Ekonomsko ogledalošt. 5, letnik XXV, 2019

(1)

št. 5 / 20 1 9 , let . X

(2)

(3)

Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Marijana Bednaš, direktorica Glavni urednik: dr. Tanja Kosi Antolič

Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu):

Urška Brodar; Lejla Fajić; mag. Marjan Hafner; mag. Matevž Hribernik; Katarina Ivas, MSc;

Mojca Koprivnikar Šušteršič; dr. Tanja Kosi Antolič; mag. Janez Kušar; dr. Jože Markič;

mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; Denis Rogan; Dragica Šuc, MSc;

mag. Ana Vidrih

Uredniški odbor sestavljajo:

mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajić, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, mag. Janez Kušar

Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar

Tisk: Eurograf d.o.o.

Naklada: 130 izvodov

ISSN 1318-3818 (tisk) ISSN 1580-6170 (pdf)

© Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno.

Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira.

(4)

Tekoča gospodarska gibanja ... 5

Mednarodno okolje ...7

Gospodarska gibanja v Sloveniji ...8

Trg dela ... 11

Cene ... 13

Plačilna bilanca ... 15

Finančni trgi ... 16

Javne finance ... 18

Statistična priloga ...19

S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002.

Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp.

Vse tekoče primerjave (mesečno, četrtletno) v publikaciji Ekonomsko ogledalo so narejene na podlagi desezoniranih podatkov, vse medletne primerjave pa na podlagi originalnih podatkov. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno.

Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 5. julija 2019.

(5)

Aktualno Gospodarska aktivnost v Sloveniji se je v začetku drugega četrtletja v večini dejavnosti še naprej povečevala, vendar je bila rast industrijske proizvodnje ob bolj umirjenem izvozu nižja kot v začetku leta. Proizvodnja se je po visoki rasti v začetku leta nadalje povečala v večini panog predelovalnih dejavnosti, vendar se je rast umirila.

To je vsaj delno povezano z nižjo rastjo izvoza, ki je posledica: (i) nihanj izvoza manjšega števila panog, predvsem poskoka v farmacevtski industriji v začetku leta, in (ii) nižje rasti gospodarske aktivnosti v glavnih trgovinskih partnericah. Za evrsko območje, kamor gre več kot polovica slovenskega blagovnega izvoza, namreč kratkoročni kazalniki kažejo na nekoliko nižjo rast gospodarske aktivnosti v drugem četrtletju kot v prvem, hkrati se v evrskem območju še naprej poslabšujejo pričakovanja glede prihodnjih gospodarskih gibanj.

Aktivnost v gradbeništvu, ki se je letos najbolj okrepila v segmentu gradnje stavb, ostaja razmeroma visoka; cene stanovanjskih nepremičnin še naprej rastejo. Obseg gradbenih del se je sicer aprila zaradi slabših vremenskih pogojev drugi mesec zapored znižal, vendar ostaja visok. Kljub letošnji pospešitvi rasti gradnje stavb ostaja ponudba na trgu stanovanjskih nepremičnin omejena, promet z njimi pa se umirja. Cene stanovanjskih nepremičnin se še naprej zvišujejo, z znaki umirjanja v Ljubljani.

Ob nadaljnji rasti zaposlenosti in višji rasti plač gospodinjstva še naprej povečujejo izdatke za večino proizvodov. Zaposlenost se še naprej povečuje, k čemur ob precejšnjem pomanjkanju ustrezno usposobljenih delavcev največ prispeva zaposlovanje tujih delavcev, v nekoliko manjši meri kot v predhodnih letih pa tudi zaposlovanje brezposelnih. Rast plač se je letos okrepila, kar skupaj z višjo rastjo socialnih transferjev in nadaljnjim povečevanjem obsega kreditov gospodinjstvom še naprej spodbuja rast zasebne potrošnje. To vpliva na hitro rast prihodka v gostinstvu in nadaljnjo rast prihodka v trgovini z živili in večino neživil, prodaja avtomobilov fizičnim osebam pa že več kot leto dni stagnira.

Rast domače potrošnje in še vedno razmeroma visoka rast mednarodne menjave spodbujata nadaljevanje visoke rasti prihodka v prometu in skladiščenju ter v več ostalih storitvenih dejavnostih. Ob povečevanju domače potrošnje se rast uvoza krepi, rast mednarodne trgovine pa kljub umirjanju rasti izvoza ostaja razmeroma visoka. To skupaj z rastjo domače potrošnje še naprej spodbuja rast prihodka v dejavnosti prometa in skladiščenja. Rast prihodka ostaja visoka tudi v drugih poslovnih storitvah, v strokovno tehničnih storitvah pa se po obdobju visoke rasti umirja. S povečevanjem domačega povpraševanja in z njim povezano krepitvijo rasti slovenskega uvoza blaga se visok presežek na tekočem računu plačilne bilance počasi znižuje.

Javnofinančni saldo konsolidirane bilance je bil v prvih petih mesecih, kljub visoki rasti izdatkov države, medletno višji. To je posledica nadaljevanja visoke rasti prihodkov od davkov in socialnih prispevkov ter nižjega upada nedavčnih prihodkov in nižjih plačil obresti kot v enakem obdobju lani. K visoki rasti izdatkov so največ prispevali višji izdatki za plače, socialne transferje in investicije.

Inflacija se je junija zmerno povišala (na 1,8 %), k njej pa še vedno največ prispevajo cene storitev. Junijsko povišanje medletne rasti cen življenjskih potrebščin je odraz višje rasti cen blaga, k čemur sta največ prispevala dražitev hrane ter nižji upad cen oblačil in obutve kot junija lani. Medletna rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev je v maju ostala razmeroma nizka, ob njihovi nadaljnji krepitvi na domačem trgu in upadu na tujih trgih, kjer se povpraševanje umirja.

Še vedno razmeroma dobro gospodarsko razpoloženje, ki se predvsem v predelovalnih dejavnostih sicer še naprej poslabšuje, nakazuje na nadaljevanje zmerne gospodarske rasti v prihodnjih mesecih. Gospodarsko razpoloženje v predelovalnih dejavnostih se v razmerah precejšnje negotovosti v mednarodnem okolju še naprej poslabšuje, kar nakazuje bolj umirjeno rast v prihodnjih mesecih kot v prvem četrtletju. Obeti so boljši za del gospodarstva, ki je bolj usmerjen na domači trg.

Razpoloženje v gradbeništvu, storitvenih dejavnostih in med potrošniki namreč ostaja

visoko.

(6)

40 50 60 70 80 90 100 110 120 130 140150 160 170

jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan.19

Desez. realni indeks 2010=100, 3-mes. drs. sredina

Vir: SURS, preračuni UMAR.

Ind. proiz. predel. dej. Izvoz blaga Vred. gradbenih del Prihodek v trgovini Storitveni prihodek (nom.)

70 80 90 100 110 120

jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan.19 Dolgoletno povprečje=100, 3-mes. drseča sredina

Desezoniran indeks 2008=100, 3-mes. drseča sredina

Vir: Eurostat, preračuni UMAR.

Ind. proiz. predelovalnih dej. Obseg opr. del v gradben.

Prihodek v trg. na drobno ESI (desna os)

Zaposlenost se še naprej povečuje, k čemur največ prispeva zaposlovanje tujih delavcev, še vedno pa tudi zaposlovanje brezposelnih.

Rast plač se krepi in skupaj z višjo rastjo socialnih transferjev spodbuja nadaljnjo rast zasebne potrošnje.

0 20 40 60 80 100 120 140

740 760 780 800 820 840 860 880

jan. 06 jan. 07 jan. 08 jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 Število registriranih brezposelnih, v 1.000, desezonirano Število delovno aktivnih po SRDAP, v 1.000, desezonirano

Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR.

