg dela ... 12

Cene ... 13

Plačilna bilanca ... 14

Finančni trgi ... 15

Javne finance ... 16

Izbrane teme ...19

Plačilna (ne)sposobnost v letu 2018 ... 21

Statistična priloga ...23

S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp.

Vse tekoče primerjave (mesečno, četrtletno) v publikaciji Ekonomsko ogledalo so narejene na podlagi desezoniranih podatkov, vse medletne primerjave pa na podlagi originalnih podatkov. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno.

Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 4. aprila 2019.

(5)

Aktualno Ugodne gospodarske razmere so se v začetku leta nadaljevale. Rast aktivnosti v gradbeništvu in v predelovalnih dejavnostih, ki je bila v drugi polovici leta 2018 skromna, se je v začetku leta občutneje okrepila. Prav tako se je nadaljevala rast prihodkov tržnih storitev in trgovine. V prvem letošnjem mesecu se je okrepila tudi rast izvoza blaga, rast izvoza storitev pa se je umirila, a ostala na visoki ravni. Sicer pa se glede na pričakovana gibanja v glavnih trgovinskih partnericah evrskega območja v nadaljevanju leta pričakuje umirjanje rasti izvoza. Kazalniki razpoloženja in gospodarske klime so se namreč v zadnjih mesecih konstantno zniževali, kar je med drugim vplivalo tudi na občutno znižanje napovedi mednarodnih institucij za BDP v evrskem območju za leto 2019.

Razpoloženje v slovenskem gospodarstvu od sredine lanskega leta ostaja skoraj nespremenjeno. Zaupanje se je na začetku leta povečalo le v trgovini na drobno, saj so se ob višji prodaji izboljšala tudi prodajna pričakovanja, zaupanje v ostalih dejavnostih in med potrošniki pa se v začetku leta ni bistveno spremenilo. Izjema so bile predelovalne dejavnosti, v katerih se je zaupanje znova poslabšalo zaradi nižjih izvoznih naročil, umirjanje rasti tujega povpraševanja pa poslabšuje tudi pričakovanja podjetij glede izvoza. Svetovna rast se namreč še nadalje upočasnjuje, še posebej v predelovalnih dejavnostih in trgovinski menjavi, na kar nakazuje tudi dinamika kazalnika gospodarske klime ESI, ki se je v prvem četrtletju 2019 ponovno znižal v vseh naših najpomembnejših partnericah. Med glavnimi dejavniki nižjih pričakovanj ostaja negotovost glede trgovinskih sporov in izhoda Združenega kraljestva iz EU ter vse bolj očitno umirjanje rasti kitajskega gospodarstva.

Rast gospodarske aktivnosti se je odrazila tudi na trgu dela, kjer je naraščajoče povpraševanje po delovni sili prispevalo k visoki zaposlenosti in nadaljnjemu znižanju registrirano brezposelnih. Stopnja anketne brezposelnosti se je v zadnjem četrtletju 2018 približala predkrizni ravni, registrski viri pa kažejo na nadaljevanje pozitivnega trenda na trgu dela v začetku leta 2019. Število registriranih brezposelnih se je v prvih treh mesecih še znižalo, število delovno aktivnih pa je ostalo na visoki ravni. Pomanjkanje delovne sile se kaže v nadaljnji krepitvi zaposlovanja tujcev in pritisku na višje plače. Poleg pomanjkanja delovne sile sta na medletno rast plač januarja vplivala tudi dvig minimalne plače in konec leta 2018 dogovorjeni dvig plač v sektorju država.

Okrepljena rast plač, skupaj z rastjo socialnih transferjev, povečuje razpoložljivi dohodek, kar ob relativno visokem kazalniku zaupanja potrošnikov ugodno vpliva na trošenje gospodinjstev. Ob povečanih sredstvih, ki so bila osnovana tudi na rasti potrošniških kreditov, so gospodinjstva okrepila predvsem nakupe nekaterih trajnih dobrin (osebnih avtov, pohištva in gospodinjskih naprav) ter turističnih storitev doma in v tujini. Rast trošenja gospodinjstev vpliva tako na rast cen blaga kot tudi storitev, kar je vplivalo na to, da se je medletna inflacija marca nekoliko povišala, a ostaja na razmeroma nizki ravni.

Presežek tekočega računa plačilne bilance ostaja visok. Krepitev pozitivne bilance v

zadnjih dvanajstih mesecih do januarja je predvsem posledica rasti storitvenega presežka,

zlasti v menjavi transporta in neto prilivih od potovanj, ter manjšega primanjkljaja

primarnih dohodkov v povezavi z nižjimi stroški financiranja zunanjega dolga in višjih

neto prilivov dohodkov od dela. Po drugi strani se je na medletni ravni blagovni presežek

nekoliko znižal, saj se je umiril izvoz večine ključnih proizvodov predelovalnih dejavnosti,

še posebej vozil (zaradi izpetja enkratnega dejavnika), obenem pa se je občutno povečala

rast uvoza izdelkov za široko potrošnjo.

(6)

40 50 60 70 80 90 100 110 120 130 140 150 160 170

jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan.19

Desez. realni indeks 2010=100, 3-mes. drs. sredina

Vir: SURS, preračuni UMAR.

Ind. proiz. predel. dej. Izvoz blaga Vred. gradbenih del Prihodek v trgovini Storitveni prihodek (nom.)

0,0 0,2 0,4 0,6 0,8 1,0 1,2 1,4 1,6 1,8 2,0

Evropska komisija OECD Consensus ECB

Realna rast BDP, v %

Vir: EK, OECD, Consensus Economics, ECB.

2019 (feb.-mar.19) 2020 (feb.-mar.19) 2019 (okt.-nov.18) 2020 (okt.-nov.18)

Gospodarska klima v Sloveniji ostaja skoraj

nespremenjena od sredine lanskega leta Povečevanje storitvenega presežka in zmanjševanje primanjkljaja primarnih dohodkov sta še povečala presežek tekočega računa plačilne bilance

-60 -50 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30

jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan.17 jan.18 jan.19

Desezonirana vrednost kazalnika, 3-mes. drseča sredina

Gospodarska klima Predelovalne dej.

Trg. na drobno Storitvene dej.

Gradbeništvo Potrošniki

-4000 -3000 -2000 -1000 0 1000 2000 3000 4000 5000

jan.09 jan.10 jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19

12-mesečne kumulative, v mio EUR

Vir: BS, preračuni UMAR.

Sekundarni dohodki Primarni dohodki Blagovna menjava Storitvena menjava Tekoči račun

-5,0 -2,5 0,0 2,5 5,0 7,5 10,0

jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19

Medletna rast, 3-mes. drseča sredina

Povprečna plača skupaj Zasebni sektor Sektor država Javne družbe

10 11 12 13 14 15 16

95 100 105 110 115 120 125

Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 Q1 19 4-četrtletne drseče sredine, v %

Desezoniran indeks 2015=100

Vir: MF, SURS, preračuni UMAR. Opomba: Podatek za Q1 2019 je povprečna vrednost za januar in februar.

Potrošnja gospodinjstev Masa plač, realno Socialni transferji, realno Nagnjenost k varčevanju (desna os)

Rast povprečne plače januarja zaradi dviga plač v sektorju država in nadaljevanja visoke rasti plač v zasebnem sektorju

Poleg mase plač so se povečali tudi socialni transferji, kar je ugodno vplivalo na zasebno potrošnjo

Od jeseni občutno znižanje napovedi mednarodnih institucij za evrsko območje za leto 2019, manjši popravek za 2020

Ugodna gibanja aktivnosti v večini dejavnosti v zaključku

leta 2018 in začetku leta 2019

(7)

tek oč a gosp odarsk a gibanja

(8)

(9)

-2,5-2,0 -1,5-1,0 -0,50,0 0,51,0 1,5 2,02,5 3,03,5

4042 4446 4850 5254 56 5860 6264

jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 3-mesečna sprememba, v %

Vrednost, 3m drseča sredina*

Vir: Markit Economics. Opomba: *Vrednost več kot 50 nakazuje rast proizvodnje, manj kot 50 pa krčenje.

svet. blagovna

evrsko območje Nemčija

Avstrija Italija

Francija svet

menjava (desna os)

Mednarodno okolje

Slika 1: Vrednosti kazalnika vodij nabave (PMI) v predelovalnih dejavnostih za svet in glavne trgovinske partnerice ter svetovna trgovinska menjava

Kazalniki razpoloženja kažejo na nadaljnje upočasnjevanje rasti svetovnega gospodarstva in v naših najpomembnejših trgovinskih partnericah.

