Ekonomsko ogledalošt. 4, letnik XXV, 2019

(1)

št . 4/2019, let . X XV ek onomsk o ogledalo

(2)

Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Marijana Bednaš, direktorica Glavni urednik: mag. Lenart Milan Lah

Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu):

Urška Brodar; Lejla Fajić; mag. Marjan Hafner; mag. Matevž Hribernik;

Mojca Koprivnikar Šušteršič; dr. Tanja Kosi Antolič; mag. Janez Kušar;

mag. Lenart Milan Lah; dr. Jože Markič; mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.;

Jure Povšnar; Denis Rogan; MSc; mag. Ana Vidrih

Uredniški odbor sestavljajo:

mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajić, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, mag. Janez Kušar

Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič Računalniška postavitev: Mojca Bizjak

Tisk: Eurograf d.o.o.

Naklada: 130 izvodov

ISSN 1318-3818 (tisk) ISSN 1580-6170 (pdf)

© Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno.

Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira.

(3)

Tekoča gospodarska gibanja ... 5

Mednarodno okolje ...7

Gospodarska gibanja v Sloveniji ...8

Trg dela ... 12

Cene ... 13

Plačilna bilanca ... 14

Finančni trgi ... 15

Javne finance ... 16

Izbrane teme ...17

Poslovni rezultati gospodarskih družb v letu 2018 ... 19

Statistična priloga ...21

S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002.

Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp.

Vse tekoče primerjave (mesečno, četrtletno) v publikaciji Ekonomsko ogledalo so narejene na podlagi desezoniranih podatkov, vse medletne primerjave pa na podlagi originalnih podatkov. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno.

Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 6. junija 2019.

(4)

Aktualno Rast slovenskega gospodarstva je v prvem četrtletju ostala visoka. Nadaljevala se je rast izvoza in domače potrošnje. K nadaljevanju visoke rasti investicij v osnovna sredstva so najbolj prispevale gradbene investicije. Zaradi občutnega zmanjšanja zalog so se bruto investicije sicer nekoliko znižale. Okrepila se je zasebna potrošnja, kar je skladno z nadaljevanjem ugodnih gibanj na trgu dela. K rasti domače potrošnje je prispevala tudi opazna rast končne državne potrošnje.

Rast izvoza in industrijske proizvodnje je bila razmeroma visoka. Po nekoliko zmernejši rasti izvoza v drugi polovici lanskega leta, kot posledici ohlajanja gospodarske aktivnosti v glavnih trgovinskih partnericah, se je ta v začetku leta znova okrepila. Izvoz blaga se je povečal predvsem zaradi povečanega izvoza medicinskih in farmacevtskih proizvodov. K medletni rasti izvoza storitev pa je največ prispeval pospešen izvoz gradbenih storitev, katerih delež se v skupnem izvozu ponovno povečuje. Prav tako se je v prvem četrtletju zvišala proizvodnja predelovalnih dejavnosti. V zadnjih dvanajstih mesecih je bila rast najvišja v visoko in nizko tehnološko zahtevnih panogah, nekoliko manj pa zaradi zastoja v evropski avtomobilski industriji in povezanih dejavnostih v srednje tehnološko zahtevnih panogah. Pričakovanja podjetij glede izvoza pa se v zadnjih mesecih poslabšujejo, kar nakazuje na nekoliko bolj umirjeno rast izvoza v nadaljevanju leta.

Nadaljevala se je rast dejavnosti, ki so v veliki meri povezane z domačim povpraševanjem.

V gradbeništvu se je v prvem četrtletju nadaljevala rast tako v gradnji inženirskih objektov kot tudi stavb, ugodni so tudi kazalniki prihodnje gradbene aktivnosti. Rast gradbeništva na eni strani in zlasti večje trošenje gospodinjstev in tujih turistov na drugi strani sta spodbujala nadaljevanje razmeroma visoke rasti prihodka v trgovini in drugih storitvenih dejavnostih.

Gospodinjstva so ob višjih sredstvih povečala predvsem nakupe trajnih dobrin, nadalje pa so povečala tudi izdatke za druge proizvode in storitve. Rast trošenja gospodinjstev vpliva tudi na višjo rast cen storitev, medtem ko inflacija v zadnjih mesecih, predvsem zaradi nižje rasti cen blaga, ostaja na nizki ravni (okoli 1,5 % medletno).