Delovno aktivni po SRDAP (leva os) Registrirani brezposelni (desna os)

-50 -40 -30 -20 -10 0 10

95 100 105 110 115 120 125

Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 Q1 19 Ravnotežje, desezonirano

Desezoniran indeks 2015=100

Vir: MF, SURS, preračuni UMAR. Opomba: podatek za Q2 2019 pri masi plač in socialnih transferjih je vrednost za april in maj.

Potrošnja gospodinjstev Masa plač, realno Socialni transferi, realno Kaz. zaup. potrošnikov (desna os)

55 60 65 70 75 80 85 90 95 100 105

0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 Q1 19 Indeks 2008=100, 4-četrtletne drseče sredine

Indeks 2008=100, 4-četrtletne drseče sredine

Transakcije rabljenih stan. nepremičnin (leva os) Transakcije novih stan. nepremičnin (leva os) Cene rabljenih stan. nepremičnin (desna os) Cene novih stan. nepremičnin (desna os)

526,4

141,0 196,9

-2.000 -1.500 -1.000 -500 0 500 1.000 1.500 2.000

2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 I-V 2018 I-V

2019

mio EUR

Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR.

Javnofinančni saldo Primarni saldo

Še naprej se zvišujejo tudi cene stanovanjskih nepremičnin,

promet z njimi pa se ob omejeni ponudbi umirja. Javnofinančni presežek je bil v prvih petih mesecih ob visoki rasti prihodkov in nižjih plačilih obresti višji kot v enakem obdobju lani.

Kratkoročni kazalniki za drugo četrtletje nakazujejo nekoliko šibkejšo rast evrskega gospodarstva kot v prvem četrtletju.

Tudi v Sloveniji se je gospodarska aktivnost oz. njena rast

v začetku drugega četrtletja v večini dejavnosti nekoliko

umirila.

(7)

tek oč a gosp odarsk a gibanja

(8)

(9)

60 70 80 90 100 110 120

-40 -30 -20 -10 0 10 20

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 Q1 19

Vir: EK.

Industrija Potrošniki

Trgovina na drobno Gradbeništvo

Storitve Gosp. klima v EMU

Desezonirana vrednost kazalnika, ravnotežje v %

(desna os)

Desezonirana vrednost kazalnika, ravnotežje v %

-2 0 2 4 6 8 10 12 14

jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19

V %

Vir: Eurostat, Bloomberg.

Slovenija Nemčija Avstrija

Italija Španija Portugalska

Mednarodno okolje

Slika 1: Kazalnik gospodarske klime ESI za evrsko območje

Slika 2: Zahtevane donosnosti 10-letnih državnih obveznic

Kratkoročni kazalniki za drugo četrtletje nakazujejo nekoliko šibkejšo rast evrskega gospodarstva kot v prvem četrtletju. Čeprav je vpliv nekaterih enkratnih dejavnikov v evrskem območju popustil, povečana negotovost zavira pospešitev gospodarske rasti (zaostrovanje protekcionizma, povečana možnost neurejenega izstopa ZK iz EU). Obseg industrijske proizvodnje je, po okrevanju v prvem četrtletju, aprila upadel, kar je med drugim povezano z nadaljnjim zmanjševanjem obsega zunanje trgovine. Po visoki rasti v prvem četrtletju sta navzdol zanihala tudi prihodek v trgovini na drobno in predvsem obseg gradbenih del. Vrednosti kazalnikov razpoloženja (ESI, PMI) v evrskem gospodarstvu za prihodnje mesece kažejo na nadaljevanje podobnih gibanj. V predelovalnih dejavnostih se je razpoloženje v drugem četrtletju nadalje občutno poslabšalo, kar povezujemo tudi s pričakovanim nadaljevanjem šibke rasti svetovne trgovinske menjave.

Razpoloženje v gradbeništvu je bilo nekoliko slabše kot četrtletje prej, a še vedno visoko. Visoko je ostalo tudi med potrošniki in v storitvenih dejavnostih.

Donosnosti do dospetja obveznic držav evrskega območja so se tudi v drugem četrtletju znižale. Na to je pomembno vplivala napoved uvedbe dodatnih ukrepov ekspanzivne denarne politike ECB.

¹

Donosnosti obveznic držav evrskega območja so tako večinoma dosegale zgodovinsko nizke ravni ali bile blizu njih. Donosnost do dospetja slovenske obveznice se je znižala na 0,52 % (43 b. t. manj kot četrtletje prej), razmik do nemške obveznice (64 b. t.) pa se je po povišanju v predhodnem četrtletju opazno zmanjšal.

Tabela 1: Cene nafte brent, menjalni tečaj USD/EUR in EURIBOR

povprečje sprememba, v %*

2018 V 19 VI 19 VI 19/V 19 VI 19/VI 18 I-VI 19/I-VI 18

Brent USD, na sod 71,01 71,17 64,22 -10,0 -13,7 -6,5

Brent EUR, na sod 60,17 63,07 56,03 -11,2 -13,0 -0,4

USD/EUR 1,181 1,118 1,129 1,0 -3,3 -6,7

3-mesečni EURIBOR, v % -0,322 -0,312 -0,329 -1,7 -0,7 1,4

Vir: EIA, ECB, EMMI Euribor, preračuni UMAR.

Opomba: *pri Euribor sprememba v b. t.

1 Gre za tretjo serijo ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (TLTRO III), ki jih je ECB napovedala marca 2019, parametre operacij pa odobrila na junijski seji sveta. Na seji 6. junija 2019 je svet ECB tudi napovedal, da bodo ključne obrestne mere ECB ostale nespremenjene vsaj do sredine leta 2020, torej dlje kot je bilo najavljeno marca (vsaj do konca leta 2019).

(10)

Gospodarska gibanja v Sloveniji

80 85 90 95 100 105 110 115 120 125 130 135

jan.09 jan.10 jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19

Realni indeks proizvodnje (2015 = 100)

Vir: SURS, preračuni UMAR Desezonirani podatki

Trimesečne drseče sredine, desezonirano

Slika 5: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je po skoku na začetku leta aprila nadalje povečala. K rasti so pomembno prispevale visoko tehnološko zahtevne panoge, po naši oceni predvsem farmacevtska industrija.

Proizvodnja se je okrepila tudi v večini ostalih panog. V prvih štirih mesecih je bila v povprečju medletno večja za 6,4 %, poleg farmacevtske industrije se je najbolj povečala v nekaterih tehnološko manj zahtevnih panogah (lesna in usnjarska industrija, proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov, popravila in montaža strojev in naprav). Proizvodnja motornih vozil je bila nižja kot pred letom, pri nekaterih vmesnih proizvodih (predvsem kovinska in gumarska industrija) pa je ostala na podobni ravni, kar je v veliki meri povezano z upočasnitvijo v evropski avtomobilski industriji.

60 70 80 90 100 110 120 130 140 150

jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19

Desezoniran realni indeks 2015=100, 3-mes. drseča sredina

Izvoz Uvoz

Slika 3: Blagovna menjava Realni izvoz blaga je po občutni rasti v začetku

leta ostal visok, rast realnega uvoza blaga pa se je pospešila. V prvih štirih mesecih je bil izvoz medletno večji za 9,2 %. Ocenjujemo, da so k njegovi rasti največ prispevale tehnološko zahtevnejše panoge, predvsem izvoz medicinskih in farmacevtskih proizvodov. Rast uvoza je bila v tem obdobju 12,3-odstotna, izhajala pa je še naprej predvsem iz večjega uvoza proizvodov za široko in vmesno porabo. Največ zunanjetrgovinske menjave že tradicionalno poteka z državami EU (okoli 76 % izvoza in uvoza), letos pa se je nekoliko povečal delež menjave z državami izven EU, predvsem s Švico, kjer imajo farmacevtski proizvodi pomemben delež (78 % menjave blaga).