Upočasnitev je bila na začetku leta najbolj izrazita v predelovalnih dejavnostih. Vrednosti kazalnika vodij nabave (PMI) za svet in naše najpomembnejše izvozne trge so dosegle najnižje vrednosti v zadnjih nekaj letih.

Nadalje se je znižala svetovna trgovinska menjava.

V prvem četrtletju se je ponovno znižal tudi kazalnik gospodarske klime ESI, predvsem v industriji, v vseh naših najpomembnejših trgovinskih partnericah. Mednarodne institucije so tako v zadnjih mesecih občutneje znižale napovedi rasti evrskega gospodarstva za letošnje in nekoliko za prihodnje leto. Po zadnji napovedi ECB se bo BDP evrskega območja letos realno zvišal za 1,1 % (prej 1,7%), prihodnje leto pa za 1,6 % (prej 1,7 %).

Tabela 1: Cene nafte brent, menjalni tečaj USD/EUR in EURIBOR

povprečje sprememba, v %*

2018 II 19 III 19 III 19/II 19 III 19/III 18 I-III 19/I-III 18

Brent USD, na sod 71,01 63,96 66,14 3,4 0,2 -5,4

Brent EUR, na sod 60,17 56,35 58,52 3,8 9,4 2,4

USD/EUR 1,181 1,135 1,130 -0,4 -8,4 -7,6

3-mesečni EURIBOR, v % -0,322 -0,308 -0,309 0,1 1,9 2,0

Vir: EIA, ECB, EMMI Euribor, preračuni UMAR.

Opomba: *pri Euribor sprememba v b. t.

(10)

Gospodarska gibanja v Sloveniji

60 70 80 90 100 110 120 130 140

jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19

Desezoniran realni indeks 2015=100, 3-mes. drseča sredina

Izvoz Uvoz

Slika 2: Blagovna menjava Po umirjanju v drugi polovici lanskega leta je bila

rast izvoza januarja precej visoka, nadaljevala se je tudi visoka rast uvoza. Na lansko umiritev je ob umirjanju rasti gospodarske aktivnosti v naših glavnih trgovinskih partnericah vplivala nižja rast izvoza večine ključnih proizvodov predelovalnih dejavnosti, izraziteje pa tudi izvoz vozil (zaradi izpetja enkratnega dejavnika).

Precej pa se je okrepil izvoz medicinskih in farmacevtskih proizvodov ter nekaterih primarnih izdelkov, ocenjujemo, da tudi na začetku leta. Na rast uvoza pa je vplivala predvsem nadaljnja rast uvoza izdelkov za široko porabo, saj se je rast uvoza izdelkov za vmesno potrošnjo in investicije proti koncu lanskega leta močno upočasnila.

250 300 350 400 450 500 550 600 650 700 750

V mio EUR, desezonirano, 3-mes. drseča sredina

Izvoz storitev Uvoz storitev

Slika 3: Storitvena menjava Rast nominalnega izvoza storitev se je v zadnjih

mesecih umirila, uvoz storitev ostaja na visokih ravneh. Upočasnili sta se rasti izvoza transportnih storitev, ki so močno povezane z umirjanjem mednarodne menjave, in trošenja tujih turistov pri nas. Še naprej pa se povečujeta izvoz gradbenih in tehničnih, s trgovino povezanih storitev. Izvoz storitev je bil januarja medletno večji za 11,3 %, uvoz pa se ob manjših nihanjih od začetka lanskega leta ohranja na podobno visoki ravni.

Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji

v % 2018 I 19/XII 18 I 19/I 18

Izvoz blaga, realno¹ 6,9 7,7³ 12,5

Uvoz blaga, realno¹ 8,5 2,5³ 6,9

Izvoz storitev, nominalno² 10,3 2,4³ 11,3

Uvoz storitev, nominalno² 7,0 -2,2³ 0,4

Industrijska proizvodnja, realno 4,4 5,9³ 5,7⁴

v predelovalnih dejavnostih 4,8 5,7³ 6,2⁴

Gradbeništvo -vrednost opravljenih gradbenih del, realno 19,8 10,4³ 4,4

Trgovina – realni prihodek 8,1 0,1³ 10,0⁴

Storitvene dejavnosti (brez trgovine) – nominalni prihodek 8,2 1,4³ 8,3⁴

Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR.

Opombe: ¹zunanjetrgovinska statistika, deflacioniranje UMAR, ²plačilnobilančna statistika, ³desezonirani podatki, ⁴delovnim dnem prilagojeni podatki.

(11)

80 100 120 140 160 180 200

jan.10 jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19

Desezoniran indeks 2010=100, 3-mes. drseča sredina

Visoko teh. zaht. panoge Sr. visoko teh. zaht. panoge Sr. nizko teh. zaht. panoge Nizko teh. zaht. panoge Pred. dejavnosti, skupaj

Slika 4: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih po

tehnološki zahtevnosti panog Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih

se je po skromni krepitvi v drugi polovici lanskega leta v začetku letošnjega precej povečal. Najbolj v proizvodnji visoko tehnološko zahtevnih panog, ki je bila medletno več kot petino višja (po naši oceni je k temu največ prispevala farmacevtska industrija). Na gibanje proizvodnje motornih vozil in večine vmesnih proizvodov, predvsem za evropsko avtomobilsko industrijo, pa vplivata izpetje vpliva enkratnega dejavnika začetka proizvodnje novega osebnega vozila v 2017, ki je bil v prvih mesecih lani še močno prisoten, in sprememba globalnega standarda merjenja izpuhov in porabe septembra lani. V teh panogah je bila proizvodnja januarja nižja ali podobna kot pred letom.

50 70 90 110 130 150 170 190 210 230

Realni indeks gradbeništva, 2015 = 100

Desezonirani podatki

Trimesečne drseče sredine, desezonirano

Slika 5: Aktivnost v gradbeništvu Vrednost del v gradbeništvu se je januarja po

decembrskem znižanju ponovno povečala. Aktivnost se je povečala v vseh treh segmentih (inženirski objekti, stanovanjske in nestanovanjske stavbe), v nekoliko daljšem obdobju (enega leta) pa najbolj v gradnji inženirskih objektov. Kazalniki pogodb, ki naj bi nakazovali prihodnjo gradbeno aktivnost, so se januarja tako kot proti koncu lanskega leta znižali. Zaloga pogodb v gradbeništvu je bila januarja tako nižja kot pred letom.

