Ekonomsko ogledalošt. 2, letnik XXVlII, 2022

(1)

št. 2 /20 2 2, letnik XXV I II ek onomsk o ogledalo

(2)

(3)

ISSN 1318-3818 (tisk) ISSN 1580-6170 (pdf) Publikacija je brezplačna.

©2022, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno.

Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira.

Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Marijana Bednaš, direktorica Urednica: dr. Laura Južnik Rotar

Pri pripravi so sodelovali (po abecednem vrstnem redu):

Urška Brodar; Lejla Fajić; dr. Tina Golob Šušteršič; mag. Marjan Hafner; mag. Matevž Hribernik; Mojca Koprivnikar Šušteršič; mag. Janez Kušar; dr. Andrej Kuštrin; dr. Laura Južnik Rotar; dr. Jože Markič; Jure Povšnar; Denis Rogan, mag.; Dragica Šuc, MSc; mag.

Ana Vidrih

Izbrano temo je pripravila

Branka Tavčar (Kako so se s plačilno sposobnostjo med koronavirusno krizo soočali posamezni poslovni subjekti)

Uredniški odbor sestavljajo: mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajić, dr. Marta Gregorčič, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, mag. Janez Kušar

Tehnično urejanje in prelom: Ema Bertina Kopitar, Bibijana Cirman Naglič Tisk: Collegium Graphicum d.o.o.

Naklada: 130 izvodov Prvi natis

Ljubljana, februar 2022

(4)

Gospodarska gibanja v Sloveniji ... 11

Trg dela ... 17

Cene ... 19

Finančni trgi ... 20

Plačilna bilanca... 21

Javne finance ... 22

Izbrane teme ...25

Kako so se s plačilno sposobnostjo med koronavirusno krizo soočali posamezni poslovni subjekti ... 27

Statistična priloga ...31

S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002.

Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp.

Vse tekoče primerjave (mesečno, četrtletno) v publikaciji Ekonomsko ogledalo so narejene na podlagi desezoniranih podatkov, vse medletne primerjave pa na podlagi originalnih podatkov. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno.

Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki, znani do 14. februarja 2022.

(5)

Aktualno Gospodarska rast evrskega območja se je v zadnjem četrtletju 2021 v primerjavi s četrtletjem prej precej upočasnila, šibka rast se glede na razpoložljive kazalnike nadaljuje tudi v začetku leta. Rast BDP evrskega območja se je po prvi oceni Eurostata v primerjavi s tretjim četrtletjem lanskega leta upočasnila na 0,3 %. Razpoložljivi kazalniki nakazujejo, da se podobna gospodarska aktivnost nadaljuje tudi v prvem četrtletju letošnjega leta. Vrednost sestavljenega kazalnika PMI za evrsko območje je bila januarja najnižja v zadnjih enajstih mesecih, ob rasti okužb z omikronom in zaostrovanju zajezitvenih ukrepov se je znižala zlasti vrednost kazalnika rasti aktivnosti v storitvenih dejavnostih, pri čemer pa poslabšanje epidemičnih razmer ni vplivalo na kazalnik za predelovalne dejavnosti, ki je dosegel najvišjo vrednost v zadnjih petih mesecih. Cene energentov še naprej močno prispevajo k visoki medletni inflaciji v evrskem območju, ta je januarja znašala 5,1 %. IMF in EK sta januarja oz. februarja za letos znižala svoje jesenske napovedi gospodarske rasti. Napovedi so ob vztrajanju pandemije, višjih cen energije in motenj v dobavnih verigah ter posledično višje inflacije precej poslabšane v ZDA in na Kitajskem, v evrskem območju pa je napoved znižana za 0,4 oz. 0,3 o. t. na 3,9 oz. 4 %.

Za leto 2023 se v evrskem območju predvideva nadaljnja upočasnitev gospodarske rasti, napoved pa je glede na jesensko nekoliko popravljena navzgor.

V Sloveniji večina kazalnikov kaže na ohranjanje relativno ugodnih gibanj gospodarske aktivnosti ob koncu lanskega leta, negotovosti zaradi epidemičnih razmer pa so še prisotne v storitvenih dejavnostih. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je v zadnjem četrtletju lanskega leta precej povečala, prav tako tudi blagovna menjava, izvozna pričakovanja pa v začetku letošnjega leta ostajajo visoka.

Trošenje gospodinjstev se je v zadnjem četrtletju preteklega leta povečalo v trgovini z neživili, močno pa se je povečala tudi prodaja v trgovini z motornimi gorivi, na kar je ob večjem prometu tovornih vozil vplivala tudi prodaja tranzitnim kupcem. Ob koncu lanskega leta se je prodaja ponovno povečala tudi v tržnih storitvah, kjer so le še storitve potovalnih in zaposlovalnih agencij močno zaostajale za ravnmi izpred epidemije.

Aktivnost v gradbeništvu je ob koncu lanskega leta ostala medletno nižja. Zaradi naraščanja cen surovin in pomanjkanja delovne sile pa je bila še naprej visoka rast cen gradbenih storitev. Po podatkih o davčnem potrjevanju računov je bila prodaja januarja medletno večja za 30 %, kar je tudi posledica lanske nizke osnove zaradi zajezitvenih ukrepov, in za 7 % manjša kot januarja 2020; za predkrizno ravnjo znatno zaostajajo gostinske, kulturne in razvedrilne storitve ter igre na srečo, manjša pa je bila tudi prodaja v trgovini. Razpoloženje v gospodarstvu se je januarja v večini dejavnosti nekoliko izboljšalo, v predelovalnih dejavnostih in med potrošniki pa je ostalo na enaki ravni kot decembra lani.

Razmere na trgu dela ostajajo dobre. Število delovno aktivnih se je novembra lani znova občutno povečalo. Medletna rast zaposlenosti je bila najvišja v gostinstvu in gradbeništvu, slednje je v prvih enajstih mesecih lani zabeležilo tudi najvišji delež delovno aktivnih tujcev. Ob pomanjkanju domače delovne sile je bil prispevek tuje delovne sile k skupni rasti zaposlenosti novembra lani skoraj 50-odstoten. Registriranih brezposelnih oseb je bilo v začetku leta 67.834, opazno manj kot v enakem obdobju lani (za 25,9 %) in tudi manj kot januarja 2020 (za 15 %). Nadaljeval se je tudi upad dolgotrajno brezposelnih, njihovo število je bilo manjše kot pred začetkom epidemije. Medletna rast povprečne bruto plače v zasebnem sektorju ostaja visoka, ocenjujemo, da v nekaterih dejavnostih (predelovalne dejavnosti, gradbeništvo in gostinstvo) na to že lahko vpliva tudi pomanjkanje delovne sile. Medletna rast plač v javnem sektorju se je v drugi polovici lanskega leta zaradi prenehanja z epidemijo povezanih izplačil dodatkov opazno znižala, novembra pa je bila že negativna.

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je januarja ob hitri rasti cen energentov,

hrane in storitev precej okrepila. Znašala je 5,8 %, k čemur so največ prispevale višje

cene energentov. Za več kot četrtino so se na mesečni ravni okrepile cene plina, višje pa

so bile tudi cene naftnih derivatov in elektrike. Še naprej se krepijo cene v skupini hrane

in brezalkoholnih pijač, ki so bile medletno višje za 4,6 %, rast cen storitev pa je prvič po

izbruhu epidemije medletno presegla 3 %. Še naprej se krepijo tudi cene industrijskih

(6)

proizvodov slovenskih proizvajalcev, k medletni rasti so največ prispevale cene v skupini surovin (16 %).

Javnofinančni primanjkljaj je v letu 2021 znašal 2,9 mrd EUR in je bil za 0,6 mrd

nižji kot v letu 2020. Na zmanjšanje sta vplivali visoka rast prihodkov in upočasnjena

rast odhodkov. Rast prihodkov je posledica okrevanja gospodarske aktivnosti, zlasti

domačega povpraševanja, in ugodnejših razmer na trgu dela in je izhajala zlasti iz

prihodkov davka na dodano vrednost, socialnih prispevkov, dohodnine ter davka od

dohodka pravnih oseb. Okrepila se je tudi rast nedavčnih prihodkov ter rast prihodkov iz

sredstev EU. Poleg nižje rasti odhodkov je bila lani drugačna tudi struktura te rasti, z višjim

prispevkom predvsem za plače javnih uslužbencev (izplačila dodatkov) in investicije,

močno pa so se znižali odhodki za subvencije, ki so v predhodnem letu naraščali. Rast

tekočih transferjev posameznikom in gospodinjstvom je bila podobno visoka kot v letu

2020. Skupni odhodki za blaženje posledic covida-19 so v letu 2021 znašali 2,8 mrd EUR,

od tega največ za dodatke zaposlenim v javnem sektorju in povračila fiksnih stroškov

podjetjem.

(7)

1014 1822 2630 3438 4246 5054 5862 66

jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 jan. 21 jan. 22

Vrednost PMI za evrsko območje

Sestavljeni indeks Predelovalne dejavnosti Storitve

Vir: Markit. Opomba: vrednost PMI nad 50 nakazuje na rast, pod 50 pa na njegovo krčenje.