250 300 350 400 450 500 550 600 650 700 750

V mio EUR, desezonirano, 3-mes. drseča sredina

Vir: BS, preračuni UMAR.

Izvoz storitev Uvoz storitev

Slika 4: Storitvena menjava Rast izvoza storitev se je nadaljevala tudi na začetku drugega četrtletja, rast njihovega uvoza pa se je umirila. Nominalni izvoz storitev je bil v prvih štirih mesecih leta medletno višji za 9,5 %, k čemur je največ prispeval za polovico višji izvoz gradbenih storitev.

Višja kot v enakem obdobju lani je bila tudi rast izvoza

potovanj, rast izvoza transportnih storitev pa se je

v zadnjih mesecih nekoliko upočasnila. Uvoz je bil,

kljub padcu v zadnjem mesecu, v prvih štirih mesecih

medletno višji za 3,5 %. K rasti je, podobno kot pri izvozu,

največ prispeval uvoz transportnih storitev, potovanj in

gradbenih storitev. V zadnjih mesecih pa se je znižal uvoz

ostalih poslovnih storitev, med njimi predvsem tehničnih,

s trgovino povezanih poslovnih storitev, ki so pomembno

prispevale k rasti skupnega uvoza storitev v letih 2017 in

2018.

(11)

50 70 90 110 130 150 170 190 210 230

Realni indeks gradbeništva, 2015 = 100

Desezonirani podatki

Trimesečne drseče sredine, desezonirano

80 100 120 140 160 180 200 220

jan.10 jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19

Desezoniran realni indeks 2010=100, 3-mes. drseča sredina

Skupaj Trg. z mot. vozili Trg. na debelo Trg. na drobno

.

Slika 6: Aktivnost v gradbeništvu

Slika 7: Prihodek v trgovini

Vrednost opravljenih gradbenih del se je aprila znižala, vendar je ostala visoka. Po visoki rasti v začetku leta, spodbujeni tudi z ugodnimi vremenskimi razmerami, se je marca in aprila sicer znižala, a je ostala na visoki ravni. Visoko raven aktivnosti na eni strani povezujemo z višjimi investicijami države, občin in infrastrukturnih podjetij. Na drugi strani pa je aktivnost v gradnji stavb povezana z ugodnimi rezultati podjetniškega sektorja in pomanjkanjem gradnje v preteklih letih. Vrednosti kazalnikov pogodb, ki naj bi nakazovale prihodnjo gradbeno aktivnost, so se letos povečale. Vrednosti zaloge pogodb in novih pogodb, ki so se proti koncu lanskega leta znižale, so se v letošnjem letu ponovno okrepile. Krepitev je bila najintenzivnejša pri stanovanjskih stavbah.

Prodaja v trgovini je na začetku drugega četrtletja ostala visoka in bila v prvih štirih mesecih medletno višja za več kot desetino. Na to sta vplivali nadaljnja rast trošenja gospodinjstev (predvsem v segmentih gospodinjskih aparatov in pohištva ter nekaterih poltrajnih dobrin, v zadnjih mesecih pa tudi živilskih proizvodov) in visoka prodaja motornih vozil. Po lanski pospešitvi, na katero je vplivalo tudi povečano trgovanje z nekaterimi energenti, visoka ostaja tudi prodaja v trgovini na debelo.

Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji

v % 2018 IV 19/III 19 IV 19/IV 18 I-IV 19/I-IV 18

Izvoz blaga, realno¹ 6,9 0,0³ 12,5 9,2

Uvoz blaga, realno¹ 8,5 8,1³ 26,9 12,3

Izvoz storitev, nominalno² 10,3 3,9³ 13,5 9,5

Uvoz storitev, nominalno² 7,0 -3,0³ -0,6 3,5

Industrijska proizvodnja, realno 4,9 1,7³ 5,7⁴ 4,9⁴

v predelovalnih dejavnostih 5,3 2,0³ 6,4⁴ 5,2⁴

Gradbeništvo -vrednost opravljenih gradbenih del, realno 19,8 1,1³ 6,0 17,7

Trgovina – realni prihodek 8,1 0,0³ 7,9⁴ 10,2⁴

Storitvene dejavnosti (brez trgovine) – nominalni prihodek 8,2 0,6³ 6,8⁴ 8,1⁴

Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR.

Opombe: ¹zunanjetrgovinska statistika, deflacioniranje UMAR, ²plačilnobilančna statistika, ³desezonirani podatki, ⁴delovnim dnem prilagojeni podatki.

(12)

70 80 90 100 110 120 130 140 150 160

Desezoniran nominalni indeks 2008=100, 3-mes.drseča sredina

Skupaj* Promet in sklad. (H)

Info. in komunik. (J) Strokovno-tehnične (M) Druge poslovne (N) Gostinstvo (I)

Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: *Z nepremičninami.

80 90 100 110 120

Desezoniran indeks 2008=100, 3-mes. drseča sredina

Vir: MF, MZI, SURS, preračuni UMAR.

Real. prihodek v trg. z neživili Real. masa izplačanih neto plač Real. socialni transferji Real. prihodek v trg. z živili

Slika 8: Nominalni prihodek tržnih storitev (brez trgovine)

Slika 9: Izbrani kazalniki zasebne potrošnje

Rast prihodka v večini tržnih storitev je na začetku drugega četrtletja ostala visoka. V gostinstvu se je ob višjem trošenju tako domačih kot tujih gostov še nekoliko pospešila. Zvišala se je tudi rast prihodkov od storitev, ki jih dajejo podjetja v izvajanje zunanjim izvajalcem.

To je zadnje mesece glavni dejavnik nadaljnje visoke rasti prihodka drugih poslovnih dejavnosti, ob upadanju prihodka zaposlovalnih storitev. Rast prihodka v bolj izvozno usmerjenih storitvah, kot sta cestni promet in računalniške storitve, je ostala visoka. Zaradi znižanja v telekomunikacijskih storitvah tretji mesec zapored pa je rast skupnih prihodkov informacijsko-komunikacijskih dejavnosti zastala. Prihodek v strokovno-tehničnih dejavnostih se že več mesecev ohranja na doseženi ravni.

Rast trošenja gospodinjstev se je ob nadaljnji rasti razpoložljivega dohodka na začetku drugega četrtletja nadaljevala. Poleg rasti mase izplačanih neto plač in socialnih transferjev (s pokojninami) je na povečana sredstva gospodinjstev vplivala tudi visoka rast na novo odobrenih potrošniških kreditov. Gospodinjstva so tako še okrepila nakupe nekaterih trajnih dobrin

²

. Povečala so tudi izdatke za nekatere poltrajne dobrine in za storitve, ki so povezane s preživljanjem prostega časa doma in v tujini. Po zmanjševanju v prvi polovici preteklega leta so se še naprej umirjeno povečevali tudi nakupi živil, pijač in tobačnih izdelkov.

-70 -60 -50 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30

jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan.17 jan.18 jan.19

Desezonirana vrednost kazalnika, 3-mes. drseča sredina

Gospodarska klima Predelovalne dej.

Trg. na drobno Storitvene dej.