40 50 60 70 80 90 100 110 120

0 25 50 75 100 125 150 175 200

2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Indeks 2008=100

Indeks 2008=100

Transakcije novih stan. nepremičnin (leva os) Transakcije rabljenih stan. nepremičnin (leva os) Cene novih stan. nepremičnin (desna os) Cene rabljenih stan. nepremičnin (desna os)

Slika 6: Transakcije in cene stanovanjskih nepremičnin Rast povprečne cene stanovanjskih nepremičnin se

je leta 2018 še pospešila, promet z njimi pa se je po

visokih rasteh v preteklih letih umiril. V povprečju

leta so bile cene medletno za 15,1 % višje. Zvišale so se

cene vseh vrst stanovanjskih nepremičnin. Povprečna

cena rabljenih stanovanj, s katerimi se je lani opravilo

70 % vseh transakcij, se je že drugo leto zapored zvišala

za okoli desetino. Najbolj (za petino) so se sicer povišale

cene rabljenih družinskih hiš. Njihova cena pa, poleg cen

novih družinskih hiš, edina še zaostaja za povprečno ceno

iz leta 2008. Ob omejeni ponudbi se je tudi lani najbolj

zmanjšal promet z novimi stanovanji, ki je predstavljal le

še desetino do sedaj najvišje prodaje v letu 2007. Prvič po

štiriletnem obdobju visokih rasti se je lani zmanjšal tudi

promet z rabljenimi stanovanji, a je ostal relativno visok.

(12)

80 100 120 140 160 180 200 220

jan.10 jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19

Desezoniran realni indeks 2010=100, 3-mes. drseča sredina

Vir podatkov: SURS, preračuni UMAR.

Skupaj Trg. z mot. vozili Trg. na debelo Trg. na drobno

.

70 80 90 100 110 120 130 140 150

Desezoniran indeks 2008=100, 3-mes.drseča sredina

Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: *Z nepremičninami.

Skupaj* Promet in sklad. (H)

Info. in komunik. (J) Strokovno-tehnične (M) Druge poslovne (N) Gostinstvo (I)

Slika 7: Prihodek v trgovini

Slika 8: Nominalni prihodek tržnih storitev

Rast prodaje v trgovini se je na začetku leta umirjeno nadaljevala. Na rast v trgovini na debelo je v zadnjem letu poleg okrepljenega domačega trošenja vplivalo tudi živahno trgovanje z nekaterimi primarnimi proizvodi.

Od konca lanskega leta se ponovno krepi tudi prodaja motornih vozil, ki se je po uvedbi novega standarda merjenja izpuhov in porabe septembra precej zmanjšala.

V trgovini na drobno, ki jo sicer precej zaznamujejo nihanja v prodaji motornih goriv, ob nadaljnji rasti trošenja gospodinjstev raste prodaja neživilskih proizvodov, prodaja živil, pijač in tobačnih izdelkov pa še naprej stagnira.

V večini tržnih storitev se rast prihodka na začetku leta 2019 nadaljuje. Rast gostinskega prihodka je ostala visoka ob višjem trošenju domačih in tujih gostov. Rast prihodka v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih je izhajala predvsem iz računalniških (ob nadaljnji krepitvi izvoznih prihodkov) in po daljšem obdobju stagnacije tudi telekomunikacijskih storitev. V drugih poslovnih dejavnostih rast prihodka v zadnjih mesecih povezujemo predvsem z rastjo storitev, ki jih podjetja pogosto dajejo v izvajanje zunanjim izvajalcem. Prihodek v zaposlovalnih storitvah ostaja visok; prav tako prihodek v prometu in skladiščenju.

80 90 100 110 120

Desezoniran indeks 2008=100, 3-mes. drseča sredina

Vir: MF, MZI, SURS, preračuni UMAR.

Real. prihodek v trg. z neživili Real. masa izplačanih neto plač Real. socialni transferji

Slika 9: Izbrani kazalniki zasebne potrošnje Rast trošenja gospodinjstev se je ob okrepljeni

rasti razpoložljivega dohodka in relativno visokem

kazalniku zaupanja potrošnikov na začetku leta

nadaljevala. Rast mase izplačanih neto plač in socialnih

transferjev (s pokojninami) se je še pospešila, visoka je

bila tudi medletna rast na novo odobrenih potrošniških

kreditov. Gospodinjstva so ob povečanih sredstvih

okrepila nakupe nekaterih trajnih dobrin (predvsem

osebnih avtov, pohištva in gospodinjskih naprav). Nadalje

so se povečali tudi izdatki za nekatere poltrajne dobrine

in za turistične storitve doma in v tujini.

(13)

-70 -60 -50 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30

jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan.17 jan.18 jan.19

Desezonirana vrednost kazalnika, 3-mes. drseča sredina

Gospodarska klima Predelovalne dej.

Trg. na drobno Storitvene dej.

Gradbeništvo Potrošniki

Slika 10: Kazalnik gospodarske klime Razpoloženje v gospodarstvu od sredine lanskega leta v povprečju ostaja dokaj nespremenjeno.

Zaupanje v večini dejavnosti in med potrošniki se tudi na

začetku leta ni bistveno spremenilo. Precej se je povečalo

le v trgovini na drobno, ob višji prodaji so se izboljšala tudi

prodajna pričakovanja. Znova pa se poslabšuje zaupanje

v predelovalnih dejavnostih. Predelovalna podjetja se

soočajo z nižjimi izvoznimi naročili, ob umirjanju rasti

tujega povpraševanja se poslabšujejo tudi njihova

pričakovanja glede izvoza.

(14)

40 60 80 100 120 140 160 180 200 220 240 260

660 680 700 720 740 760 780 800 820 840 860 880

jan.09 jan.10 jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19 št. reg. brezposelnih, v 1000 oseb, desez.

št. del. aktivnih, brez kmetov, v 1000 oseb, desez.

Število delovno aktivnih, brez kmetov (leva os) Število registriranih brezposelnih (desna os)

-5 0 5 10 15 20

Medletna rast, 3-mes. drseča sredina

Zasebni sektor Javni sektor Sektor država

Slika 11: Število delovno aktivnih in registriranih brezposelnih oseb

Slika 12: Povprečna bruto plača na zaposlenega

Razmere na trgu dela so se na začetku leta še nekoliko izboljšale. Število delovno aktivnih je ostalo visoko. Ob pomanjkanju delovne sile se povečuje zaposlovanje tujcev. Ti k skupni rasti števila delovno aktivnih prispevajo več kot polovico (januarja že okoli 63 %). Nadaljuje se zmanjševanje števila registriranih brezposelnih, ki pa se je ob nizki stopnji brezposelnosti in nižji rasti zaposlovanja iz brezposelnosti že lani upočasnilo. Konec marca jih je bilo 76.533 oz. 5,8 % manj kot leto prej.

Medletna rast plač je bila januarja opazno višja.

V zasebnem sektorju je k rasti poleg konjunkturnih dejavnikov, kot so nizka brezposelnost in s tem povezani vplivi pomanjkanja delovne sile ter dobri poslovni rezultati, prispeval še dvig minimalne plače. Plače so se najbolj povečale v dejavnostih, kjer sicer najbolj primanjkuje delovne sile in kjer so pogoste zaposlitve s podpovprečno plačo (v trgovini, prometu, gostinstvu, predelovalnih dejavnostih in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih). Na rast plač v javnem sektorju pa je vplivala visoka rast v sektorju država zaradi dogovorjenih dvigov plač konec lanskega leta, v manjši meri pa tudi višja minimalna plača.

Trg dela

Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela

v % 2018 I 19/XII 18 I 19/I 18

Delovno aktivni² 3,2 -0,2¹ 3,1

Registrirani brezposelni -11,5 0,0¹ -5,8

Povprečna nominalna bruto plača 3,4 0,5¹ 4,2

zasebni sektor 4,0 0,3¹ 4,1

javni sektor 3,0 0,6¹ 4,9

v tem sektor država 2,3 3,9¹ 6,3

v tem javne družbe 4,8 -1,6¹ 1,6

2018 XII 18 I 19

Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 8,2 7,9¹ 7,8

Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR.

Opombi: ¹ desezonirani podatki,² zaposleni, samozaposleni in kmetje po SRDAP.