Sestavljeni kazalnik PMI za evrsko območje nakazuje na nadaljevanje upočasnjevanja gospodarske rasti evrskega območja tudi v začetku letošnjega leta

40 60 80 100 120 140 160 180 200

jan. 05 jan. 06 jan. 07 jan. 08 jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 jan. 21

Desezoniran realni indeks 2010=100

Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: Podatki o realnem storitvenem prihodku so objavljeni od leta 2010 naprej.

Izvoz blaga Ind. proiz. predelovalnih dej.

Vred. opr. del v gradbeništvu Prih. v trgovini na drobno Storitveni prihodek

V Sloveniji večina razpoložljivih kazalnikov kaže na ohranjanje relativno ugodnih gibanj gospodarske aktivnosti ob koncu lanskega leta

20 40 60 80 100 120 140

Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 Q1 19 Q1 20 Q1 21

Desezoniran indeks 2010=100

Vir: SURS, preračuni UMAR. Podatek za Q4 2021 pri gostinskem prihodku je povprečna vrednost za oktober in november.

Potrošnja gospodinjstev Real. prih. v trg. z neživili Real. prih. v trg. z živili in pijačami Real. prih. v gostinstvu Prodaja osebnih avtov fiz. osebam

Trošenje gospodinjstev je v zadnjem četrtletju 2021 ostalo visoko

-3.542,1 -2.914,5 -4.000

-3.000 -2.000 -1.000 0 1.000 2.000

2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021

mio EUR

Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR.

Javnofinančni saldo Primarni saldo

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnih financ je bil v letu 2021 nižji kot v letu 2020

Rast kreditov se krepi zaradi večjega kreditiranja podjetij in NFI ter gospodinjstev, predvsem v obliki stanovanjskih posojil

-40 -30 -20 -10 0 10 20 30

jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 jan. 21

Medletna rast, v %

Vir: BS.

Potrošniški Stanovanjski

Podjetja in NFI Skupaj

Razmere na trgu dela ostajajo ugodne; zaposlenost dosega nove najvišje ravni, brezposelnost se še naprej znižuje

0 20 40 60 80 100 120 140 160

740 760 780 800 820 840 860 880 900

jan. 06 jan. 07 jan. 08 jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 jan. 21 jan. 22 Število registriranih brezposelnih, v 1.000, desezonirano Število delovno aktivnih po SRDAP, v 1.000, desezonirano

Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR.

Delovno aktivni po SRDAP (leva os) Registrirani brezposelni (desna os)

(8)

(9)

tek oč a gospodarsk a gibanja

(10)

(11)

Mednarodno okolje

Slika 1: Četrtletna gospodarska rast v naših pomembnejših gospodarskih partnericah

Slika 2: Napovedi gospodarske rasti Mednarodnega denarnega sklada (IMF)

Gospodarska rast evrskega območja se je v zadnjem lanskem četrtletju v primerjavi s četrtletjem prej precej upočasnila, podobna gibanja se nadaljujejo tudi v začetku letošnjega leta. Po prvi oceni Eurostata se je BDP v primerjavi s tretjim četrtletjem zvišal za 0,3 % (medletno je bil višji za 4,6 %) in s tem dosegel predkrizno raven. Izmed naših pomembnejših gospodarskih partneric sta četrtletno rast beležili Francija in Italija (0,7 % in 0,6 %), nemški in avstrijski BDP pa sta upadla za 0,7 % in 2,2 %. Razpoložljivi kazalniki nakazujejo, da se je upočasnjevanje gospodarske rasti evrskega območja nadaljevalo tudi v začetku prvega letošnjega četrtletja. Vrednost sestavljenega kazalnika PMI je bila januarja najnižja v zadnjih enajstih mesecih, na kar je ob rasti okužb z omikronom in zaostrovanju zajezitvenih ukrepov vplivalo znižanje kazalnika za storitve. Poslabšanje epidemičnih razmer pa ni vplivalo na kazalnik za predelovalne dejavnosti, saj se je ta zvišal na najvišjo vrednost v zadnjih petih mesecih, k čemur je prispevalo tudi poročanje podjetij o popuščanju pritiskov v dobavnih verigah.

Po napovedih mednarodnih institucij se bo gospodarska rast v večini pomembnejših svetovnih gospodarstev letos upočasnila. Po lanskem 5,9-odstotnem odboju IMF svetovnemu gospodarstvu za letos napoveduje 4,4-odstotno rast, kar je pol odstotne točke manj, kot je napovedal oktobra lani. Za leto 2023 je predvidena nadaljnja upočasnitev, na 3,8 %. Napovedi so ob vztrajanju pandemije, višjih cenah energije in motnjah v dobavnih verigah ter posledično višji inflaciji precej poslabšane v obeh največjih svetovnih gospodarstvih, pa tudi v naši najpomembnejši izvozni partnerici, Nemčiji.

Po lanski skromni, 2,8-odstotni, rasti Nemčiji IMF in EK letos napovedujeta 3,8- oz. 3,6-odstotno krepitev BDP.

Podobno rast naj bi letos imeli tudi Italija in Francija (lani 6,2- oz. 7-odstotno). Napovedi spremljajo številna tveganja, med drugim potek pandemije, zaostrovanje denarne politike v ZDA in njene posledice za pogoje financiranja po svetu, motnje v dobavnih verigah, višje cene energentov in morebitni plačni pritiski, ki bi se prenesli v še višjo inflacijo, ter povečanje težav v kitajskem nepremičninskem sektorju.

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9

Svetovna rast ZDA Kitajska evrsko območje Nemčija Italija Francija

Realna rast BDP, v %

Vir: IMF WEO, januar 2022.

2021 nap. za 2022 nap. za 2023 prejšnja napoved -3

-2 -1 0 1 2 3 4 5

evrsko območje EU Nemčija Italija Avstrija Francija

Četrtletna desezonirana rast, v %

Vir: Eurostat.

Q1 21 Q2 21 Q3 21 Q4 21

(12)

Tabela 1: Cene nafte Brent, menjalni tečaj USD/EUR in EURIBOR

povprečje sprememba, v %*

2021 XII 21 I 22 I 22/XII 21 I 22/I 21

Brent USD, na sod 70,69 74,26 86,51 16,5 57,9

Brent EUR, na sod 59,70 65,70 76,47 16,4 69,9

USD/EUR 1,184 1,130 1,131 0,1 -7,0

3-mesečni EURIBOR, v % -0,549 -0,582 -0,560 2,2 -1,3

Cene neenergetskih surovin, indeks 2010=100 112,13 116,94 122,43 4,7 20,5

Vir: EIA, ECB, EMMI Euribor, Svetovna banka, preračuni UMAR.

Opomba: *pri Euribor sprememba v b. t.

Slika 3: Cene surovin

Cene surovin na mednarodnih trgih so se januarja večinoma zvišale. Povprečna dolarska cena nafte Brent se je ob omejeni ponudbi in geopolitičnih napetostih zvišala za 16,5 % na 86,5 USD za sod (medletno je bila višja za 57,9 %). Cene zemeljskega plina na evropskem trgu so se januarja v primerjavi z mesecem prej znižale za 25,7 %, medletno pa ostale višje za 288,8 %. Cene energentov še naprej največ prispevajo k visoki medletni inflaciji, ki je bila v evrskem območju januarja 5,1-odstotna. Po podatkih Svetovne banke so se januarja na mednarodnih trgih zvišale tudi cene neenergetskih surovin, v primerjavi z mesecem prej za 4 %, medletno pa za 8 %. Višje cene energentov močno vplivajo na višje stroške proizvodnje neenergetskih surovin, najbolj so se tako na mesečni ravni zvišale cene kovin in mineralov (za 7,3 %), medletno pa cene gnojil (za 141,8 %). Po napovedi IMF naj bi se cene neenergetskih surovin po lanski visoki rasti letos povišale še za okoli 3 %, nato pa leta 2023 upadle.

20 30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 130 140 150

Indeks 2010=100

Vir: Svetovna banka.

Energija Neenergetske surovine

Hrana Kovine in minerali

(13)

Slika 4: Kratkoročni kazalniki gospodarskih gibanj v Sloveniji

V Sloveniji večina kazalnikov kaže na ohranjanje relativno ugodnih gibanj gospodarske aktivnosti ob koncu lanskega leta, negotovosti zaradi epidemičnih razmer pa so še prisotne v storitvenih dejavnostih.

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je v zadnjem četrtletju lanskega leta precej povečala, prav tako tudi blagovna menjava, izvozna pričakovanja pa v začetku letošnjega leta ostajajo visoka. Trošenje gospodinjstev se je v zadnjem četrtletju preteklega leta povečalo v trgovini z neživili, močno pa se je povečala tudi prodaja v trgovini z motornimi gorivi, na kar je ob večjem prometu tovornih vozil vplivala tudi prodaja tranzitnim kupcem. Ob koncu lanskega leta se je prodaja ponovno povečala tudi v tržnih storitvah, kjer so le še storitve potovalnih in zaposlovalnih agencij močno zaostajale za ravnmi izpred epidemije.