Gradbeništvo Potrošniki

Slika 10: Kazalnik gospodarske klime Gospodarsko razpoloženje se je junija še nekoliko poslabšalo. K nadaljnjemu zmanjšanju zaupanja v gospodarstvo so tudi tokrat največ prispevale predelovalne dejavnosti, kjer so se znižali tako ocena trenutnega stanja kot tudi naročila ter pričakovana izvoz in proizvodnja. Zaupanje v gradbeništvu in v storitvenih dejavnostih se po obdobju upadanja ni spremenilo in ostaja nad dolgoletnim povprečjem. Razmeroma visoko je še vedno tudi razpoloženje potrošnikov, ki je v zadnjem obdobju dokaj stabilno.

2 Predvsem pohištva in gospodinjskih naprav, rast nakupov osebnih avtov pa se po petletnem obdobju visokih rasti letos umirja.

(13)

0 20 40 60 80 100 120 140

740 760 780 800 820 840 860 880

jan. 06 jan. 07 jan. 08 jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 Število registriranih brezposelnih, v 1.000, desezonirano Število delovno aktivnih po SRDAP, v 1.000, desezonirano

Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR.

Delovno aktivni po SRDAP (leva os) Registrirani brezposelni (desna os)

-5,0 -2,5 0,0 2,5 5,0 7,5 10,0

jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19

Medletna rast, 3-mes. drseča sredina

Zasebni sektor Javni sektor Skupaj

Slika 11: Število delovno aktivnih in registriranih brezposelnih oseb

Slika 12: Povprečna bruto plača na zaposlenega

Zaposlenost se še povečuje, vendar počasneje kot predhodna leta. Število delovno aktivnih se je v prvih štirih mesecih letos najbolj povečalo v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. Pomanjkanje delovne sile ob visokem povpraševanju po delu se še naprej kaže v povečevanju zaposlovanja tujcev, ki k skupni rasti delovno aktivnih prispevajo več kot dve tretjini. K rasti zaposlenosti prispeva tudi zaposlovanje brezposelnih, njihovo število pa se letos ob že razmeroma nizki ravni brezposelnosti zmanjšuje počasneje kot predhodna leta.

Konec junija je bilo 70.747 registriranih brezposelnih, kar je 5,7 % manj kot leto prej.

Rast plač se je v prvih štirih mesecih letos okrepila, kar je skladno s pričakovanji. V zasebnem sektorju je k rasti ob konjunkturnih in demografskih dejavnikih (dobri poslovni rezultati podjetij, pomanjkanje delovne sile in s tem povezan pritisk na rast plač) prispeval še dvig minimalne plače v začetku leta. Plače so se najbolj povišale v drugih raznovrstnih dejavnostih, gostinstvu, trgovini in predelovalnih dejavnostih, torej v dejavnostih z najvišjim pomanjkanjem delovne sile in z velikim deležem prejemnikov minimalne plače. Rast plač v javnem sektorju pa je predvsem odraz visoke rasti v sektorju država zaradi višjega vrednotenja večine delovnih mest, ki je bilo dogovorjeno konec lanskega leta, napredovanj, v manjši meri pa tudi dviga minimalne plače.

Trg dela

Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela

v % 2018 IV 19/III 19 IV 19/IV 18 I-IV 19/I-IV 18

Delovno aktivni² 3,2 0,0¹ 2,8 3,1

Registrirani brezposelni -11,5 -0,7¹ -5,8 -5,8

Povprečna nominalna bruto plača 3,4 -0,1¹ 4,0 4,4

zasebni sektor 4,0 -0,4¹ 4,0 4,2

javni sektor 3,0 -0,6¹ 4,3 5,2

v tem sektor država 2,3 -0,1¹ 5,8 6,2

v tem javne družbe 4,8 -1,5¹ 0,5 2,8

2018 IV 18 III 19 IV 19

Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 8,2 8,4 7,7 7,7

Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR.

Opombi: ¹ desezonirani podatki,² zaposleni, samozaposleni in kmetje po SRDAP.

(14)

96 98 100 102 104 106 108 110 112 114

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 Q1 19

2007=100, 4-četrtletne drseče sredine

Vir: Eurostat, preračun Umar.

Skupaj, SI Skupaj, EA

Predelovalne dej., SI Predelovalne dej., EA

94 96 98 100 102 104 106 108 110

Q1 05 Q1 06 Q1 07 Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 Q1 19

Dolgoletno povprečje od vstopa v ERM II do zadnjega podatka = 100

Vir: ECB; preračuni UMAR.

Cenovna konkurenčnost (REER_hicp) Stroškovna konkurenčnost (REER_ulc)

Opomba: Rast REER pomeni poslabšanje kazalnika konkurenčnosti.

Slika 13: Realni stroški dela na enoto proizvoda (RULC)

Slika 14: Cenovna in stroškovna konkurenčnost

Rast plač je bila v prvem četrtletju višja od rasti produktivnosti v večini sektorjev. V letu 2018 v povprečju ni bilo večjih neskladij med rastjo stroškov dela in rastjo produktivnosti, so se pa v posameznih bolj izvozno usmerjenih delih gospodarstva tekom lanskega leta začeli postopoma kazati stroškovni pritiski. Gibanja v smeri višje rasti plač od rasti produktivnosti so se v prvem četrtletju letos odrazila tudi v večini preostalih sektorjev gospodarstva.

³

Povišanje stroškov dela na enoto proizvoda (RULC) je bilo izrazito zlasti v predelovalnih dejavnostih, kjer je bila realna produktivnost že tretje četrtletje zapored medletno nižja. Gibanja RULC v predelovalnih dejavnostih in v celotnem gospodarstvu sicer ne odstopajo bistveno od povprečja evrskega območja.

Kazalniki cenovne in stroškovne konkurenčnosti so bili v začetku letošnjega leta relativno stabilni.

V zadnjem četrtletju lani in prvem četrtletju letos je bila rast stroškov dela na enoto proizvoda (ULC) v slovenskem gospodarstvu malenkost višja kot v glavnih trgovinskih partnericah. Pri tem je poslabšanje stroškovne konkurenčnosti (REER_ulc) do držav izven evrskega območja nekoliko ublažila rahla depreciacija evra do košarice valut. Glede na konkurentke zaenkrat tudi ni bilo znakov občutnejšega prelivanja stroškovnih pritiskov v končne cene. Inflacija je ostala na primerljivi ravni kot v partnericah, kar se je odrazilo v stabilnosti kazalnika cenovne konkurenčnosti (REER_hicp).

Tabela 4: Indikatorji cenovne in stroškovne konkurenčnosti

Medletna rast, v % 2015 2016 2017 2018 q1 18 q2 18 q3 18 q4 18 q1 19 q2 19

Efektivni tečaj¹

Nominalno -3,1 1,0 0,5 0,7 1,6 0,9 0,3 0,1 -0,5 -0,1

Realno, deflator HICP -4,2 0,3 0,4 0,8 1,6 1,2 0,3 0,1 -0,7 -0,2

Realno, deflator ULC -3,7 0,9 0,0 0,4 1,3 1,1 -1,1 0,3 -0,1

Stroški dela na enoto proizvoda, gospodarstvo in komponente

Nominalni stroški dela na enoto proizvoda 0,3 1,8 1,2 2,5 2,4 3,5 1,1 2,8 3,6

Sredstva za zaposlene na zaposlenega, nominalno 1,3 3,0 3,1 4,0 3,9 4,6 3,3 4,1 4,3

Produktivnost dela, realno 1,0 1,2 1,9 1,5 1,4 1,1 2,2 1,2 0,6

Realni stroški dela na enoto proizvoda -0,7 1,0 -0,3 0,2 0,0 0,7 -1,4 1,3 1,4

Produktivnost dela, nominalno 2,0 2,0 3,5 3,8 3,9 3,8 4,7 2,7 2,8

Vir: SURS, ECB; preračuni UMAR.