(15)

Cene

Inflacija ostaja na razmeroma nizki ravni. Marca se je medletna rast cen sicer nekoliko povišala. Rast trošenja gospodinjstev vpliva tako na rast cen blaga kot tudi storitev. Višje so bile cene zdravstvenega zavarovanja, rast cen počitniških paketov se je še nekoliko okrepila. Višja je bila tudi rast cen storitev povezanih s stanovanjem in oskrbe z vodo. K višjim cenam blaga so pomembno prispevale tudi višje cene obleke in obutve, ki so se ob koncu razprodaj okrepile nekoliko izraziteje kot v primerljivem obdobju lani, in bolj umirjeno upadanje cen avtomobilov.

Slika 13: Medletna rast cen v Sloveniji in evrskem območju

-1 0 1 2 3 4

Medletna inflacija, v %

Vir: SURS, Eurostat.

Slovenija Evrsko območje

Medletna rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se v prvih mesecih letos giblje nekoliko nad 1 %. Nadalje se umirja rast cen surovin, kar prispeva k nižji medletni rasti kot v lanskem letu. V zadnjih mesecih se je zvišala rast cen energentov na domačem trgu (zaradi višjih cen v oskrbi z električno energijo). Rast cen na tujih trgih je nižja kot na domačem, kar je po naši oceni tudi posledica umirjanja tujega povpraševanja.

Slika 14: Medletna rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev na domačem in tujem trgu

-6 -4 -2 0 2 4 6 8 10

Medletna rast cen industrijskih proizvodov domačih proizvajalcev, v %

Vir: SURS.

Domači trg Tuji trg

Tabela 4: Rast cen življenjskih potrebščin, v %

XII 18/

XII 17 III 19-IV 18/

III 18-IV 17 III19/

II19 III19/

III18 I-III19/

I-III18

Skupaj 1,4 1,7 0,7 1,6 1,3

Hrana 0,5 2,1 -0,2 -0,1 0,3

Goriva in energija 3,8 5,4 1,3 3,9 2,0

Storitve 3,0 2,6 -0,1 3,2 2,9

Ostalo¹ -0,3 -0,4 1,5 0,2 0,2

Osnovna inflacija - brez hrane in energije 1,2 1,1 0,8 1,7 1,5

Osnovna inflacija - odrezano povprečje² 1,5 1,6 0,3 1,4 1,4

Vir: SURS, MGRT, preračuni UMAR.

Opomba: ¹ Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijače, tobak, itd.² Pristop z izključitvijo deleža ekstremnih sprememb cen v obdobju.

(16)

Plačilna bilanca

Presežek tekočega računa plačilne bilance ostaja visok. V zadnjih dvanajstih mesecih do januarja je znašal 3,4 mrd EUR (6,9 % ocenjenega BDP). K višjemu presežku tekočih transakcij v primerjavi s prejšnjim 12-mesečnim obdobjem sta še naprej prispevala večji storitveni presežek, zlasti v menjavi transporta in neto prilivih od potovanj, ter manjši primanjkljaj primarnih dohodkov v povezavi z nižjimi stroški financiranja zunanjega dolga in višjih neto prilivov dohodkov od dela. Blagovni presežek pa je bil nižji, prav tako so bili neto odlivi sekundarnih dohodkov višji, kar je delovalo v smeri zmanjševanja presežka. Neto odlive sekundarnih dohodkov so zaznamovala predvsem višja vplačila sredstev v proračun EU.

Slika 15: Komponente salda tekočega računa plačilne bilance

-4000 -3000 -2000 -1000 0 1000 2000 3000 4000 5000

12-mesečne kumulative, v mio EUR

Sekundarni dohodki Primarni dohodki Blagovna menjava Storitvena menjava Tekoči račun

Tabela 5: Plačilna bilanca

I 19, v mio EUR Saldo, I 1, v mio EUR

Prilivi Odlivi Saldo

Tekoči račun 3.575,0 3.163,6 411,4 231,8

Blago 2.702,0 2.518,2 183,7 74,4

Storitve 603,6 327,1 276,5 216,5

Primarni dohodki 207,5 187,6 19,9 -35,0

Sekundarni dohodki 62,0 130,7 -68,7 -24,1

Kapitalski račun 138,0 151,8 -13,8 -11,8

Finančni račun 1.206,9 1.604,7 397,8 459,2

Neposredne naložbe 65,6 80,0 14,4 -6,5

Naložbe v vrednostne papirje 1.470,6 -48,7 -1.519,3 -1.468,5

Ostale naložbe -327,0 1.547,6 1.874,5 1.936,8

Statistična napaka 0,2 0,0 0,2 239,2

Vir: BS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal IMF. Na tekočem in kapitalskem računu prilivi pomenijo prejemke, odlivi pa izdatke; saldo je razlika med prilivi in odlivi. Na finančnem računu odlivi pomenijo imetja, prilivi pa obveznosti do tujine; saldo je razlika med odlivi in prilivi. Za vse plačilnobilančne prilive in odlive se povečanje izkazuje s pozitivnim predznakom, zmanjšanje pa z negativnim predznakom.

(17)

Slika 16: Medletna rast kreditov domačim nebančnim

sektorjem Razmere v bančnem sistemu ostajajo stabilne, še

naprej se postopoma krepi obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem; kakovost bančne aktive se izboljšuje. K medletni rasti obsega kreditov domačim nebančnim sektorjem letos še vedno prispevajo le gospodinjstva, ki se zadolžujejo v obliki potrošniških in stanovanjskih posojil. Medletni upad obsega kreditov domačim nefinančnim družbam se postopoma umirja, kar je posledica nekoliko izrazitejšega neto zadolževanja v začetku leta. Podjetja pa poleg bančnih posojil za financiranje tekoče proizvodnje in investicij uporabljajo tudi druge vire financiranja. Kakovost bančne aktive se še izboljšuje. Delež terjatev z zamudo nad 90 dni se je v letu 2018 znižal za več kot tretjino, na 2,3 %. Ocenjujemo, da je to posledica postopnega odplačevanja slabih terjatev in boljših bonitetnih ocen posameznih kreditojemalcev ob ugodnih poslovnih rezultatih.

-40 -30 -20 -10 0 10 20

Medletna sprememba v %

Nefinančne družbe Gospodinjstva Skupaj

Finančni trgi

Tabela 6: Kazalniki finančnih trgov

Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in vloge prebivalstva ter države

Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v %

28. II 18 31. XII 18 28.II 19 28. II 19/31. I 19 28. II 19/28. II 18

Krediti skupaj 22.315,8 22.371,3 22.585,5 0,1 1,2

Krediti podjetjem in NFI 10.584,5 10.247,2 10.412,8 0,0 -1,6

Krediti državi 1.953,7 1.754,1 1.746,5 -0,8 -10,6

Krediti gospodinjstvom 9.777,6 10.370,0 10.426,2 0,3 6,6

Potrošniški 2.430,0 2.682,9 2.725,6 0,9 12,2

Stanovanjski 6.001,3 6.238,7 6.280,6 0,2 4,7

Ostalo 1.346,2 1.448,4 1.420,0 -0,4 5,5

Bančne vloge gospodinjstev skupaj 18.202,5 19.117,0 19.485,3 0,7 7,0

Čez noč 13.088,8 14.372,6 14.712,8 1,0 12,4

Vezane 5.113,7 4.744,4 4.772,4 -0,3 -6,7

Bančne vloge centralne države skupaj 694,2 665,6 808,5 22,5 16,5

Vloge nefinančnih družb skupaj 6.282,7 6.833,3 6.515,7 -0,5 3,7

Vir: Bilten BS, preračuni UMAR.

Opomba: NFI – nedenarne finančne institucije.

Slika 17: Donosnost do dospetja evrskih obveznic izbranih

držav Donosnost do dospetja državnih obveznic v evrskem

območju se je konec prvega četrtletja nekoliko izraziteje znižala. To je po naši ocena posledica uvedbe dodatnega ukrepa denarne politike ECB (TLTRO-III) in odloga pričakovanega zviševanja ključnih obrestnih mer.