Aktivnost v gradbeništvu je ob koncu lanskega leta ostala medletno nižja. Zaradi naraščanja cen surovin in pomanjkanja delovne sile pa je bila še naprej visoka rast cen gradbenih storitev. K povečanju storitvene menjave je največ prispevala rast v transportu, višja je bila tudi menjava gradbenih in ostalih poslovnih storitev, medtem ko je okrevanje storitev, povezanih s turizmom, zastalo. Po podatkih o davčnem potrjevanju računov je bila prodaja januarja medletno večja za 30 %, kar je tudi posledica lanske nizke osnove zaradi zajezitvenih ukrepov, in za 7 % manjša kot januarja 2020; za predkrizno ravnjo znatno zaostajajo gostinske, kulturne in razvedrilne storitve ter igre na srečo, manjša pa je bila tudi prodaja v trgovini. Razpoloženje v gospodarstvu se je januarja v večini dejavnosti nekoliko izboljšalo, v predelovalnih dejavnostih in med potrošniki pa je ostalo na enaki ravni kot decembra lani.

40 60 80 100 120 140 160 180 200

jan. 05 jan. 06 jan. 07 jan. 08 jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 jan. 21

Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: Podatki o realnem storitvenem prihodku so objavljeni od leta 2010 naprej.

Izvoz blaga Ind. proiz. predelovalnih dej.

Vred. opr. del v gradbeništvu Prih. v trgovini na drobno Storitveni prihodek

Gospodarska gibanja v Sloveniji

Slika 5: Poraba elektrike

Poraba elektrike je bila januarja približno enaka kot januarja 2021, v primerjavi z januarjem 2020 pa nižja za 2 %. Takšna gibanja lahko pripišemo tudi motnjam v delovnih procesih zaradi odsotnosti zaposlenih, ki ga je povzročilo hitro širjenje različice omikron. Podobna gibanja so bila značilna tudi za naše glavne trgovinske partnerice. V Avstriji in Italiji je bila januarja poraba približno enaka kot januarja 2021, v Nemčiji in Franciji je bila nižja za 3 oziroma 1 %, na Hrvaškem pa višja za 1 %.

V primerjavi z januarjem 2020 je večina naših partneric beležila nižjo porabo, Avstrija za 4 %, Francija, Italija in Nemčija pa za okoli 2 %. Izjema je bila Hrvaška, ki je imela za 6 % višjo porabo kot januarja 2020.

-30-25 -20-15 -1010152025303540-505

jan. 20 feb. 20 mar. 20 apr. 20 maj. 20 jun. 20 jul. 20 avg. 20 sep. 20 okt. 20 nov. 20 dec. 20 jan. 21 feb. 21 mar. 21 apr. 21 maj. 21 jun. 21 jul. 21 avg. 21 sep. 21 okt. 21 nov. 21 dec. 21 jan. 22

Medletna sprememba, v %

Avstrija Francija Hrvaška

Italija Nemčija Slovenija

Vir: ENTSO-E in Bruegel.org.

Opombi: Upoštevana je samo poraba v delovnih dneh v času med 8. in 18. uro. Odstotki so prilagojeni za temperaturne razlike.

(14)

Slika 7: Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa

Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa se je v tretjem četrtletju 2021 nekoliko znižal, pri čemer je obseg cestnega prometa ohranil visoko raven. Zaradi nizke lanske osnove pred drugim valom epidemije je bil obseg cestnega prometa medletno višji za skoraj desetino in je nekoliko presegal tudi raven iz tretjega četrtletja 2019. Medčetrtletno se je obseg cestnih prevozov slovenskih prevoznikov po tujini povečal za 2 %, obseg cestnih prevozov, ki vsaj delno potekajo po Sloveniji (izvoz, uvoz in notranji prevoz skupaj), pa se je znižal za 5 %. Železniški prevoz blaga, ki se je zniževal že pred epidemijo, je bil medletno malenkost višji, za enakim obdobjem v letu pred epidemijo pa je zaostajal za 12 %.

60 80 100 120 140 160 180 200 220 240

Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 Q1 19 Q1 20 Q1 21

V mio tkm, desez. indeks 2010=100

Vir: SURS, preračuni UMAR.

Cestni Cestni - po tujini

Cestni - izvoz, uvoz in notranji Železniški

Slika 6: Poraba elektrike po odjemnih skupinah

Poraba elektrike je bila decembra lani v vseh odjemnih skupinah višja kot decembra 2019 in 2020.

Industrijska poraba je bila glede na december 2020 višja za 8,8 %, tudi zaradi ugodnejše razporeditve praznikov z vidika delovanja industrije v decembru 2021. Občutno višja (za 18,1 %) kot decembra 2020 je bila poraba malega poslovnega odjema

¹

, na kar je pomembno vplivala nizka osnova v decembru 2020, saj so bili takrat v veljavi zajezitveni ukrepi, ki so omejevali zlasti delovanje trgovine in storitvenih dejavnosti

²

. Gospodinjska poraba je za 1,4 % presegla tisto iz decembra 2020, ob že visoki takratni osnovi. V primerjavi z decembrom 2019 je bila predvsem zaradi ugodnejše razporeditve praznikov industrijska poraba višja za 5,4 %, poraba malega poslovnega odjema pa za 5,9 %. Gospodinjska poraba je bila glede na december 2019 zaradi razlogov, povezanih z epidemijo, višja za 12,3 %.

-30 -20 -10 0 10 20 30

jan. 20 feb. 20 mar. 20 apr. 20 maj. 20 jun. 20 jul. 20 avg. 20 sep. 20 okt. 20 nov. 20 dec. 20 jan. 21 feb. 21 mar. 21 apr. 21 maj. 21 jun. 21 jul. 21 avg. 21 sep. 21 okt. 21 nov. 21 dec. 21

Vir: SODO, preračuni UMAR.

Opomba: Iz podatkov je izločen vpliv temperaturnih razlik.

Industrija Gospodinjstva Mali poslovni odjem Skupaj poraba distrib. omrežja

Slika 8: Promet elektronsko cestninjenih vozil na slovenskih avtocestah

Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah je bil januarja medletno večji za 9 %. Medletna rast je bila, bolj kot z vplivom nižje osnove zaradi drugega vala epidemije lani, povezana z dodatnim delovnim dnevom.

Glede na januar 2019 je bil obseg prometa tovornih vozil ob enakem številu delovnih dni večji za 2 %, v primerjavi s tudi še predepidemijskim januarjem 2020 pa enak. Delež prometa tujih vozil je v letošnjem januarju znašal 61 %, enako kot tudi v prvem mesecu prejšnjih treh let. Januarja je sicer promet v običajnih letih zaradi praznikov in vremena (skupaj z avgustom in decembrom) eden od treh z najnižjim mesečnim prometom.

-60 -40 -20 0 20 40 60 80 100

jan. 20 feb. 20 mar. 20 apr. 20 maj 20 jun. 20 jul. 20 avg. 20 sep. 20 okt. 20 nov. 20 dec. 20 jan. 21 feb. 21 mar. 21 apr. 21 maj. 21 jun. 21 jul. 21 avg. 21 sep. 21 okt. 21 nov. 21 dec. 21 jan. 22

Vir: DARS (posredovana interna poročila), preračun UMAR.

Elektronsko cestninjena vozila Domača Tuja

1 V tej odjemni skupini so najbolj pogosta merilna mesta trgovine in storitvene dejavnosti, sem spadajo tudi skladišča, kmetijska dejavnost ipd., lahko pa gre tudi za večja proizvodna podjetja, ki na nekaterih merilnih mestih ne potrebujejo velike priključne moči.

2 V drugi polovici decembra 2020 je sicer prišlo do začasne sprostitve nekaterih storitvenih dejavnosti.

(15)

Slika 9: Prodaja na osnovi davčno potrjenih računov

Po podatkih o davčnem potrjevanju računov je bila prodaja januarja medletno večja za 30 %, glede na enako obdobje leta 2019 pa za 4 %. Medletna rast je bila glede na decembrsko manjša, kar je bila tudi posledica poslabšanja epidemičnih razmer. Posledično se je povečalo število ljudi v karantenah, izolacijah in samoizolacijah, kar se je odrazilo v nižji medletni rasti prodaje v vseh panogah. Čeprav nižja, pa je še vedno ostala zelo visoka medletna rast v dejavnostih, ki so bile na začetku leta 2021 še vedno skoraj v celoti zaprte – to so bile predvsem storitve, povezane s turizmom. Skupna prodaja je bila za 4 % večja glede na januar 2019. Glede na januar 2020 pa je zaostajala za 7 %, kar je bila posledica manjše prodaje v trgovini (predvsem z motornimi vozili, pa tudi v trgovini na drobno, kjer se je konec januarja in kasneje februarja 2020 prodaja zaradi povečanja zalog prebivalstva močneje povečala). Visok zaostanek za ravnmi prodaje iz januarja 2019 ali 2020 pa je ostal v gostinskih, kulturnih in razvedrilnih storitvah ter pri igrah na srečo in v potovalnih agencijah.