Opomba: 1 do 37-ih trgovinskih partneric. Rast vrednosti pomeni poslabšanje konkurenčnosti.

3 Z izjemo gradbeništva in poslovanja z nepremičninami.

(15)

Cene

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je junija nekoliko zvišala (1,8 %). Ob ugodnih gospodarskih razmerah in rasti trošenja gospodinjstev k inflaciji še naprej največ prispevajo višje cene storitev, predvsem tistih, ki se nanašajo na stanovanje, počitniške pakete ter skupino restavracije in hoteli. K junijskemu zvišanju inflacije so v veliki meri prispevale višje cene blaga, predvsem hrane, manjše kot v preteklih letih je bilo tudi znižanje cen oblačil in obutve. Cene hrane, ki so se v preteklih letih junija na mesečni ravni pretežno zniževale, so se tokrat zvišale za 0,3 % (največja mesečna rast od leta 2001), kar povezujemo z manj ugodnimi pomladanskimi vremenskimi razmerami. Za razliko od preteklih dveh mesecev je bil prispevek cen naftnih derivatov negativen.

Slika 15: Medletna rast cen v Sloveniji in evrskem območju

-1 0 1 2 3 4

Medletna inflacija, v %

Vir: SURS, Eurostat.

Slovenija Evrsko območje

Medletna rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev je v maju ostala okoli 1 %.

Ob ugodnih razmerah v slovenskem gospodarstvu se je še naprej krepila rast cen na domačem trgu, ki je prvič po avgustu lani presegla 2 % (medletno). K temu so največ prispevale za 15,1 % višje cene v oskrbi z električno energijo, plinom in paro, višje kot leto prej pa so bile tudi cene netrajnega blaga za široko potrošnjo. Umirjanje tujega povpraševanja negativno vpliva na gibanje cen proizvodov slovenskih proizvajalcev na tujih trgih, ki so bile maja prvič po septembru 2016 medletno nižje, in sicer za 0,3 %.

Slika 16: Medletna rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev na domačem in tujem trgu

-6 -4 -2 0 2 4 6 8 10

Medletna rast cen industrijskih proizvodov domačih proizvajalcev, v %

Vir: SURS.

Domači trg Tuji trg

Tabela 5: Rast cen življenjskih potrebščin, v %

XII 18/XII 17 VI 19-VII 18/VI 18-VII 17 VI19/V19 VI19/VI18 I-VI19/I-VI18

Skupaj 1,4 1,7 0,3 1,8 1,5

Hrana 0,5 1,5 0,4 2,2 0,7

Goriva in energija 3,8 4,7 -0,8 1,8 2,5

Storitve 3,0 2,8 1,0 2,9 3,0

Ostalo¹ -0,3 -0,1 0,0 0,7 0,3

Osnovna inflacija - brez hrane in energije 1,2 1,2 0,6 1,7 1,5

Osnovna inflacija - odrezano povprečje² 1,5 1,5 0,2 1,6 1,4

Vir: SURS, MGRT, preračuni UMAR.

Opomba: ¹ Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijače, tobak, itd.² Pristop z izključitvijo deleža ekstremnih sprememb cen v obdobju.

(16)

Povprečne cene stanovanjskih nepremičnin so se v prvem četrtletju nadalje zvišale, ob omejeni ponudbi pa se je promet z njimi nadalje zmanjšal. Cene so bile po pospešitvi v letih 2017–2018

⁴

in nadaljnji rasti v prvem četrtletju letos medletno višje za 8,4 %. Visoka rast izhaja iz dviga cen rabljenih stanovanjskih nepremičnin, ki so bile višje za desetino.

⁵

Med njimi so se najbolj zvišale cene družinskih hiš, ki pa še ne dosegajo predkriznih ravni. Povprečna cena novih stanovanjskih nepremičnin, s katerimi se je opravilo le 3 % vseh transakcij, pa je bila nekoliko nižja kot pred letom, ko se je močno (za četrtino) zvišala.

Slika 17: Cene in transakcije stanovanjskih nepremičnin

55 60 65 70 75 80 85 90 95 100 105

0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 Q1 19 Indeks 2008=100, 4-četrtletne drseče sredine

Indeks 2008=100, 4-četrtletne drseče sredine

Transakcije rabljenih stan. nepremičnin (leva os) Transakcije novih stan. nepremičnin (leva os) Cene rabljenih stan. nepremičnin (desna os) Cene novih stan. nepremičnin (desna os)

4 Zaradi napak v postopku izračuna je SURS junija podatke popravil; tako so bile cene stanovanjskih nepremičnin v povprečju leta 2018 medletno višje za 9,8 % in ne za 15,1 % kot po marčni objavi.

5 Med njimi se je medletna rast cen rabljenih stanovanj v Ljubljani, ki je bila v preteklih štirih letih nadpovprečna, umirila na 2,7 %.

(17)

Plačilna bilanca

Presežek tekočega računa plačilne bilance se je aprila ponovno znižal in je bil v zadnjih dvanajstih mesecih (6,2 % ocenjenega BDP) medletno nižji. V primerjavi s prejšnjim dvanajstmesečnim obdobjem je k nižjemu presežku največ prispeval nižji blagovni presežek.

Negativen je ostal tudi prispevek pogojev menjave, saj je bila ob zvišanju cen energentov in ostalih primarnih proizvodov rast uvoznih cen višja od izvoznih. K medletno nižjemu presežku tekočega računa je prispeval še višji neto odliv sekundarnih dohodkov, ki je predvsem odraz višjih vplačil sredstev v proračun EU iz naslova davka na dodano vrednost in bruto nacionalnega dohodka.

Storitveni presežek pa je bil višji, predvsem zaradi višjega presežka v menjavi transportnih in gradbenih storitev ter višjih neto prihodkov od potovanj. Neto odlivi primarnih dohodkov so ostali nižji zaradi nižjih neto plačil obresti na zunanji dolg.

Slika 18: Komponente salda tekočega računa plačilne bilance

-4000 -3000 -2000 -1000 0 1000 2000 3000 4000 5000

12-mesečne kumulative, v mio EUR

Vir: BS, preračuni UMAR.

Sekundarni dohodki Primarni dohodki Blagovna menjava Storitvena menjava Tekoči račun

Tabela 6: Plačilna bilanca

I-IV 2019, v mio EUR Saldo, I-IV 18,

v mio EUR

Prilivi Odlivi Saldo

Tekoči račun 14.463,1 13.625,0 838,1 1.000,4

Blago 11.122,2 10.887,1 235,1 494,4

Storitve 2.530,1 1.499,9 1.030,1 862,2

Primarni dohodki 557,2 741,6 -184,5 -194,9

Sekundarni dohodki 253,6 496,3 -242,7 -161,3

Kapitalski račun 611,2 632,1 -20,9 -47,1

Finančni račun 688,8 1.731,3 1.042,5 742,4

Neposredne naložbe 811,5 442,0 -369,5 -196,7

Naložbe v vrednostne papirje -285,9 408,2 694,1 -1.021,0

Ostale naložbe 176,3 839,3 663,1 1.990,5

Statistična napaka 0,0 225,3 225,3 -210,9

Vir: BS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal IMF. Na tekočem in kapitalskem računu prilivi pomenijo prejemke, odlivi pa izdatke; saldo je razlika med prilivi in odlivi. Na finančnem računu odlivi pomenijo imetja, prilivi pa obveznosti do tujine; saldo je razlika med odlivi in prilivi. Za vse plačilnobilančne prilive in odlive se povečanje izkazuje s pozitivnim predznakom, zmanjšanje pa z negativnim predznakom.