Donosnost do dospetja slovenske obveznice se je tako znižala na 0,81 %, kar je najnižja vrednost po koncu leta 2017, razmik do nemške obveznice se je znižal na 76 b. t.

-1 0 1 2 3 4 5 6 7 8

jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19

Donosnost do dospetja v %

Vir podatkov: Bloomberg.

Avstrija Irska Italija Nemčija

Portugalska Slovenija Španija

(18)

Javne finance

Slika 18: Prihodki, odhodki in saldo konsolidirane bilance javnega financiranja

-2.000 -1.500 -1.000 -500 0 500 1.000

13.000 14.000 15.000 16.000 17.000 18.000 19.000

jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19 12-mesečna kumulativa, v mio EUR

12-mesečna kumulativa, v mio EUR

Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR.

Javnofin. saldo (desna os) Prihodki Odhodki

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja

¹

je bil v prvih dveh mesecih nekoliko višji kot v enakem obdobju lani. Rast prihodkov je bila podobna (5,7 %) kot lani ob nadaljevanju ugodnih gibanj na trgu dela in domače potrošnje. Prejeta sredstva iz EU so bila nizka. Pospešila pa se je rast odhodkov (8,6 %), k čemur so enakomerno prispevale vse večje skupine odhodkov. Višja rast transferov posameznikom in gospodinjstvom je odraz zakonskih sprememb in sprostitve varčevalnih ukrepov na področju družinskih prejemkov in socialne varnosti

²

in višje redne uskladitve pokojnin (2,7 %). Višja rast mase plač je posledica višjega vrednotenja večine delovnih mest, na podlagi lanskega dogovora. Visoka je bila tudi rast investicij, zaradi pospešenega izvajanja projektov na področju prometa in prometne infrastrukture

³

ter rast izdatkov za blago in storitve, ki so bili v tem obdobju lani nizki in so se okrepili šele v nadaljevanju leta. Primanjkljaj konsolidirane bilance je v celoti izhajal iz državnega proračuna, do konca leta pa naj bi se glede na sprejet rebalans prevesil v presežek (193 mio EUR).

Tabela 7: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki po denarnem toku

Kategorija

I-II 2018 I-II 2019

Kategorija

I-II 2018 I-II 2019 Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl.

rast, %

SKUPAJ PRIHODKI 2.788,4 5,8 2.948,7 5,7 SKUPAJ ODHODKI 2.830,5 2,5 3.075,3 8,6

Davčni prihodki¹ 1.570,4 8,9 1.649,7 5,0 Plače in drugi stroški dela² 650,7 3,1 701,8 7,9

Dohodnina 400,6 9,4 435,0 8,6 Izdatki za blago in storitve 354,6 0,9 381,8 7,7

Davek od dohod. pravnih oseb 116,1 46,5 129,9 11,9 Plačila obresti 241,5 -1,6 237,3 -1,8

Davki na nepremičnine 11,9 6,5 10,3 -13,6 Rezerve 18,9 19,7 16,2 -14,0

Davek na dodano vrednost 611,9 3,4 672,6 9,9 Tekoči transferi posam. in gospodinj. 1.113,7 2,7 1.184,2 6,3

Trošarine 253,4 1,1 245,2 -3,3 Ostali tekoči transferi 276,4 0,0 275,9 -0,2

Prispevki za soc. varnost 1.050,5 7,1 1.139,2 8,4 Izdatki za investicije 79,8 -9,7 115,1 44,2

Nedavčni prihodki 112,2 -27,0 109,3 -2,6 Plačila v proračun EU 95,0 35,8 162,9 71,4

Prejeta sredstva iz EU 36,7 -23,4 28,1 -23,4 JAVNOFINANČNI SALDO -42,1 -126,6

Ostalo 18,5 81,8 22,5 21,5 PRIMARNI SALDO 199,1 110,3

Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR.

Opombi: ¹Med davčne prihodke niso všteti socialni prispevki, kot to velja v konsolidirani bilanci javnega financiranja. ²Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca.

1 Konsolidirana bilanca javnega financiranja po denarnem toku, Ministrstvo za finance.

2 Ohranjanje minimalnega dohodka v enaki višini, kot je veljal v drugi polovici leta 2018, sprostitev nekaterih transferov vezanih na rast BDP in stopnje delovne aktivnosti (družinski prejemki in starševska nadomestila ter štipendije).

3 Pregled javnofinančnih gibanj, marec 2019, Ministrstvo za finance.

(19)

0 50 100 150 200 250 300 350 Drugo

Skupna kmetijska

politika Kohezijski

sklad Strukturni

skladi

V mio EUR

Skupaj prejeta sredstva (januar-december 2018) Skupaj prejeta sredstva (januar-december 2017)

Vir: MF.

Slika 21: Prejeta sredstva iz proračuna EU Neto položaj državnega proračuna RS do proračuna EU je v letu 2018 znašal 360,1 mio EUR (8,8 mio EUR v letu 2017). V državni proračun RS je bilo prejetih 793,5 mio EUR (71,4 % v proračunu načrtovane realizacije), v proračun EU pa je bilo vplačanih 433,4 mio EUR (101,1 % predvidenih letnih vplačil v proračun EU). Največ vplačil v državni proračun je bilo iz strukturnih skladov (68,3 % načrtovanih), manj iz Kohezijskega sklada (62,3 %) in iz naslova Skupne kmetijske in ribiške politike (90,8 %).

Z odpravo sistemskih napak med delovanjem treh informacijskih sistemov

⁵

se je zmanjšal razkorak med izplačili iz državnega proračuna in povračili iz evropskega proračuna. Zaostanki pri povračilu evropskih sredstev v državni proračun kljub temu ostajajo en večjih izzivov pri črpanju evropskih kohezijskih sredstev.

⁶

5 V izvajanju Evropske kohezijske politike sodelujejo trije informacijski sistemi: eMA, eCA in MFeRAC.

6 Razlika med izplačili iz državnega proračuna in certificiranimi sredstvi 182 mio EUR (Poročilo o izvajanju evropske kohezijske politike 2014- 2020, stanje na dan 31.12.2018).

-16 -14 -12 -10 -8 -6 -4 -2 0 2

2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018

Saldo sektorja država (ESA 2010), % BDP

Vir: SURS.

Slika 19: Saldo sektorja država (ESA 2010) Izboljševanje javnofinančnega položaja

⁴

se je nadaljevalo tudi v letu 2018. V letu 2017 je bil saldo izravnan, v letu 2018 pa so prihodki presegli izdatke za 303 mio EUR (0,7 % BDP). Kontinuirano izboljševanje salda po letu 2013, ko je sektor država izkazoval najvišji primanjkljaj, je odraz ukrepov za stabilizacijo razmer, izboljšanih gospodarskih gibanj ter ukrepov za povečanje prihodkov in omejitev izdatkov. V zadnjih dveh letih pa je bilo prekinjeno zniževanje fleksibilnih izdatkov, zlasti investicij. Te so se lani močno (24,8 %) povečale zaradi hitrejšega izvajanja projektov, financiranih z nacionalnimi viri in viri skladov EU.

4 Po podatkih Evropskega sistema nacionalnih računov 2010, SURS.

Slika 20: Konsolidiran dolg sektorja država (ESA 2010) Izboljševanje javnofinančnega salda v razmerah visoke gospodarske rasti je v zadnjih letih vplivalo na hitro zniževanje deleža dolga sektorja država glede na BDP. Naraščanje zadolženosti Slovenije po letu 2008, ki je bilo ob recesiji z dvojnim dnom, dolgoletnem vztrajanju javnofinančnih primanjkljajev in zaradi enkratnih dejavnikov med največjimi v EU, se je leta 2015 zaustavilo (pri 82,6 % BDP). Odtlej se je delež dolga glede na BDP hitro zniževal, tudi v mednarodnem merilu in hitreje od zahtev Pakta za stabilnost in rast. V letu 2018 je znašal 70,1 % BDP. Zniževanje deleža dolga je potekalo pod vplivom izboljšanja primarnega salda (presežek), prav tako je bil ugoden prispevek gospodarske rasti, ki je v zadnjih treh letih presegel nasproten učinek izdatkov za obresti, ki pa se prav tako znižujejo.