-40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40 50

jan.20 feb.20 mar.20 apr.20 maj.20 jun.20 jul.20 avg.20 sep.20 okt.20 nov.20 dec.20 jan.21 feb.21 mar.21 apr.21 maj.21 jun.21 jul.21 avg.21 sep.21 okt.21 nov.21 dec.21 jan.22

Medletno, v %

Vir: FURS, preračuni UMAR.

Slika 10: Blagovna menjava – realno

Blagovna menjava se je v zadnjem lanskem četrtletju povečala in opazno presega ravni izpred epidemije.

V primerjavi s četrtletjem prej se je realni izvoz blaga močno povečal, opazno višji je bil predvsem realni izvoz v države EU (za 6,8 %, desez.). Po predhodnih podatkih

³

je k temu največ prispevala rast izvoza v Italijo in Nemčijo, po daljšem obdobju upadanja pa je nekoliko okreval tudi izvoz vozil. Po upadu v tretjem četrtletju je bil višji tudi uvoz iz držav EU (za 1,6 %, desez.). Medletno sta bila v zadnjem četrtletju izvoz in uvoz v in iz držav EU višja (za 11,4 % oziroma 4,2 %), opazno sta presegla tudi ravni iz enakega obdobja leta 2019, pri čemer je bila rast uvoza počasnejša. Na začetku letošnjega leta ostajajo izvozna pričakovanja visoka, njihova mesečna nihanja pa kažejo na nadaljevanje negotovosti, ki izhaja predvsem iz mednarodnega okolja.

80 90 100 110 120 130 140 150 160 170 180 190

Izvoz v države EU Uvoz iz držav EU

3 Podrobni podatki po klasifikaciji SMTK so na voljo do novembra 2021.

(16)

Slika 11: Storitvena menjava – nominalno

Storitvena menjava se je novembra lani povečala in je presegla ravni pred epidemijo. K povečanju je največ prispevalo okrevanje storitev v dejavnosti transporta, višja je bila tudi menjava gradbenih in ostalih poslovnih storitev. Nižja pa je bila menjava IKT storitev, zastalo je tudi okrevanje menjave storitev, povezanih s turizmom.

Ocenjujemo, da je k temu prispevalo predvsem slabšanje epidemičnih razmer v Sloveniji in s tem povečana negotovost glede zaostrovanja zajezitvenih ukrepov, saj je bil upad trošenja tujih turistov, izletnikov in tranzitnih potnikov v Sloveniji globlji od upada trošenja slovenskih gostov v tujini. V prvih enajstih mesecih je bila skupna storitvena menjava še vedno za okoli 7 % nižja kot v enakem obdobju leta 2019, kar izhaja predvsem iz 46 % nižje menjave na področju potovanj, nekoliko nižja pa je še vedno tudi menjava osebnih, kulturnih in rekreacijskih storitev (-2,3 %). Ostale dejavnosti večinoma opazno presegajo vrednosti izpred začetka epidemije.

250 300 350 400 450 500 550 600 650 700 750 800

V mio EUR, desezonirano

Vir: BS, preračuni UMAR.

Izvoz storitev Uvoz storitev

Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji

v % 2020 XII 21/XI 21 XII 21/XII 20 I-XII 21/I-XII 20

Izvoz blaga, realno¹ -0,7 -0,5³ 16,4 14,4

- v EU -7,5 1,2³ 16,2 13,7

Uvoz blaga, realno¹ -2,4 4,7³ 19,3 16,1

- iz EU -8,2 1,4³ 12,3 12,1

Industrijska proizvodnja, realno -5,2 1,1³ 11,8 10,2

- v predelovalnih dejavnostih -5,0 1,1³ 12,0 11,7

v % 2020 XI 21/X 21 XI 21/XI 20 I-XI 21/I-XI 20

Izvoz storitev, nominalno² -20,3 9,2³ 39,5⁴ 18,2⁴

Uvoz storitev, nominalno² -14,7 0,3³ 29,2⁴ 19,3⁴

Gradbeništvo – vrednost opravljenih gradbenih del, realno -0,7 2,2³ -17,3 -6,2

Trgovina – realni prihodek -7,4 5,7³ 22,8⁴ 10,5⁴

Storitvene dejavnosti (brez trgovine) – realni prihodek -11,0 2,0³ 20,4⁴ 11,9⁴

Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR.

Opombe: ¹zunanjetrgovinska statistika, deflacioniranje UMAR, ²plačilnobilančna statistika, ³desezonirani podatki, ⁴delovnim dnem prilagojeni podatki.

Slika 12: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je v zadnjem četrtletju leta 2021, po umiritvi v tretjem, zopet precej povečala. K temu je največ prispevala močna novembrska rast. Medčetrtletno se je aktivnost najbolj povečala v visoko in srednje visoko tehnološko zahtevnih panogah, rast v srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah pa je bila blago negativna. Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je v zadnjem četrtletju leta 2021 relativno močno povečal tudi v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2020. K temu je največ prispevala visoka medletna rast v visoko in nizko tehnološko zahtevnih panogah. Solidna medletna rast pa je bila tudi v srednje visoko in srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah, kljub negativnemu vplivu upada v avtomobilski industriji, ki jo še vedno pestijo obsežne težave z dobavami polprevodnikov.

80 100 120 140 160 180 200 220 240

jan.10 jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19 jan.20 jan.21

Desezonirani realni indeks 2010=100

Visoko teh. zahtevne Sr. visoko teh. zahtevne Sr. nizko teh. zahtevne Nizko teh. zahtevne Pred. dejavnosti

(17)

Slika 14: Prihodek v trgovini

Prodaja v trgovini se je novembra lani še povečala.

Mesečna rast je bila predvsem posledica rasti prodaje v trgovini na debelo. Na (nizki) doseženi ravni je ostala prodaja v trgovini z motornimi vozili, ki je ob podaljšanih rokih dobave avtomobilov kot edina izmed glavnih panog zaostajala za prodajo iz leta 2019. Na doseženi ravni je ostala tudi prodaja v trgovini na drobno, kjer se je še okrepil prihodek v trgovini z neživili, po visoki rasti v preteklem mesecu pa zmanjšal v trgovini z motornimi gorivi. Manjša je bila tudi prodaja v trgovini z živili, pijačami in tobačnimi izdelki, ki se je po predhodnih podatkih nadalje zmanjšala tudi decembra lani. Po stagnaciji v letu 2020 se je prodaja v zadnji panogi v celem letu 2021 okrepila za 7,9 %, v trgovini na drobno skupaj pa za 18,8 %, ob še višji rasti prodaje motornih goriv in neživil.

80 100 120 140 160 180 200 220 240

jan.10 jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19 jan.20 jan.21

Desezoniran realni indeks prihodka 2010=100

Skupaj Trg. z mot. vozili

Trg. na debelo Trg. na drobno

Slika 13: Aktivnost v gradbeništvu

Gradbena aktivnost je novembra lani zanihala malce navzgor, a je bila še vedno nižja od najvišje ravni konec leta 2020 in v začetku leta 2021. Skupna gradbena aktivnost je bila lani nižja kot v predhodnih dveh letih, na mesečni ravni pa po posameznih segmentih gradbeništva močno niha. Aktivnost v gradnji inženirskih objektov in specializiranih gradbenih delih se ob omenjenih nihanjih zadržuje na ravneh, ki so bile dosežene v začetku leta 2021. V gradnji stanovanjskih stavb in predvsem v gradnji nestanovanjskih stavb pa se znižuje. Podobno na mesečni ravni nihajo tudi podatki o zalogah pogodb. Slednje so v grobem do julija 2021 naraščale, avgusta so se močno znižale, v naslednjih mesecih pa spet okrepile in novembra dosegle najvišjo raven v zadnjih letih. Cene v gradbeništvu so se pod pritiskom naraščanja cen surovin (in pomanjkanja delovne sile) v zadnjem letu močno povečale. Implicitni deflator vrednosti opravljenih gradbenih del (ki meri cene v gradbeništvu) je bil novembra lani skoraj 9-odstoten, kar je največ v zadnjih dvajsetih letih.

40 45 50 55 60 65 70 75 80 85 90

Realni indeks gradbeništva, 2010 = 100

Desezonirani podatki

Trimesečne drseče sredine, desezonirano

Slika 15: Prihodek v tržnih storitvah

Realni prihodek tržnih storitev se je v lanskem novembru ponovno povečal. V primerjavi s predhodnim mesecem je bil večji za 2 %, medletno za 18,9 %. Prihodek se je močno okrepil v prometu in skladiščenju ter strokovno-tehničnih dejavnostih, kar je bila predvsem posledica ponovne visoke rasti v kopenskem prometu ter arhitekturno-projektantskih storitvah. V informacijsko-komunikacijskih dejavnostih se je prihodek ohranil na visoki ravni predhodnega meseca.