V zadnjih dvanajstih mesecih do aprila je bilo še naprej več odlivov finančnih sredstev v tujino kot prilivov.

Med glavnimi dejavniki neto odliva (2,3 mrd EUR) ostajajo naložbe v vrednostne papirje in ostale naložbe slovenskih rezidentov v tujini, ki so večje od neto priliva neposrednih naložb. Visok neto odliv na segmentu vrednostnih papirjev je bil večinoma posledica odplačila dela dolga države do tujih portfeljskih vlagateljev, hkrati so banke, zavarovalne družbe in pokojninski skladi na mednarodnih finančnih trgih še naprej kupovali dolgoročne dolžniške vrednostne papirje. Neto odlivne so bile tudi ostale naložbe. Država je naložila dolgoročne vloge na račune v tujini, kjer so obrestovane višje kot v domačem bančnem sistemu.

Poleg tega so podjetja povečala kratkoročno komercialno kreditiranje tujine, kar povezujemo z visoko rastjo izvoza.

Pri neto prilivih neposrednih naložb je prevladoval lastniški kapital, povečanje v zadnjem obdobju pa je povezano s prevzemi v zavarovalniški in podjetniški dejavnosti.

Slovenske neposredne naložbe v tujini so ostale skromne.

Slika 19: Komponenete finančnega računa plačilne bilance

-10.000 -8.000 -6.000 -4.000 -2.000 0 2.000 4.000 6.000 8.000 10.000

jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19

12-mesečne drseče kumulative, v mio EUR

Vir : BS, preračuni UMAR.

Neposredne naložbe Naložbe v vredn. papirje Finančni derivativi Ostale naložbe Finančne transakcije

(18)

Slika 20: Struktura virov financiranja slovenskega

bančnega sistema Obseg kreditov še naprej postopoma narašča,

viri financiranja pa so pretežno domači bančni depoziti. Rast izhaja iz kreditiranja gospodinjstev, ki z zadolževanjem financirajo tako potrošnjo kot tudi nakup in obnovo nepremičnin. Obseg potrošniških kreditov se medletno povečuje po več kot 10-odstotni stopnji, a še vedno za 3,5 % zaostaja za najvišjim obsegom iz oktobra 2008. Obseg kreditov podjetjem se ponovno rahlo znižuje. Podatki iz finančnih računov kažejo, da upada predvsem obseg dolgoročnih kreditov, medtem ko obseg kratkoročnih umirjeno narašča. Podjetja se tako po naši oceni v večji meri zadolžujejo za financiranje tekoče proizvodnje, medtem ko za investicije uporabljajo tudi lastne vire (dobičke, neposredna kapitalska vplačila, sredstva povezanih družb). Viri financiranja bančnega sistema vse bolj temeljijo na depozitih domačih nebančnih sektorjev. V zadnjih dveh mesecih so se po daljšem obdobju upadanja malenkost povečale tudi obveznosti do tujih bank, ki pa še vedno predstavljajo manj kot 5 % bilančne vsote bančnega sistema (ob izbruhu finančne krize prek 35 %).

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Delež v %

Vir: BS.

Ostalo

Vloge domačih nebančnih sektorjev Obveznosti do tujih bank

Finančni trgi

Tabela 7: Kazalniki finančnih trgov

Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in vloge prebivalstva ter države

Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v %

31. V 18 31. XII 18 31. V 19 31. V 19/30. IV 19 31. V 19/31. V 18

Krediti skupaj 22.223,9 22.371,3 22.684,2 0,2 2,1

Krediti podjetjem in NFI 10.352,4 10.247,2 10.312,6 -0,6 -0,4

Krediti državi 1.875,8 1.754,1 1.743,1 3,6 -7,1

Krediti gospodinjstvom 9.995,8 10.370,0 10.628,5 0,6 6,3

Potrošniški 2.532,0 2.682,9 2.826,6 1,0 11,6

Stanovanjski 6.072,6 6.238,7 6.367,1 0,6 4,8

Ostalo 1.391,2 1.448,4 1.434,8 -0,5 3,1

Bančne vloge gospodinjstev skupaj 18.336,2 19.117,0 19.685,1 0,7 7,4

Čez noč 13.351,7 14.372,6 14.958,9 1,2 12,0

Vezane 4.984,4 4.744,4 4.726,2 -1,1 -5,2

Bančne vloge centralne države skupaj 649,9 665,6 824,0 3,6 26,8

Vloge nefinančnih družb skupaj 6.475,8 6.833,3 6.597,2 -0,7 1,9

Vir: Bilten BS, preračuni UMAR.

Opomba: NFI – nedenarne finančne institucije.

(19)

Javne finance

Slika 21: Prihodki, odhodki in saldo konsolidirane bilance javnega financiranja

-2.000 -1.600 -1.200 -800 -400 0 400 800 1.200

12.000 13.000 14.000 15.000 16.000 17.000 18.000 19.000 20.000

jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19 12-mesečna kumulativa, v mio EUR

12-mesečna kumulativa, v mio EUR

Javnofin. saldo (desna os) Prihodki Odhodki

Presežek konsolidirane bilance

⁶

je bil v prvih petih mesecih višji kot v enakem obdobju lani.

Rast prihodkov je presegla lansko rast v tem obdobju zaradi okrepljene rasti davčnih prihodkov in manjšega znižanja nedavčnih prihodkov. K okrepljeni rasti davčnih prihodkov sta ob ugodni rasti gospodarske aktivnosti največ prispevala davek na dodano vrednost in davek od dohodka pravnih oseb. Rast prihodkov iz proračuna EU je bila podobna lanski. Največji del, dobri dve petini prilivov, je bilo iz strukturnih skladov, skoraj toliko tudi iz naslova Skupne kmetijske in ribiške politike, okoli desetina pa iz Kohezijskega sklada. Glede na predvidene v sprejetem državnem proračunu pa so prilivi še relativno nizki, kar je povezano tudi s težavami informacijskega sistema, ki oblikuje zahtevke za povračila. Letos je pričakovano okrepljena tudi rast odhodkov. Povezana je predvsem s sprejetimi dogovori o zvišanju plač in nadaljnjo rastjo zaposlenosti, ki je najvišja v zdravstvu, in ukrepi na področju transferjev posameznikom ter gospodinjstvom

⁷

. Okrepljena je tudi rast investicij, predvsem na področju prometne infrastrukture, in plačil v proračun EU.

⁸

Tabela 8: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki po denarnem toku

Kategorija

I-V 2018 I-V 2019

Kategorija

I-V 2018 I-V 2019 Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl.

rast, %

SKUPAJ PRIHODKI 7.306,3 5,2 7.832,6 7,2 SKUPAJ ODHODKI 7.165,3 3,8 7.635,7 6,6

Davčni prihodki¹ 3.898,7 6,0 4.181,9 7,3 Plače in drugi stroški dela² 1.643,1 3,7 1.785,7 8,7

Dohodnina 1.028,4 10,9 1.094,7 6,4 Izdatki za blago in storitve 988,1 6,1 1.045,8 5,8

Davek od dohod. pravnih oseb 389,9 12,9 480,2 23,2 Plačila obresti 602,8 -8,2 523,1 -13,2

Davki na nepremičnine 41,4 -12,0 42,5 2,7 Rezerve 59,5 32,3 67,1 12,8

Davek na dodano vrednost 1.453,3 4,7 1.551,2 6,7 Tekoči transferi posam. in gospodinj. 2.825,7 3,0 2.998,2 6,1

Trošarine 613,8 -0,5 608,5 -0,9 Ostali tekoči transferi 570,1 6,1 583,7 2,4

Prispevki za soc. varnost 2.673,4 7,8 2.867,0 7,2 Izdatki za investicije 281,9 16,6 368,8 30,8

Nedavčni prihodki 396,5 -25,4 377,1 -4,9 Plačila v proračun EU 194,2 18,2 263,4 35,6

Prejeta sredstva iz EU 287,7 28,8 351,9 22,4 JAVNOFINANČNI SALDO 141,0 196,9

Ostalo 50,0 56,3 54,7 9,5 PRIMARNI SALDO 735,1 718,8

Opombi: ¹Med davčne prihodke niso všteti socialni prispevki, kot to velja v konsolidirani bilanci javnega financiranja. ²Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca.