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90

2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018

Dolg sektorja država (ESA 2010), % BDP

Vir: SURS.

(20)

(21)

izbr ane t eme

(22)

(23)

Plačilna (ne)sposobnost v letu 2018

Plačilna sposobnost se je v letu 2018 po večini razpoložljivih kazalnikov izboljšala, število stečajev podjetij pa je bilo največje od leta 2009

¹

. Plačilna sposobnost pravnih oseb in samostojnih podjetnikov se je izboljšala po številu neplačnikov in višini neplačanih zneskov. Skrajšali so se roki neplačil, še vedno pa ostajajo visoke dolgoročne

²

neplačane obveznosti, ki pri pravnih osebah predstavljajo 56,2 %, pri samostojnih podjetnikih pa kar 80,8 % vseh neporavnanih obveznosti

³

. S poboti se je zmanjšala medsebojna zadolženost poslovnih subjektov. Bistveno se je zmanjšalo število začetih osebnih stečajev, več pa je bilo začetih stečajnih postopkov, postopkov poravnave in postopkov likvidacije pri pravnih osebah.

Plačilna sposobnost se je lani izboljšala pri pravnih osebah in samostojnih podjetnikih. Število pravnih oseb z neporavnanimi obveznostmi se je zmanjšalo za desetino, najbolj v trgovini in gradbeništvu, ki predstavlja okoli četrtino vseh dnevnih neplačanih obveznosti.

Povprečni dnevni neporavnani zneski so se sicer zmanjšali za okoli desetino, več kot polovico vseh pa predstavljajo mikro družb. Tudi število samostojnih podjetnikov je bilo za desetino manjše kot v predhodnem letu, povprečni dnevni zneski neplačil pa so se zmanjšali za okoli tretjino.

Število začetih stečajnih postopkov

⁴

nad pravnimi osebami je v letu 2018 preseglo dosedanjo najvišjo raven, število začetih stečajev nad samostojnimi podjetniki pa se zmanjšuje. Po zakonskih spremembah

⁵

v letih 2013 in 2014 se je začelo število začetih stečajnih postopkov nad pravnimi osebami povečevati. Lani je bila skoraj polovica vseh stečajnih postopkov nad pravnimi osebami začetih v dejavnosti gradbeništva in trgovine. Zaradi insolventnosti

⁶

in posledično stečaja je bilo iz poslovnega registra izbrisanih 10 % pravnih oseb več kot leto prej. Skupno število začetih stečajev nad samostojnimi podjetniki pa se je zmanjšalo (za 3 %) in bilo tretjino nižje kot v rekordnem letu 2015. Več kot polovica vseh je bilo iz dejavnosti gradbeništva, gostinstva in

1 Odkar imamo na voljo podatke.

2 Neplačane obveznosti nad eno leto.

3 Gre za dospele neporavnane obveznosti neprekinjeno več kot pet dni v mesecu. AJPES vodi evidence dospelih neporavnanih obveznosti iz naslova sodnih sklepov o izvršbi in iz naslova davčnega dolga. Te evidence ne vključujejo ostalih neporavnanih obveznosti iz naslova neplačanih računov med upniki in dolžniki.

4 Stečajni postopek je oblika prenehanja prezadolženega dolžnika na način, da se v okviru postopka, ki ga operativno vodi stečajni upravitelj ob nadzoru s strani sodišča, unovči celotno premoženje stečajnega dolžnika ter iz nje izoblikuje stečajna masa za plačilo terjatev upnikov.

Po koncu stečajnega postopka se pravna oseba izbriše iz sodnega registra.

5 Novela Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), Uradni list RS št. 47/2013 z dne 31.

5. 2013, po katerem nobenemu dolžniku ni več treba založiti stroškov predujma za začetek stečajnega postopka.

6 Insolventnost je položaj, ki nastane, če dolžnik v daljšem časovnem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (trajnejša nelikvidnost), ali postane dolgoročno plačilno nesposoben.

0 100 200 300 400 500 600 700 800

0 1.000 2.000 3.000 4.000 5.000 6.000 7.000 8.000

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 V mio EUR

Število

Vir: AJPES.

Povprečno št. pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi (leva os)

Povpr. dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti, mio EUR (desna os)

Slika 22: Pravne osebe z dospelimi neporavnanimi obveznostmi nad 5 dni neprekinjeno v mesecu in povprečni dnevni zneski dospelih neporavnanih obveznosti

0 100 200 300 400 500 600

2005 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018

V mlrd EUR

Vir: AJPES.

Do 3 mesece Od 3 mesecev do 1 leta Nad 1 leto

Slika 23: Povprečni zneski neporavnanih obveznosti pravnih oseb po ročnosti neplačil

0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200

0 1.000 2.000 3.000 4.000 5.000 6.000 7.000 8.000 9.000 10.000

2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 V mio EUR

Število

Vir: AJPES.

Povpr. dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti, mio EUR (desna os)

Povprečno št. samostojnih podjetnikov z dospelimi neporavnanimi obveznostmi (leva os)

Slika 24: Samostojni podjetniki posamezniki z dospelimi

neporavnanimi obveznostmi nad 5 dni neprekinjeno

v mesecu in povprečni dnevni zneski dospelih

neporavnanih obveznosti

(24)

Tabela 8: Rezultati večstranskih pobotov medsebojnih obveznosti od leta 2011 do 2018

V letu Povprečno število dolžnikov na

krog pobota v obdobju

Skupni znesek prijavljenih obveznosti (v EUR)

Skupni pobotani znesek (v

EUR) Delež pobotanih obveznosti (od prijavljenih) (v %)

2011 14.019 9.708.516.883 643.976.767 6,6

2012 12.937 9.252.229.008 682.850.748 7,4

2013 8.083 7.229.521.573 502.411.677 6,9

2014 6.431 6.710.356.571 445.832.469 6,6

2015 5.263 5.687.126.549 392.064.605 6,9

2016 4.447 4.607.380.291 307.810.589 6,7

2017 3.681 4.074.346.034 272.107.493 6,7

2018 3.137 3.887.209.350 252.500.152 6,5

Vir: AJPES.

Opomba: Poboti se izvajajo mesečno.

prometa. Večina stečajev samostojnih podjetnikov je v zadnjih letih praznih (brez premoženja), podjetniki pa se za stečaj odločajo, ker gre za najcenejšo pot do zaprtja podjetja

⁷

. Tudi število začetih osebnih stečajev

⁸

se je lani nadalje zmanjšalo, od rekordnega leta 2015 se je njihovo število skoraj prepolovilo. Zneski prijavljenih terjatev pa so znova narasli. V letu 2018 je bilo začetih in končanih postopkov likvidacij največ do sedaj. Število začetih postopkov poravnav - tako prisilnih kot poenostavljenih

⁹

- zadnja leta upada.

Vključno z decembrskim krogom 2018 obveznega in prostovoljnega pobota se je od aprila 2011 medsebojna zadolženost poslovnih subjektov zmanjšala za 3,5 mrd EUR.

¹⁰

V letu 2018 so dolžniki prijavili obveznosti v skupnem znesku 3,9 mrd EUR, pobotanih pa je bilo 6,5 % prijavljenih obveznosti. Dve tretjini vseh pobotanih obveznosti je bilo v dejavnosti trgovine (41 %) in predelovalnih dejavnostih (26 %).

7 Pri stečaju je treba vložiti le predlog, stroški predujma pa se plačajo iz proračuna sodišč, medtem ko je potrebno v postopku likvidacije plačati notarja, sodno takso in odvetnika.