Po stagnaciji v predhodnih mesecih se je prihodek najbolj zmanjšal v drugih poslovnih dejavnostih predvsem zaradi nadaljnjega upadanja prihodka v zaposlovalnih agencijah. Ob nadaljnji zaostritvi epidemičnih razmer in omejitev pri poslovanju se je nadaljevalo upadanje prihodka v gostinstvu. Prihodek je bil novembra lani medletno višji v vseh tržnih storitvah, glede na isti mesec leta 2019 pa je močno zaostajal le še v potovalnih in zaposlovalnih agencijah (za 46 % oz. 22 %).

0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200

jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 jan. 21

Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: *Z nepremičninami.

Skupaj* Promet in sklad. (H)

Info. in komunik. (J) Strokovno-tehnične (M) Druge poslovne (N) Gostinstvo (I)

(18)

Slika 17: Gospodarska klima

Kazalnik gospodarske klime se je januarja tretji mesec zapored zvišal in ostaja opazno višji od dolgoletnega povprečja. Na mesečni ravni se je zaupanje zvišalo v večini dejavnosti, v predelovalnih dejavnostih in med potrošniki pa je ostalo na enaki ravni kot decembra lani. Januarja je bilo zaupanje precej višje kot v enakem obdobju lani, ko so še bili v veljavi strogi ukrepi za zajezitev širjenja epidemije (zaupanje je bilo takrat nizko zlasti v trgovini na drobno in med potrošniki), v predelovalnih dejavnostih in v gradbeništvu pa je bilo zaupanje višje tudi v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019. Zaupanje v gradbeništvu je bilo tudi opazno višje od dolgoletnega povprečja (za 39 odstotnih točk), pri predelovalnih dejavnostih pa za 10 odstotnih točk. Kljub izboljšanju razpoloženja v gospodarstvu pa so še vedno prisotni omejitveni dejavniki. Pri predelovalnih dejavnostih to povezujemo z aktualnimi razmerami v mednarodnem okolju (ozka grla pri dobavi surovin, višanje cen surovin in energentov), v trgovini na drobno in med potrošniki pa z negotovostjo v zvezi z epidemičnimi razmerami in ukrepi.

-50 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40

Desezonirana vrednost kazalnika

Gospodarska klima Predelovalne dej.

Trg. na drobno Storitvene dej.

Gradbeništvo Potrošniki

Slika 16: Izbrani kazalniki potrošnje gospodinjstev

Trošenje gospodinjstev je v zadnjem četrtletju 2021 ostalo visoko in bilo tudi zaradi nizke osnove precej višje kot pred letom. Glede na tretje četrtletje se je še povečalo trošenje za neživila, kjer se je s poslabšanjem epidemičnih razmer novembra močneje okrepila prodaja farmacevtskih in medicinskih izdelkov ter prodaja po pošti oz. internetu. Močno se je povečala tudi prodaja v trgovini z motornimi gorivi, na kar je sicer poleg večje prodaje gospodinjstvom in pravnim osebam vplivala tudi prodaja tranzitnim kupcem. Nadaljevalo se je tudi relativno visoko trošenje gospodinjstev za živila in pijače ter za gostinske storitve (na domačem trgu), na kar je vplivalo tudi unovčevanje bonov. Na zelo nizki ravni pa je ostala prodaja osebnih avtomobilov gospodinjstvom, na kar pa je vplival tudi podaljšan rok dobave zaradi motenj v dobavnih verigah. Medletna rast trošenja se je glede na rast v tretjem četrtletju v vseh segmentih precej okrepila, kar je bila predvsem posledica nizke prodaje zaradi omejitev pri ponudbi in prodaji blaga in storitev v zadnjem četrtletju 2020.

20 40 60 80 100 120 140

Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 Q1 19 Q1 20 Q1 21

Desezoniran indeks 2010=100

Vir: SURS, preračuni UMAR. Podatek za Q4 2021 pri gostinskem prihodku je povprečna vrednost za oktober in november.

Potrošnja gospodinjstev Real. prih. v trg. z neživili Real. prih. v trg. z živili in pijačami Real. prih. v gostinstvu Prodaja osebnih avtov fiz. osebam

(19)

Trg dela

Slika 18: Število delovno aktivnih oseb

Slika 19: Število registriranih brezposelnih oseb

Zaposlenost se je novembra še zvišala in dosegla nove najvišje ravni do sedaj. Najvišja medletna rast je bila zabeležena v gostinstvu in gradbeništvu, v slednjem je bilo število zaposlenih tudi občutno višje kot novembra 2019, v gostinstvu pa je zaposlenost ostala pod ravnjo izpred dveh let. Zajezitveni ukrepi so močno prizadeli tudi kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, kjer je število zaposlenih novembra prav tako ostalo nižje kot v enakem obdobju leta 2019. V prvih enajstih mesecih lanskega leta je bilo število delovno aktivnih za 1,2 % višje kot v enakem obdobju 2020 in za 0,5 % višje kot v 2019.

Rast zaposlenosti v razmerah hitrega gospodarskega okrevanja, tako kot pred razmahom epidemije covida-19, je ponovno v veliki meri povezana z zaposlovanjem tujcev (prispevek k skupni rasti zaposlenosti je novembra znašal skoraj 50 %), kar je posledica demografskih sprememb in s tem povezanega pomanjkanja domače delovne sile, ki je največje v gostinstvu in gradbeništvu (visoke stopnje prostih delovnih mest). Dejavnosti, ki so imele v prvih enajstih mesecih lanskega leta najvišji delež delovno aktivnih tujcev, so gradbeništvo (43 %), promet in skladiščenje (31 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (24 %).

⁴

Sezonsko prilagojeni podatki o registriranih brezposelnih osebah tudi januarja kažejo na zmanjšanje (za 2,6 %). Po originalnih podatkih je bilo konec januarja brezposelnih 67.834 oseb, kar je sicer 2,8 % več kot konec decembra lani, a je to večinoma odraz sezonskih gibanj, povezanih z večjim prilivom v brezposelnost zaradi izteka zaposlitev za določen čas.

Brezposelnih je bilo za 25,9 % manj kot v lanskem letu in tudi za 15 % manj kot januarja 2020. Med brezposelnimi osebami se je v prvih štirih mesecih lanskega leta povečevalo število dolgotrajno brezposelnih oseb, nato pa se je ob velikem povpraševanju po delovni sili, ki se kaže tudi v visoki stopnji prostih delovnih mest, do konca leta znižalo. Upad dolgotrajno brezposelnih oseb se je nadaljeval tudi januarja, s čimer jih je bilo za 10,4 % manj kot januarja lani in tudi za 2,2 % manj kot pred izbruhom epidemije pred dvema letoma. Med dolgotrajno brezposelnimi osebami je več kot polovica takšnih, ki so brezposelni več kot dve leti.

740 760 780 800 820 840 860 880 900

jan. 06 jan. 07 jan. 08 jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 jan. 21

Število delovno aktivnih po SRDAP, v 1.000, desezonirano

0 20 40 60 80 100 120 140

jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 jan. 16 jul. 16 jan. 17 jul. 17 jan. 18 jul. 18 jan. 19 jul. 19 jan. 20 jul. 20 jan. 21 jul. 21 jan. 22

Število registriranih brezposelnih, v 1.000

Vir: ZRSZ.

Vsi brezposelni Dolgotrajno brezposelni

4 V primerjavi z enakim obdobjem leta 2019 se je delež delovno aktivnih tujcev v vseh omenjenih dejavnostih povečal.

(20)

Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela

v % 2020 XI 21/X 21 XI 21/XI 20 I-XI 21/I-XI 20

Delovno aktivni² -0,6 0,3¹ 2,7 1,1

Povprečna nominalna bruto plača 5,8 0,1¹ 2,8 6,5

zasebni sektor 4,4 0,8¹ 7,2 5,9

javni sektor 7,8 1,4¹ -4,1 7,8

v tem sektor država 9,9 0,0¹ -8,5 8,6

v tem javne družbe 1,9 2,4¹ 8,4 5,1

2020 XI 20 X 21 XI 21

Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 8,7 8,8 7,1 6,9

v % 2021 I 22/XII 21 I 22/I 21

Registrirani brezposelni -12,6 2,8 -25,9

Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Opombi: ¹ desezonirani podatki,² zaposleni, samozaposleni in kmetje po SRDAP.

Slika 20: Povprečna bruto plača na zaposlenega

Novembra lani je bila povprečna plača v javnem sektorju medletno nižja za 4,1 %, v zasebnem sektorju pa višja za 7,2 %. Medletna rast plač v javnem sektorju se je zaradi prenehanja z epidemijo povezanih izplačil dodatkov v drugi polovici lanskega leta opazno znižala, novembra lani pa je že bila negativna.

⁵

V prvih enajstih mesecih lanskega leta pa so bile te plače za 7,8 % višje kot v enakem obdobju 2020. V zasebnem sektorju je bila povprečna plača v prvih enajstih mesecih medletno višja za 5,9 %, predvsem zaradi vpliva dviga minimalne plače na začetku leta, pa tudi vračanja oseb, vključenih v interventne ukrepe, v zaposlitev. Ocenjujemo, da na rast plač v nekaterih dejavnostih zasebnega sektorja (predelovalne dejavnosti, gradbeništvo in gostinstvo) lahko že vpliva tudi pomanjkanje delovne sile. Na medletno zvišanje rasti plač v zasebnem sektorju novembra lani so vplivala tudi izredna izplačila (13. plače in božičnice), ki so bila ob dobrem poslovanju podjetij višja kot v enakem obdobju 2020 in tudi 2019.