6 Konsolidirana bilanca javnega financiranja po denarnem toku.

7 Glej tudi Ekonomsko ogledalo 2/2019.

8 Njihova rast v začetku leta 2019 je zaradi zahtevane vnaprejšnje vknjižbe sredstev iz naslova DDV in BND višja od predvidene z rebalansom državnega proračuna na letni ravni (14 %).

(20)

(21)

sta tistična prilo ga

(22)

(23)

Pomembnejši kazalci 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Pomladanska napoved 2019

Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) -1,1 3,0 2,3 3,1 4,9 4,5 3,4 3,1 2,8

BDP v mio EUR (tekoče cene) 36.239 37.603 38.863 40.357 43.000 45.948 48.797 51.578 54.443

BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene) 17.596 18.238 18.836 19.547 20.815 22.182 23.619 24.964 26.351 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)¹ 21.900 22.700 23.800 24.100 25.500 27.000

BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 28 = 100)¹ 82 82 82 83 85 87

Stopnja brezposelnosti, registrirana 13,1 13,1 12,3 11,2 9,5 8,2 7,6 7,0 6,4

Stopnja brezposelnosti, anketna 10,1 9,7 9,0 8,0 6,6 5,1 4,3 3,9 3,7

Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 0,0 2,6 1,0 1,3 1,9 1,4 1,4 2,1 2,2

Inflacija², povprečje leta 1,8 0,2 -0,5 -0,1 1,4 1,7 1,6 1,9 2,2

Inflacija², konec leta 0,7 0,2 -0,4 0,5 1,7 1,4 2,2 2,2 2,2

MENJAVA S TUJINO

Izvoz proizvodov in storitev (realne stopnje rasti, v %) 3,1 5,7 5,0 6,4 10,7 7,2 5,1 5,3 4,7

Izvoz proizvodov 3,3 6,3 5,3 6,2 11,0 6,6 4,9 5,2 4,6

Izvoz storitev 1,9 3,4 3,7 7,6 9,9 9,5 5,9 5,5 4,9

Uvoz proizvod in storitev (realne stopnje rasti, v %) 2,1 4,1 4,7 6,6 10,3 7,7 6,0 5,8 5,4

Uvoz proizvodov 2,9 3,8 5,1 7,0 11,1 8,1 6,2 5,9 5,5

Uvoz storitev -3,0 6,2 2,3 4,2 5,9 5,3 5,0 5,3 4,6

Saldo tekočega računa plačilne bilance³, v mio EUR 1.594 2.179 1.760 2.224 3.077 3.375 3.162 3.247 3.220

- delež v primerjavi z BDP, v % 4,4 5,8 4,5 5,5 7,2 7,3 6,5 6,3 5,9

Bruto zunanji dolg, v mio EUR 41.632 48.709 46.627 44.810 43.813 42.567 43.154*

- delež v primerjavi z BDP, v % 114,9 129,5 120,0 111,0 101,9 92,6

Razmerje USD za 1 EUR 1,328 1,329 1,110 1,107 1,129 1,181 1,135 1,134 1,134

DOMAČE POVPRAŠEVANJE

Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) -4,1 1,9 2,3 3,9 1,9 2,2 2,9 2,4 2,2

- delež v BDP, v % 55,4 54,4 53,6 53,3 51,9 50,8 50,3 49,8 49,3

Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) -2,1 -1,2 2,4 2,7 0,5 2,6 2,2 1,9 1,4

- delež v BDP, v % 19,5 18,6 18,5 18,8 18,2 17,8 17,9 17,9 17,9

Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) 3,2 1,0 -1,6 -3,7 10,7 10,6 7,7 7,0 7,0

- delež v BDP, v % 19,8 19,4 18,8 17,5 18,5 19,7 20,6 21,4 22,3

Vir: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Pomladanska napoved 2019).

Opombe: ¹Merjeno v standardih kupne moči (PPS); ²Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; ³ plačilno bilančna statistika; * konec aprila 2019.

(24)

Proizvodnja 2016 2017 2018 2017 2018 2019 2017 2017 2018 2019

Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6

INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v %

Industrija B+C+D 7,1 7,7 4,9 7,5 5,7 7,8 9,8 7,8 5,6 3,5 2,5 3,4 8,2 7,5 7,3 7,5 8,3 13,3 9,8 6,0 11,9 8,1 4,3 10,0 6,4 1,2 8,1 5,3 -2,1 7,3 2,6 -3,1 5,9 4,0 0,8 11,7 - -

B Rudarstvo 1,7 2,6 -1,0 11,4 8,0 3,0 -10,6 -16,9 6,6 6,5 0,3 9,2 7,8 9,0 38,7 1,2 -16,1 -17,8 -3,0 -8,3 -7,2 -18,8 -23,6 6,2 6,5 7,1 4,8 15,3 0,3 19,1 -7,0 -15,9 -7,6 13,8 22,6 6,4 - -

C Predelovalne dejavnosti 8,2 8,3 5,3 7,7 6,4 8,4 10,8 8,6 6,0 3,8 2,9 3,6 9,0 8,6 7,8 7,9 9,3 14,4 10,8 6,9 13,7 8,7 4,5 10,8 6,9 1,1 8,7 5,6 -2,1 7,7 2,7 -2,5 5,6 4,4 1,1 12,6 - -

D Oskrba z elektriko, plinom, paro -3,4 1,9 1,1 4,6 -1,1 1,3 2,7 4,1 0,7 0,4 -1,0 0,9 -0,3 -3,4 -2,0 3,0 3,0 9,1 1,5 -1,9 -0,9 5,8 7,8 0,8 0,3 0,9 1,5 2,0 -2,2 -0,5 3,6 -5,9 11,0 -2,3 -6,1 1,9 - -

GRADBENIŠTVO², medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v %

Gradbeništvo skupaj -17,7 17,7 19,8 19,8 17,3 8,3 26,0 18,6 17,1 28,8 14,9 23,1 4,7 21,7 10,4 7,5 7,0 31,1 26,0 20,0 77,2 6,6 -2,0 12,7 30,7 9,8 25,8 34,0 26,9 18,5 19,5 4,3 2,9 39,0 29,1 6,0 - -

Stavbe 2,4 27,6 16,8 36,8 40,0 9,4 30,7 25,5 16,5 28,5 2,4 18,7 33,6 34,7 13,6 3,1 11,3 44,8 30,4 17,7 65,5 19,7 3,9 13,1 29,3 8,5 27,7 29,6 28,5 7,0 6,4 -7,5 -4,0 44,9 20,7 4,7 - -

Gradbeni inženirski objekti -24,8 14,4 21,1 15,1 9,1 8,3 25,0 13,3 17,8 29,4 20,5 24,1 -5,0 16,2 9,9 10,0 5,5 26,4 23,8 24,9 79,4 -1,0 -5,5 12,5 31,5 11,2 25,1 36,5 26,8 23,6 25,4 9,6 5,8 32,9 32,7 6,5 - -