8 Po podatkih Vrhovnega sodišča RS. Z uvedbo postopka osebnega stečaja se prepreči rubež oz. se ustavijo sodne dražbe dolžnikovega premoženja.

9 ZFPPIPP dopušča možnost, da tudi manjša podjetja in podjetniki izvedejo prisilno poravnavo in tako poskušajo rešiti svoje podjetje.

Postopek je precej enostavnejši in cenejši od navadne prisilne poravnave, namenjen pa je mikro podjetjem in malim podjetnikom (s.p.-jem).

10 Skladno z zakonom o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1 (Uradni list RS, št. 57/2012, z dne 27. 7. 2012), ki je začel veljati dne 28. 7.

2012)

0 30 60 90 120 150 180 210

0 200 400 600 800 1.000 1.200 1.400

2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Število

Število

Vir: AJPES, poslovni register Slovenije.

Št. začetih stečajnih postopkov nad pravnimi osebami (leva os) Št. začetih stečajnih postopkov nad s.p. (desna os)

Slika 25: Število začetih stečajnih postopkov

0 200 400 600 800 1.000 1.200

0 1.000 2.000 3.000 4.000 5.000 6.000

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 V mio EUR

Število

Vir: Vrhovno sodišče RS.

Zneski prijavljenih terjatev v mio EUR Število začetih osebnih stečajev

Slika 26: Število začetih osebnih stečajev in zneski

prijavljenih terjatev

(25)

sta tistična prilo ga

(26)

(27)

Pomembnejši kazalci 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Pomladanska napoved 2019

Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) -1,1 3,0 2,3 3,1 4,9 4,5 3,4 3,1 2,8

BDP v mio EUR (tekoče cene) 36.239 37.603 38.863 40.357 43.000 45.948 48.797 51.578 54.443

BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene) 17.596 18.238 18.836 19.547 20.815 22.182 23.619 24.964 26.351 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)¹ 21.900 22.700 23.800 24.100 25.500

BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 28 = 100)¹ 82 82 82 83 85

Stopnja brezposelnosti, registrirana 13,1 13,1 12,3 11,2 9,5 8,2 7,6 7,0 6,4

Stopnja brezposelnosti, anketna 10,1 9,7 9,0 8,0 6,6 5,1 4,3 3,9 3,7

Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 0,0 2,6 1,0 1,3 1,9 1,4 1,4 2,1 2,2

Inflacija², povprečje leta 1,8 0,2 -0,5 -0,1 1,4 1,7 1,6 1,9 2,2

Inflacija², konec leta 0,7 0,2 -0,4 0,5 1,7 1,4 2,2 2,2 2,2

MENJAVA S TUJINO

Izvoz proizvodov in storitev (realne stopnje rasti, v %) 3,1 5,7 5,0 6,4 10,7 7,2 5,1 5,3 4,7

Izvoz proizvodov 3,3 6,3 5,3 6,2 11,0 6,6 4,9 5,2 4,6

Izvoz storitev 1,9 3,4 3,7 7,6 9,9 9,5 5,9 5,5 4,9

Uvoz proizvod in storitev (realne stopnje rasti, v %) 2,1 4,1 4,7 6,6 10,3 7,7 6,0 5,8 5,4

Uvoz proizvodov 2,9 3,8 5,1 7,0 11,1 8,1 6,2 5,9 5,5

Uvoz storitev -3,0 6,2 2,3 4,2 5,9 5,3 5,0 5,3 4,6

Saldo tekočega računa plačilne bilance³, v mio EUR 1.594 2.179 1.760 2.224 3.077 3.375 3.162 3.247 3.220

- delež v primerjavi z BDP, v % 4,4 5,8 4,5 5,5 7,2 7,3 6,5 6,3 5,9

Bruto zunanji dolg, v mio EUR 41.632 48.709 46.627 44.810 43.813 42.567 43.658*

- delež v primerjavi z BDP, v % 114,9 129,5 120,0 111,0 101,9 92,6

Razmerje USD za 1 EUR 1,328 1,329 1,110 1,107 1,129 1,181 1,135 1,134 1,134

DOMAČE POVPRAŠEVANJE

Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) -4,1 1,9 2,3 3,9 1,9 2,2 2,9 2,4 2,2

- delež v BDP, v % 55,4 54,4 53,6 53,3 51,9 50,8 50,3 49,8 49,3

Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) -2,1 -1,2 2,4 2,7 0,5 2,6 2,2 1,9 1,4

- delež v BDP, v % 19,5 18,6 18,5 18,8 18,2 17,8 17,9 17,9 17,9

Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) 3,2 1,0 -1,6 -3,7 10,7 10,6 7,7 7,0 7,0

- delež v BDP, v % 19,8 19,4 18,8 17,5 18,5 19,7 20,6 21,4 22,3

Vir: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Pomladanska napoved 2019).

Opombe: ¹Merjeno v standardih kupne moči (PPS); ²Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; ³ plačilno bilančna statistika; * konec januarja 2019.

(28)

Proizvodnja 2016 2017 2018 2016 2017 2018 2017 2017 2018 2019

Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3

INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v %

Industrija B+C+D 7,1 7,7 4,4 6,6 7,5 5,7 7,8 9,8 7,3 5,2 3,2 2,2 3,0 12,7 1,2 8,2 7,5 7,3 7,5 8,3 13,3 9,8 6,0 11,1 7,5 3,9 9,5 5,9 0,8 7,7 5 -2,4 6,9 2,3 -3,5 5,4 - -

B Rudarstvo 1,7 2,6 -1,0 -1,6 11,4 8,0 3,0 -10,6 -16,9 6,6 6,5 0,3 11,6 15,2 7,1 7,8 9,0 38,7 1,2 -16,1 -17,8 -3,0 -8,3 -7,2 -18,8 -23,6 6,2 6,5 7,1 4,8 15,3 0,3 19,1 -7,0 -15,9 -8,2 - -

C Predelovalne dejavnosti 8,2 8,3 4,8 7,4 7,7 6,4 8,4 10,8 8,0 5,5 3,4 2,5 2,9 13,7 1,2 9,0 8,6 7,8 7,9 9,3 14,4 10,8 6,9 12,8 8,1 4,0 10,4 6,3 0,6 8,4 5,2 -2,4 7,3 2,3 -3,0 5,8 - -

D Oskrba z elektriko, plinom, paro -3,4 1,9 1,0 -0,4 4,6 -1,1 1,3 2,7 4,1 0,7 0,4 -1,1 1,5 1,8 0,4 -0,3 -3,4 -2,0 3,0 3,0 9,1 1,5 -1,9 -0,9 5,8 7,8 0,8 0,3 0,9 1,5 2,0 -2,2 -0,5 3,5 -5,9 3,5 - -

GRADBENIŠTVO², medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v %

Gradbeništvo skupaj -17,7 17,7 19,8 -9,2 19,8 17,3 8,3 26,0 18,6 17,1 28,8 14,9 20,9 41,4 26,8 4,7 21,7 10,4 7,5 7,0 31,1 26,0 20,0 77,2 6,6 -2,0 12,7 30,7 9,8 25,8 34,0 26,9 18,5 19,5 4,3 4,3 - -

Stavbe 2,4 27,6 16,8 19,0 36,8 40,0 9,4 30,7 25,5 16,5 28,5 2,4 25,7 56,5 53,7 33,6 34,7 13,6 3,1 11,3 44,8 30,4 17,7 65,5 19,7 3,9 13,1 29,3 8,5 27,7 29,6 28,5 7,0 6,4 -7,5 -1,9 - -

Gradbeni inženirski objekti -24,8 14,4 21,1 -19,0 15,1 9,1 8,3 25,0 13,3 17,8 29,4 20,5 21,6 37,2 17,4 -5,0 16,2 9,9 10,0 5,5 26,4 23,8 24,9 79,4 -1,0 -5,5 12,5 31,5 11,2 25,1 36,5 26,8 23,6 25,4 9,6 6,7 - -