-4 -2 0 2 4 6 8 10 12 14 16 18

Zasebni sektor Javni sektor Skupaj

Medletna rast, 3-mes. drseča sredina

5 Na to je pomembno vplivala tudi razglašena epidemija novembra 2020, ki je plačo zaradi izplačil dodatkov opazno dvignila.

(21)

Cene

Tabela 4: Rast cen življenjskih potrebščin, v %

XII 21/XII 20 II 21-I 22/II 20-I 21 I 22/XII 21 I-II 22/I-II 21

Skupaj 4,9 2,4 0,4 5,8

Hrana 4,0 0,1 1,5 4,7

Goriva in energija 19,1 13,8 2,6 20,5

Storitve 1,5 0,6 1,0 3,1

Ostalo¹ 4,4 1,4 -1,2 4,1

Osnovna inflacija - brez hrane in energije 3,1 1,4 -0,2 3,8

Osnovna inflacija - odrezano povprečje² 3,6 1,8 0,9 4,6

Opomba: ¹ Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijače, tobak itd. ²Pristop z izključitvijo deleža ekstremnih sprememb cen v vsakem mesecu.

Slika 21: Cene življenjskih potrebščin

Slika 22: Cene industrijskih proizvodov domačih proizvajalcev

Višje cene energentov, hrane in storitev so januarja precej okrepile medletno rast cen življenjskih potrebščin, ki je bila s 5,8 % najvišja po avgustu 2008.

K medletni inflaciji so še vedno največ (2,2 o. t.) prispevale višje cene energentov. Januarja so se na mesečni ravni izraziteje (za več kot četrtino) okrepile cene plina, višje pa so bile tudi cene naftnih derivatov in elektrike. Višje cene energentov in surovin ter ohranjanje ozkih grl vplivajo tudi na rast cen neenergetskega industrijskega blaga, najizraziteje trajnega blaga, ki je bilo ob nadaljnji rasti cen avtomobilov in pohištva medletno dražje že za 8,2 %. Cene poltrajnega blaga ob nekoliko drugačnem sezonskem gibanju cen obleke in obutve na medletni ravni precej nihajo in so bile januarja višje za 2,7 %. Cene v skupini hrane in brezalkoholnih pijač pa se še naprej krepijo in so bile medletno višje za 4,6 %. Krepi se tudi rast cen storitev, ki je januarja na medletni ravni prvič po izbruhu epidemije presegla 3-odstotno raven. K rasti po naši oceni največ prispevajo storitve iz skupin rekreacija in kultura ter restavracije in hoteli.

Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se še naprej krepijo in so se v preteklem letu povišale za 10,6 %. Rasti cen na domačem in tudi tujih trgih so bile izenačene, naraščale pa so cene v vseh namenskih skupinah. K skupni rasti so še naprej največ prispevale cene surovin, ki so bile medletno višje za približno 16 %. Medletna rast cen proizvodov za investicije se je od konca tretjega četrtletja lani gibala okrog doseženih ravni (8,5 %). Po le nekoliko višji stopnji (9,3 %) pa so naraščale tudi cene energentov. Ob solidnem trošenju, ozkih grlih v proizvodnji, dražjih surovinah in energentih se krepijo tudi cene blaga za široko porabo, ki so bile medletno višje za 3,6 %. Nekoliko hitreje naraščajo cene v skupini trajnega blaga, ki so bile višje za 4,4 %, medletna rast cen netrajnega blaga za široko porabo pa je bila 3,4-odstotna.

-2 -1 0 1 2 3 4 5 6

jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 jan. 21 jan. 22

Medletna inflacija, v %

Vir: SURS, Eurostat.

Slovenija Evrsko območje

95 100 105 110 115 120

Indeks 2015=100

Vir: SURS.

Domači trg Tuji trg

(22)

Tabela 5: Kazalniki finančnih trgov

Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in vloge prebivalstva ter države

Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v %

31. XII 20 31. XII 20 31. XII 21 31. XII 21/30. XI 21 31. XII 21/31. XII 20

Krediti skupaj 22.860,9 22.860,9 23.989,4 0,4 4,9

Krediti podjetjem in NFI 10.307,0 10.307,0 10.944,5 -0,1 6,2

Krediti državi 1.556,8 1.556,8 1.488,4 4,8 -4,4

Krediti gospodinjstvom 10.997,0 10.997,0 11.556,4 0,4 5,1

Potrošniški 2.706,5 2.706,5 2.590,7 -0,3 -4,3

Stanovanjski 6.862,1 6.862,1 7.479,0 0,7 9,0

Ostalo 1.428,4 1.428,4 1.486,7 0,1 4,1

Bančne vloge gospodinjstev skupaj 22.915,7 22.915,7 24.470,0 1,0 6,8

Čez noč 18.975,7 18.975,7 21.230,9 1,4 11,9

Vezane 3.939,9 3.939,9 3.239,1 -1,6 -17,8

Bančne vloge centralne države skupaj 595,3 595,3 725,8 49,3 21,9

Vloge nefinančnih družb skupaj 8.053,5 8.053,5 9.030,4 6,0 12,1

Vir: Bilten BS, preračuni UMAR. Opomba: NFI – nedenarne finančne institucije.

Slika 23: Letni prirast vlog domačih nebančnih sektorjev

Medletna rast obsega posojil bank domačim nebančnim sektorjem se je konec leta še okrepila in se približala 5 %, kar je najvišje v zadnjih desetih letih. K okrepljeni rasti je največ (2,8 o. t.) prispevala 6,2-odstotna rast posojil podjetjem in NFI. Ta so se sicer decembra v primerjavi s predhodnim mesecem sezonsko razdolževala, a je bilo neto odplačevanje posojil na najnižji ravni v zadnjih petih letih. Nekoliko se je okrepila tudi rast zadolževanja gospodinjstev, kjer se še naprej krepijo stanovanjska posojila, decembra pa se je zmanjšal tudi medletni padec potrošniških posojil. Rast vlog nebančnih sektorjev se postopoma znižuje, a je še naprej razmeroma visoka. Obseg vlog nefinančnih družb, ki sicer na mesečni ravni nekoliko izraziteje niha v odvisnosti od likvidnostnih potreb in prilivov, je bil medletno višji za 12,2 %. Rast vlog gospodinjstev pa se je v zadnjem četrtletju lani ob večjem trošenju gospodinjstev, višji osnovi in iskanju donosnejših naložb

⁶

upočasnila iz približno 10 % konec tretjega četrtletja na 6,8 % in je bila nižja kot pred izbruhom pandemije. Odvisnost bank od tujih bančnih virov financiranja se je še nekoliko znižala in dosega 4,1 % bilančne vsote bančnega sistema.

-3000 -2000 -1000 0 1000 2000 3000 4000

2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021

Vmio EUR

Gospodinjstva Podjetja in NFI Država Skupaj

6 Samo v zadnjem četrtletju lani so vzajemni skladi domačih upravljalcev beležili neto prilive v višini 150 mio EUR.

(23)

Plačilna bilanca

Tabela 6: Plačilna bilanca

I-XI 2021, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo Saldo, I-XI 2020

Tekoči račun 42.104,3 40.534,3 1.570,0 3.279,8

Blago 32.219,5 31.738,2 481,4 2.300,3

Storitve 7.349,6 5.214,1 2.135,6 1.845,8

Primarni dohodki 1.552,0 2.137,3 -585,4 -423,9

Sekundarni dohodki 983,2 1.444,7 -461,5 -442,4

Kapitalski račun 2.991,4 2.750,0 241,4 -110,1

Finančni račun 4.242,9 5.747,8 1.504,9 2.969,0

Neposredne naložbe 1.656,0 1.338,6 -317,4 -230,7

Naložbe v vrednostne papirje -1.883,9 612,3 2.496,1 -2.466,8

Ostale naložbe 4.472,5 3.066,6 -1.405,9 5.497,2

Statistična napaka -306,6 0,0 -306,6 -200,7

Vir: BS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal IMF. Na tekočem in kapitalskem računu prilivi pomenijo prejemke, odlivi pa izdatke; saldo je razlika med prilivi in odlivi. Na finančnem računu odlivi pomenijo imetja, prilivi pa obveznosti do tujine; saldo je razlika med odlivi in prilivi. Za vse plačilnobilančne prilive in odlive se povečanje izkazuje s pozitivnim predznakom, zmanjšanje pa z negativnim predznakom.

Slika 24: Tekoči račun plačilne bilance

Presežek tekočega računa plačilne bilance je bil v zadnjih dvanajstih mesecih do novembra lani nižji kot leto prej in je znašal 1,8 mrd EUR (3,5 % ocenjenega BDP). K temu je največ prispeval nižji blagovni presežek, saj je bila ob okrepljenem domačem trošenju in poslabšanih pogojih menjave rast uvoza hitrejša od izvoza blaga.