TRŽNE STORITVE, medletna nominalna rast v %

Storitve skupaj 5,0 8,2 8,2 6,2 7,9 8,2 10,1 7,3 8,5 8,8 8,2 8,0 11,0 7,8 9,8 8,1 6,8 11,5 10,3 8,6 11,2 5,3 5,7 9,9 8,4 7,3 9,0 10,0 7,3 11,6 7,7 5,7 7,7 10,8 5,8 10,1 - -

Promet in skladiščenje 3,6 10,8 9,3 11,0 9,8 10,9 11,4 8,6 10,1 9,6 9,0 8,4 16,0 8,4 13,0 11,2 8,8 15,3 12,4 6,5 13,5 6,3 6,5 11,8 8,0 10,7 12,3 8,7 7,8 13,8 9,3 3,6 8,8 12,6 4,5 12,8 - -

Informacijske in

komunikacijske dejavnosti 3,5 5,8 3,9 3,5 7,7 4,5 7,2 6,1 1,0 4,2 4,6 5,0 9,5 8,1 5,5 4,3 3,6 8,8 6,5 6,7 5,2 4,7 8,1 2,2 2,6 -1,6 7,0 4,2 1,6 6,1 3,5 4,3 8,4 3,9 2,8 8,3 - -

Strokovne, znanstvene in

tehnične dejavnosti -0,8 3,7 16,1 1,2 3,4 1,2 7,8 10,9 18,5 16,5 17,3 12,1 4,3 6,8 1,6 -2,2 3,9 7,4 3,9 11,6 15,5 9,5 8,5 23,0 19,4 13,8 11,5 24,1 14,7 22,0 16,7 14,2 8,9 14,2 13,0 8,0 - -

Druge raznovrstne poslovne

dejavnosti 7,7 12,2 7,3 11,9 12,3 9,2 15,6 8,5 11,2 7,9 2,0 2,3 12,1 11,0 11,4 7,6 8,5 14,7 22,6 10,1 12,7 9,6 4,1 8,7 13,6 11,3 8,1 11,4 4,3 4,7 -2,7 4,0 0,8 3,7 2,3 7,4 - -

TRGOVINA, medletna rast realnega prihodka v %

Trgovina skupaj 6,7 8,5 8,1 10,8 7,8 10,0 6,0 3,9 7,8 8,3 11,7 10,2 9,4 10,5 10,8 11,6 7,6 8,5 8,7 0,9 5,7 2,5 3,6 8,3 8,9 6,4 10,9 7,6 6,5 16,0 9,2 9,9 10,5 14,6 6,4 12,1 - -

Trgovina na drobno 4,4 7,4 4,6 12,1 8,3 8,1 2,2 -0,9 2,5 4,2 11,9 9,1 9,4 9,8 9,4 7,8 7,2 2,7 6,2 -1,6 -1,0 -2,2 0,3 -0,3 4,8 2,9 3,0 4,3 5,2 15,9 8,9 11,0 9,8 12,9 5,2 14,9 - -

Trgovina z motornimi vozili in

popravila motornih vozil 21,8 14,1 11,6 15,8 12,7 13,5 14,6 12,3 15,9 15,8 3,3 9,0 12,8 15,7 12,0 18,9 10,5 21,6 16,1 6,3 14,2 12,0 11,1 19,2 16,8 12,0 27,4 18,5 2,3 5,3 3,1 1,4 9,8 13,0 5,3 6,7 - -

Trgovina na debelo in posredništvo

pri prodaji 3,5 6,9 9,3 8,5 5,7 8,8 5,0 4,1 8,8 9,2 14,6 11,6 8,5 8,7 10,4 10,8 5,6 7,7 7,3 0,1 7,2 2,3 3,1 10,8 8,8 7,1 11,8 7,0 8,9 20,1 11,8 11,9 11,5 16,5 7,7 12,5 - -

TURIZEM, medletna rast v %

Skupaj, prenočitve 8,5 12,3 10,5 6,0 19,4 12,8 8,5 2,4 10,7 11,8 14,4 3,1 5,5 25,1 14,0 14,9 7,1 6,8 7,7 11,3 6,0 -0,7 2,0 5,4 20,2 7,6 11,5 10,3 15,4 13,1 17,0 13,9 -2,1 10,7 0,9 8,6 -3,6 -

Domači gostje, prenočitve 3,3 5,0 -0,1 5,2 6,5 3,3 6,4 -2,9 3,2 -1,8 2,4 4,4 6,0 12,7 5,4 5,5 -4,2 15,2 0,3 3,5 11,1 -3,9 -12,2 7,5 0,5 2,2 -3,4 -2,4 2,1 -1,3 5,5 3,8 -8,8 12,7 6,9 -14,4 4,8 -

Tuji gostje, prenočitve 11,5 16,1 15,4 6,6 26,0 16,6 9,8 6,4 14,0 16,7 21,7 2,2 5,3 31,2 17,5 18,5 11,7 2,9 13,6 16,9 3,2 2,5 13,0 4,5 28,4 9,9 17,1 14,6 20,1 20,8 24,9 20,2 2,0 8,8 -2,7 19,2 -6,4 -

Nominalni prihodek v gostinstvu 11,0 8,9 7,1 7,8 11,7 9,2 6,4 6,5 6,7 8,0 6,6 10,1 9,6 12,8 11,5 11,3 4,3 6,5 7,2 5,7 10,8 3,7 5,2 6,7 8,5 5,2 6,3 8,4 9,6 5,3 7,9 6,9 5,0 15,8 10,0 8,2 - -

KMETIJSTVO

Odkup pridelkov, v mio EUR 465,7 518,7 524,8 108,7 119,8 135,2 155,0 110,9 122,0 140,9 151,0 118,5 42,0 41,1 45,8 42,3 47,1 57,6 48,4 49,0 37,2 34,0 39,7 39,6 41,5 40,9 42,9 42,2 55,8 59,3 45,3 46,4 39,8 36,7 42,0 42,9 - - POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika*)

Kazalnik gospodarske klime 5,5 12,5 11,9 10,9 11,3 12,0 15,7 14,0 12,9 9,7 10,7 10,0 9,6 12,5 11,9 11,7 12,6 15,4 16,1 15,6 15,8 14,2 12,0 13,2 12,2 13,4 10,7 10,5 8,2 11,5 9,9 10,9 12,1 8,9 8,8 6,7 7,7 5,4

Kazalnik zaupanja

v predelovalnih dejavnostih 6 10 8 10 8 9 13 12 8 4 8 4 6 9 9 8 10 12 13 13 13 12 10 9 8 8 5 6 2 10 7 6 7 2 3 0 3 -4

v gradbeništvu -10 12 22 4 10 18 18 22 25 20 19 17 8 13 18 17 18 22 13 20 22 22 23 25 25 26 22 21 17 19 23 16 17 17 16 13 13 13

v storitvenih dejavnostih 19 25 25 24 25 24 28 24 25 24 25 24 24 24 24 25 23 27 29 28 24 24 23 25 26 24 24 24 25 24 23 26 25 25 23 23 20 21

v trgovini na drobno 19 21 14 19 18 22 26 19 12 13 14 22 11 32 24 19 24 27 30 21 32 18 4 12 2 23 12 11 17 18 9 13 27 16 24 13 26 19

potrošnikov -14 -4 -2 -7 -5 -4 0 0 1 -5 -6 -5 -6 -3 -4 -4 -3 0 -1 1 2 0 -1 1 0 1 -2 -4 -9 -7 -6 -4 -3 -5 -6 -7 -6 -4

Vir: SURS.

Opombe: ¹Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; ²V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; * desezonirani podatki SURS; .

(25)