TRŽNE STORITVE, medletna nominalna rast v %

Storitve skupaj 5,0 8,2 8,2 3,4 6,2 7,9 8,2 10,1 7,3 8,5 8,8 8,3 3,9 10,6 4,8 11,0 7,8 9,8 8,1 6,8 11,5 10,3 8,6 11,2 5,3 5,7 9,9 8,4 7,3 9,0 10,0 7,3 11,6 7,8 5,8 8,6 - -

Promet in skladiščenje 3,6 10,8 9,4 3,3 11,0 9,8 10,9 11,4 8,6 10,1 9,6 9,1 6,2 16,8 4,9 16,0 8,4 13,0 11,2 8,8 15,3 12,4 6,5 13,5 6,3 6,5 11,8 8,0 10,7 12,3 8,7 7,8 13,7 9,3 3,7 8,6 - -

Informacijske in

komunikacijske dejavnosti 3,5 5,8 3,9 1,2 3,5 7,7 4,5 7,2 6,1 1,0 4,2 4,6 1,9 4,6 5,4 9,5 8,1 5,5 4,3 3,6 8,8 6,5 6,7 5,2 4,7 8,1 2,2 2,6 -1,6 7,0 4,2 1,6 6,1 3,5 4,3 8,7 - -

Strokovne, znanstvene in

tehnične dejavnosti -0,8 3,7 16,1 -0,2 1,2 3,4 1,2 7,8 10,9 18,5 16,5 17,6 -3,8 3,1 -1,1 4,3 6,8 1,6 -2,2 3,9 7,4 3,9 11,6 15,5 9,5 8,5 23,0 19,4 13,8 11,5 24,1 14,7 22,0 16,9 14,7 12,0 - -

Druge raznovrstne poslovne

dejavnosti 7,7 12,2 7,3 11,6 11,9 12,3 9,2 15,6 8,5 11,2 7,9 1,9 11,4 14,5 13,9 12,1 11,0 11,4 7,6 8,5 14,7 22,6 10,1 12,7 9,6 4,1 8,7 13,6 11,3 8,1 11,4 4,3 4,9 -2,6 3,5 6,1 - -

TRGOVINA, medletna rast realnega prihodka v %

Trgovina skupaj 6,7 8,5 8,1 9,2 10,8 7,8 10,0 6,0 3,9 7,8 8,3 11,7 6,0 13,2 3,5 9,4 10,5 10,8 11,6 7,6 8,5 8,7 0,9 5,7 2,5 3,6 8,3 8,9 6,4 10,9 7,6 6,5 16,0 9,2 10,0 10,5 - -

Trgovina na drobno 4,4 7,4 4,6 10,1 12,1 8,3 8,1 2,2 -0,9 2,5 4,2 11,9 8,7 13,3 5,8 9,4 9,8 9,4 7,8 7,2 2,7 6,2 -1,6 -1,0 -2,2 0,3 -0,3 4,8 2,9 3,0 4,3 5,2 15,9 8,9 11,0 10,0 - -

Trgovina z motornimi vozili in

popravila motornih vozil 21,8 14,1 11,6 20,8 15,8 12,7 13,5 14,6 12,3 15,9 15,8 3,4 9,0 18,9 9,6 12,8 15,7 12,0 18,9 10,5 21,6 16,1 6,3 14,2 12,0 11,1 19,2 16,8 12,0 27,4 18,5 2,3 5,2 3,1 1,7 9,9 - -

Trgovina na debelo in posredništvo

pri prodaji 3,5 6,9 9,4 5,0 8,5 5,7 8,8 5,0 4,1 8,8 9,2 14,8 3,3 11,3 -0,3 8,5 8,7 10,4 10,8 5,6 7,7 7,3 0,1 7,2 2,3 3,1 10,8 8,8 7,1 11,8 7,0 8,9 20,1 11,8 12,3 11,2 - -

TURIZEM, medletna rast v %

Skupaj, prenočitve 8,5 12,3 10,5 12,2 6,0 19,4 12,8 8,5 2,4 10,7 11,8 14,4 5,1 6,7 28,7 5,5 25,1 14,0 14,9 7,1 6,8 7,7 11,3 6,0 -0,7 2,0 5,4 20,2 7,6 11,5 10,3 15,4 13,1 17,0 13,9 -2,1 12,1 -

Domači gostje, prenočitve 3,3 5,0 -0,1 3,9 5,2 6,5 3,3 6,4 -2,9 3,2 -1,8 2,4 -1,7 21,1 -1,2 6,0 12,7 5,4 5,5 -4,2 15,2 0,3 3,5 11,1 -3,9 -12,2 7,5 0,5 2,2 -3,4 -2,4 2,1 -1,3 5,5 3,8 -8,8 13,9 -

Tuji gostje, prenočitve 11,5 16,1 15,4 18,0 6,6 26,0 16,6 9,8 6,4 14,0 16,7 21,7 13,0 -2,4 48,7 5,3 31,2 17,5 18,5 11,7 2,9 13,6 16,9 3,2 2,5 13,0 4,5 28,4 9,9 17,1 14,6 20,1 20,8 24,9 20,2 2,0 10,3 -

Nominalni prihodek v gostinstvu 11,0 8,9 7,1 12,2 7,8 11,7 9,2 6,4 6,5 6,7 8,0 6,7 5,9 10,5 12,9 9,6 12,8 11,5 11,3 4,3 6,5 7,2 5,7 10,8 3,7 5,2 6,7 8,5 5,2 6,3 8,4 9,6 5,4 8,1 6,9 6,2 - -

KMETIJSTVO

Odkup pridelkov, v mio EUR 465,7 518,7 524,8 132,9 108,7 119,8 135,2 155,0 110,9 122,0 140,9 151,0 34,2 39,5 36,8 42,0 41,1 45,8 42,3 47,1 57,6 48,4 49,0 37,2 34,0 39,7 39,6 41,5 40,9 42,9 42,2 55,8 59,3 45,317 46,385 39,781 - - POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika*)

Kazalnik gospodarske klime 5,5 12,5 11,9 7,7 11,0 11,1 12,0 15,8 14,2 12,7 9,7 10,8 10,5 12,7 11,7 9,5 12,2 11,7 11,6 12,5 15,4 16,1 15,8 16,0 14,4 12,2 13,1 12 13,1 10,5 10,5 8,1 11,5 9,9 11,0 12,3 9,1 9,1

Kazalnik zaupanja

v predelovalnih dejavnostih 6 10 8 6 10 8 9 13 12 8 4 8 10 12 9 6 9 8 8 10 12 13 13 13 13 10 9 8 8 5 6 2 10 7 6 7 2 3

v gradbeništvu -10 12 22 -1 5 10 17 18 23 25 20 19 7 6 10 7 13 17 17 18 22 13 20 22 23 24 25 25 26 22 21 17 18 23 16 18 18 17

v storitvenih dejavnostih 19 25 24 21 24 25 24 28 24 25 24 25 23 27 27 24 24 24 25 23 27 29 28 25 24 23 25 25 24 24 24 25 24 23 27 25 25 23

v trgovini na drobno 19 22 14 16 19 18 22 26 19 11 13 14 18 28 12 10 32 24 19 24 28 30 21 32 19 5 10 0 23 11 11 17 19 10 14 28 17 24

potrošnikov -14 -4 -2 -10 -7 -5 -4 0 0 1 -5 -6 -9 -9 -5 -6 -3 -4 -4 -3 0 -1 1 2 0 -1 1 0 1 -2 -4 -9 -7 -6 -4 -3 -5 -6

Vir: SURS.

Opombe: ¹Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; ²V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; * desezonirani podatki SURS; .

(29)