Višja sta bila tudi primanjkljaja primarnih in sekundarnih dohodkov. Neto odlivi primarnih dohodkov so se nadalje povečali zlasti zaradi večjih neto plačil dohodkov od lastniškega kapitala. Neto odlivi sekundarnih dohodkov pa so se povečali predvsem zaradi višjih vplačil sredstev v proračun EU iz naslova davka na dodano vrednost in bruto nacionalnega dohodka. Storitveni presežek je bil medletno višji, predvsem v menjavi gradbenih storitev ter v menjavi storitev, ki imajo višjo dodano vrednost (storitve raziskav in razvoja ter telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve).

-2000 -1000 0 1000 2000 3000 4000 5000

12-mesečne kumulative, v mio EUR

Blagovna menjava Storitvena menjava Primarni dohodki Sekundarni dohodki Tekoči račun

(24)

Slika 25: Konsolidirana bilanca javnega financiranja

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja

⁷

je v letu 2021 znašal 2,9 mrd EUR in je bil za 0,6 mrd nižji kot v letu 2020. To je posledica visoke rasti prihodkov (15,4 %), ki so po padcu v letu 2020 lani presegli raven iz leta 2019, in upočasnjene rasti odhodkov (10,1 %). Rast prihodkov je posledica okrevanja gospodarske aktivnosti, zlasti domačega povpraševanja, in ugodnejših razmer na trgu dela in je izhajala zlasti iz prihodkov davka na dodano vrednost, socialnih prispevkov, dohodnine ter davka od dohodka pravnih oseb. Med pomembnejšimi davčnimi prihodki so pod ravnjo leta 2019 ostali le prihodki iz trošarin. Okrepila se je tudi rast nedavčnih prihodkov, zaradi izrednih prihodkov iz naslova novega zadolževanja in podeljenih koncesij za licence mobilne telefonije, ter rast prihodkov iz sredstev EU. Poleg nižje rasti odhodkov je bila lani drugačna tudi struktura te rasti, z višjim prispevkom za plačila javnih uslužbencev (izplačila dodatkov za delo v rizičnih razmerah v času epidemije, napredovanja in izvajanje dogovora o plačah), investicije ter plačila v proračun EU, močno pa so se znižali odhodki za subvencije, ki so v predhodnem letu naraščali. Podobno kot predhodno leto so se zvišali tudi tekoči transferji posameznikom in gospodinjstvom (11,1 %) zaradi solidarnostnih dodatkov, transferjev nezaposlenim in delnega povračila nekritih fiksnih stroškov. Skupni odhodki za blaženje posledic covida-19 so v letu 2021 znašali 2,8 mrd EUR, od tega največ za dodatke zaposlenim v javnem sektorju in povračila fiksnih stroškov podjetjem. Primanjkljaj konsolidirane bilance je v celoti izhajal iz državnega proračuna, kjer je znašal 3,1 mrd EUR oz. 6,1 % BDP, bilance ZZZS in občin pa so beležile presežek. Pričakovano primanjkljaj državnega proračuna ni dosegel jesenske ocene iz sprejetega Odloka

⁸

(3,9 mrd EUR oz. 7,9 % BDP), kar je bila posledica občutno višjih davčnih prihodkov in nižjih odhodkov, zlasti za investicije.

-6 -3 0 3 6 9 12 15 18

2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021

Prispevek k rasti, v o.t.

Vir: MF, preračuni UMAR.

Davčni prihodki Prispevki za socialno varnost Nedavčni prihodki Prejeta sredstva iz EU

Ostalo SKUPAJ PRIHODKI (rast v %)

7 Konsolidirana bilanca javnega financiranja po denarnem toku.

8 Odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2020 do 2022. Pridobljeno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/

pregledPredpisa?id=ODLO1979 -6

-3 0 3 6 9 12 15 18

2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021

Prispevek k rasti, v o.t.

Vir: MF, preračuni UMAR.

Plače in dr. izd. zapos. s soc. prisp. Izdatki za blago in storitve

Plačila obresti Rezerve

Tekoči transferi Investicijski odhodki in transferi Plačila v proračun EU SKUPAJ ODHODKI (rast v %)

(25)

Tabela 7: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki po denarnem toku

Kategorija

I-XII 2020 I-XII 2021

Kategorija

I-XII 2020 I-XII 2021 Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl.

rast, %

SKUPAJ PRIHODKI 18.528,6 -3,7 21.382,1 15,4 SKUPAJ ODHODKI 22.070,6 16,4 24.296,7 10,1

Davčni prihodki¹ 9.170,6 -9,7 10.858,5 18,4 Plače in drugi stroški dela² 4.965,3 11,1 5.758,3 16,0

Dohodnina 2.487,5 -4,0 2.844,8 14,4 Izdatki za blago in storitve 3.020,7 10,7 3.340,5 10,6

Davek od dohod. pravnih oseb 772,9 -22,5 1.114,8 44,2 Plačila obresti 778,0 -1,7 732,2 -5,9

Davki na nepremičnine 236,2 0,4 250,9 6,2 Rezerve 363,8 52,6 558,8 53,6

Davek na dodano vrednost 3.528,0 -8,9 4.231,0 19,9 Tekoči transferi posam. in gospodinj. 8.250,8 12,7 9.167,9 11,1

Trošarine 1.314,4 -14,8 1.470,4 11,9 Ostali tekoči transferi 2.617,0 89,6 2.152,6 -17,7

Prispevki za soc. varnost 7.289,9 3,8 7.924,4 8,7 Izdatki za investicije 1.549,1 1,5 1.957,4 26,4

Nedavčni prihodki 1.118,2 0,4 1.340,7 19,9 Plačila v proračun EU 526,0 3,2 628,9 19,5

Prejeta sredstva iz EU 730,7 0,0 951,2 30,2 JAVNOFINANČNI SALDO -3.542,1 -2.914,5

Ostalo 219,2 5,2 307,2 40,2 PRIMARNI SALDO -2.776,6 -2.186,9

Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR.

Opombi: ¹Med davčne prihodke niso všteti socialni prispevki, kot to velja v konsolidirani bilanci javnega financiranja. ²Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca.

Slika 26: Prejeta sredstva iz proračuna EU

Neto položaj državnega proračuna do proračuna EU je bil v letu 2021 pozitiven (317,6 mio EUR). Slovenija je v tem obdobju iz proračuna EU prejela 946,4 mio EUR (58,4 % v proračunu načrtovanih prihodkov za 2021), vplačala pa 628,9 mio EUR (111,3 % načrtovanih vplačil)

⁹

. Največji delež v prihodkih so imela sredstva iz strukturnih skladov

¹⁰

(41,8 % vseh povračil v državni proračun) ter sredstva Skupne kmetijske in ribiške politike (29,1 %), občutno nižjega pa sredstva iz Kohezijskega sklada (12,1 %) ter sredstva iz Načrta za okrevanje in odpornost (12 %)

¹¹

. Po podatkih SVRK je bilo do konca decembra potrjenih operacij (skupaj z inštrumentom REACT-EU) v vrednosti 98 %

¹²

, izplačil pa v vrednosti 68 % vseh dodeljenih sredstev.

0 100 200 300 400 500 600 700 800 Ostala prejeta sredstva

Prejeta sred. iz centraliz.

skladov in ostalo Kohezijski

sklad Strukturni

skladi Skupna kmetijska

politika

V mio EUR

Skupaj prejeta sredstva (januar-december 2020) Pričakovana povračila v proračun 2021 Skupaj prejeta sredstva (januar-december 2021)

Vir: MF. 9 Razlog za visoka vplačila v proračun EU so plačila prispevkov iz naslova

BND vira v korist drugih držav in prispevki iz naslova nereciklirane plastike.

10 Evropski sklad za regionalni razvoj ( ESRR), Evropski socialni sklad (ESS).

11 Najvišji odstotek povračil glede na napovedi proračuna RS predstavljajo sredstva Skupne kmetijske in ribiške politike (90,9 %), sredstva strukturnih skladov 56,3 %, sredstva Kohezijskega sklada 45,4 % ter sredstva iz Načrta za okrevanje in odpornost 37,9 %.

12 Zaradi zagotavljanja boljšega črpanja evropskih sredstev je zagotovljena varnostna rezerva v vrednosti 15 % od dodeljenih sredstev.

(26)

(27)

izbr ane t eme

(28)

(29)

subjektih. Tukaj bi lahko prišlo do poslabšanja insolventnosti

²

in posledično povečanja števila stečajev.

Število začetih stečajnih postopkov

³

nad pravnimi osebami in samostojnimi podjetniki je bilo v letih 2020 in 2021 manjše kot pred epidemijo. Število začetih stečajev se je pri gospodarskih družbah (GD) leta 2020 (988) v primerjavi s predhodnim letom zmanjšalo za 11 %, pri samostojnih podjetnikih (90) pa za 27 %.

2 Insolventnost je položaj, ki nastane, če dolžnik v daljšem časovnem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (trajnejša nelikvidnost), ali postane dolgoročno plačilno nesposoben.

3 Stečajni postopek je oblika prenehanja prezadolženega dolžnika na način, da se v okviru postopka, ki ga operativno vodi stečajni upravitelj ob nadzoru s strani sodišča, unovči celotno premoženje stečajnega dolžnika ter iz nje izoblikuje stečajna masa za plačilo terjatev upnikov.

Po koncu stečajnega postopka se pravna oseba izbriše iz sodnega registra.

Kako so se s plačilno sposobnostjo med koronavirusno krizo soočali posamezni poslovni subjekti

Kljub krizi zaradi epidemije covida-19 je bilo leta 2020 in 2021 v Poslovni register več vpisanih kot izbrisanih poslovnih subjektov. V Poslovnem registru Slovenije je bilo v letu 2020 vpisanih povprečno letno 221 tisoč poslovnih subjektov, kar je 2 tisoč več kot v predhodnem letu, v letu 2021 pa se je njihovo število povečalo še za 6 tisoč. V letu 2021 je bilo na novo registriranih 24.622 poslovnih subjektov, kar je 12,5 % več kot v predhodnem letu in sploh največje število do sedaj. Povečanje novo registriranih gre predvsem na račun samostojnih podjetnikov, saj je bil njihov delež kar 72,9 % (delež gospodarskih družb 14,8 %). V letu 2021 je bilo izbrisanih 17.370 poslovnih subjektov, kar je 13,7 % manj kot v predhodnem letu. Od tega je bilo 10.958 samostojnih podjetnikov (63,1 %) in 3.499 (20,1 %) gospodarskih družb.

Številni interventni ukrepi države za blaženje posledic epidemije

¹

v letih 2020 in 2021, finančna stabilnost in dobri poslovni rezultati vseh poslovnih subjektov v zadnjih letih so razlogi, da se plačilna sposobnost slovenskih poslovnih subjektov v letih 2020 in 2021 ni poslabšala. Število neplačnikov in zneski neplačanih obveznosti so se v letih 2020 in 2021 celo znižali. S trajanjem epidemije in s tem zaostrenimi zajezitvenimi ukrepi pa se povečuje tveganje, da posledice pridejo z zamikom, zlasti pri najbolj izpostavljenih poslovnih

1 Začasna prekinitev vseh rokov v sodnih zadevah, ki niso nujne; odlog in zadržanje izvrševanje sklepov o izvršbi; odlog obveznosti poslovodstva predlagati stečaj ali prisilno poravnavo; podaljšanje roka, za katerega lahko sodišče odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečaja; izključitev prejemkov iz izvršbe in tudi iz stečajne mase v osebnem stečaju.

Slika 28: Povprečno letno število samostojnih

podjetnikov, število vpisov in število izbrisov v Poslovni register

0 2000 4000 6000 8000 10000 12000 14000 16000 18000 20000

0 20000 40000 60000 80000 100000 120000

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Število

Število

Vir: AJPES Poslovni register.

Število izbrisanih S.p. (d. os) Povprečno letno število S.p. (l. os) Število vpisanih S.p. (d. os)

Slika 27: Povprečno letno število gospodarskih družb, število vpisov in število izbrisov v Poslovni register

0 1000 2000 3000 4000 5000 6000 7000 8000

0 10000 20000 30000 40000 50000 60000 70000 80000

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Število

Število

Vir: AJPES Poslovni register.

Število izbrisanih GD (d. os) Povprečno letno število GD (l. os) Število vpisanih GD (d. os)

Slika 29: Število začetih postopkov zaradi insolventnosti pri vseh poslovnih subjektih

0 300 600 900 1200 1500

2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021

Število

Vir: AJPES, poslovni register Slovenije.

Opomba: * prisilne in prostovoljne.

Stečaji Poravnave* Likvidacije*

(30)

Povprečno število pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi

⁵

in zneski neporavnanih obveznosti so bili od začetka epidemije manjši kot leta 2019. Že leta 2020 se je povprečno mesečno število pravnih oseb z neporavnanimi obveznostmi od predhodnega leta zmanjšalo za 15 %, povprečni dnevni zneski neporavnanih obveznosti pa so bili nižji za tretjino.

Tudi v letu 2021 je bilo v primerjavi s preteklim letom povprečno mesečno število pravnih oseb manjše za 483 (16 %), povprečni dnevni neporavnani zneski pa za 25 mio EUR (16 %). V teh dveh letih se je število neplačnikov zmanjšalo v vseh dejavnostih, najbolj v trgovini (249), strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (159) ter gradbeništvu (140). Povprečni dnevni neporavnani zneski so se najbolj zmanjšali pri trgovini (43 mio EUR) in gradbeništvu (27 mio EUR).

Med koronavirusno krizo se je zmanjšalo število samostojnih podjetnikov

⁶

z dospelimi neporavnanimi obveznostmi in tudi njihovi zneski neplačil. Leta 2020 se je število s. p. z dospelimi neporavnanimi obveznostmi v primerjavi s predhodnim letom zmanjšalo za petino, njihovi neplačani zneski pa za četrtino. Tudi v letu 2021 je bilo njihovo povprečno mesečno število (2.383) manjše kot v letu 2020 za petino, za petino pa so bili nižji tudi povprečni dnevni zneski neplačil (24 mio EUR). Problem ostaja dolgotrajnost neplačil, saj polovica zneskov ni poravnanih več kot eno leto. Večina neplačnikov se podobno kot predhodno leto uvršča v dejavnosti gradbeništva (22 %), več kot 10 % pa v trgovino, strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, gostinstvo ter predelovalne dejavnosti.

5 Gre za dospele neporavnane obveznosti neprekinjeno več kot pet dni v mesecu. AJPES vodi evidence dospelih neporavnanih obveznosti iz naslova sodnih sklepov o izvršbi in iz naslova davčnega dolga. Te evidence ne vključujejo ostalih neporavnanih obveznosti iz naslova neplačanih računov med upniki in dolžniki.

6 Samostojni podjetniki in druge fizične osebe, ki opravljajo registrirane dejavnosti.

Zmanjšanje števila stečajev se kaže tudi v primerjavi leta 2021 z letom 2020 (GD za 9 %; s. p. za 17 %), ko je bilo pri pravnih osebah začetih 898 stečajnih postopkov, pri samostojnih podjetnikih pa 75. Upad števila stečajev med epidemijo povezujemo z moratoriji na stečaje in okrnjenim delovanjem sodišč v času epidemije ter ostalimi blažilnimi vladnimi ukrepi, ki so podjetjem zagotovili likvidnost in podporo pri spoprijemanju z negativnimi posledicami koronakrize. Od začetka epidemije (od aprila 2020 do decembra 2021) je bilo največ začetih stečajev v dejavnosti trgovine (DG 25,4 %; s. p. 20 %), gradbeništva (GD 18,9 %, s.p. 22,3 %), gostinstva (GD 13,4 %; s. p. 12,3

%), strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (GD 12 %; s. p. 13,1%) ter predelovalnih dejavnostih (GD 10 %, s.p. 13,1 %). Če pa pogledamo odstotek podjetij, kjer se je začel stečajni postopek, med vsemi podjetji v dejavnosti, pa je njihov največji delež, tako pri gospodarskih družbah kot pri samostojnih podjetnikih, v gostinstvu. Zaradi stečaja je bilo v tem obdobju iz poslovnega registra izbrisanih 2.019 gospodarskih družb in 145 samostojnih podjetnikov.

Zaradi občasnega nedelovanja sodišč med epidemijo je bilo v letih 2020 in 2021 tudi manj osebnih stečajev

⁴

kot v letih pred tem. V letu 2020 je bilo začetih za četrtino manj osebnih stečajev kot v predhodnem letu, v letu 2021 pa je bilo to število od predhodnega leta še manjše. V letu 2021 je bilo začetih 1.165, končanih pa 2.167 osebnih stečajev, kar je v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta za 18 %, oz. 12,6 % manj, zneski prijavljenih terjatev (220 mio EUR) pa so bili manjši za 12,6 %.

4 Po podatkih Vrhovnega sodišča RS je osebni stečaj namenjen fizični osebi, ki ima stalno ali začasno bivališče v RS; potrošniku, ki nima stalnega ali začasnega bivališča v RS, če je v RS prejemal plačo ali druge prejemke ali ima v RS svoje premoženje; podjetniku ali zasebniku, ki nima stalnega ali začasnega bivališča v RS, če ima sedež v RS.

Slika 30: Število začetih stečajnih postopkov nad pravnimi osebami in samostojnimi podjetniki

0 30 60 90 120 150 180 210

0 200 400 600 800 1000 1200 1400

2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Število

Število

Vir: AJPES, poslovni register Slovenije.

Začeti stečajni postopki nad pravnimi osebami (l. os) Začeti stečajni postopki nad s.p. (d. os)

Slika 31: Osebni stečaji

0 200 400 600 800 1.000 1.200

0 1000 2000 3000 4000 5000

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 V mio EUR

Število

Vir: Vrhovno sodišče RS.

Prijavljene terjatve (desna os) Število začetih osebnih stečajev (leva os) Število končanih osebnih stečajev (leva os)