Obseg kreditov in depozitov domačih nebančnih sektorjev se je nadalje povečal, zlasti gospodinjstvom. Obseg stanovanjskih kreditov narašča umirjeno, nekoliko višje stopnje rasti pa dosegajo potrošniški krediti. Rast depozitov domačih nebančnih sektorjev se je letos še nekoliko okrepila. K temu je prispevala tako rast depozitov gospodinjstev, kot tudi države, ki je ob ugodnih javnofinančnih razmerah okrepila vloge pri domačih bankah. Kot posledica dobrih poslovnih rezultatov rastejo tudi depoziti nefinančnih družb, ki so na najvišji ravni od kar imamo primerljive podatke (od leta 2005).

Presežek konsolidirane bilance javnega financiranja je bil zaradi hitrejše rasti izdatkov od prihodkov v prvih štirih mesecih nekoliko nižji kot v enakem obdobju lani. Nižja rast davčnih prihodkov je izhajala iz davka na dodano vrednost, precej manj kot lani so k rasti prispevala tudi prejeta sredstva iz EU. K letošnji krepitvi rasti odhodkov, ki je glede na sprejete proračunske dokumente pričakovana, so prispevale vse največje skupine odhodkov; dogovor o zvišanju plač, rast zaposlenosti (predvsem v zdravstvu), ukrepi na področju transferjev in visoka rast investicij v prometno infrastrukturo.

V evrskem območju je rast v začetku leta nekoliko presegla napovedi, kazalniki razpoloženja ostajajo nizko. Rast je presegla pričakovanja v naši glavni trgovinski partnerici, Nemčiji, v kateri je bila rast sicer pozitivna prvič po negativni drugi polovici 2018. Rast v evrskem območju je bila osnovana na zasebni potrošnji in investicijah, kot posledica ugodnih razmer na trgu dela, mile zime, ki je pospešila aktivnosti v gradbeništvu, ter izpetja nekaterih enkratnih dejavnikov v predelovalnih dejavnostih. Majske vrednosti kazalnikov razpoloženja ostajajo relativno nizko v primerjavi s povprečjem preteklih dveh let. Poleg obstoječih negativnih dejavnikov (upočasnitev rasti v drugi polovici 2018, napovedi ohlajanja svetovnega gospodarstva, povečevanje geopolitičnih negotovosti) so na negativno razpoloženje dodatno vplivale najave novih protitrgovinskih ukrepov ZDA in sankcij na Bližnjem vzhodu.

Kazalniki uspešnosti poslovanja gospodarskih družb so leta 2018 večinoma presegali

predkrizne ravni. Z dobičkom so poslovali v vseh dejavnostih, prvič po letu 2007 so družbe

spet imele tudi neto dobiček iz financiranja. Prihodki od prodaje so se povečevali tako na

domačem kot na tujih trgih. Povečano rast prihodkov, zlasti v EU, povezujemo z visoko rastjo

povpraševanja ter z izboljševanjem konkurenčnosti slovenskih izvoznikov. Izvozna usmerjenost

družb se je v 2018 še povečala. Ob okrevanju domačega povpraševanja pa se je že drugo leto

zapored zelo povečal tudi prihodek na domačem trgu in presegel raven iz leta 2008.

(5)

40 50 60 70 80 90 100 110 120 130 140 150 160 170

jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan.19

Desez. realni indeks 2010=100, 3-mes. drs. sredina

Vir: SURS, preračuni UMAR.

Ind. proiz. predel. dej. Izvoz blaga Vred. gradbenih del Prihodek v trgovini Storitveni prihodek (nom.)

-12 -10 -8 -6 -4 -2 0 2 4 6 8 10

Q1 05 Q1 06 Q1 07 Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 Q1 19

Medletna rast realnega BDP, v %*

Vir: Eurostat, SURS, preračuni UMAR.

Opomba: * desezonirana in prilagojena za št. delovnih dni Slovenija EU

Po znižanju v zadnjih mesecih 2018 se je v začetku leta najbolj povečala gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb.

Ob pospešeni rasti razpoložljivega dohodka se je v prvem četrtletju zasebna potrošnja nadalje povečala.

0 20 40 60 80

jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19

Desezoniran indeks 2008=100, 3-mes. drseča sredina

Skupaj Stanovanjske stavbe

Nestanovanjske stavbe Gradbeni inženirski objekti

-40 -30 -20 -10 0 10

95 100 105 110 115 120

Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 Q1 19 Ravnotežje, desezonirano

Desezoniran indeks 2015=100

Vir: MF, SURS, preračuni UMAR.

Potrošnja gospodinjstev Masa plač, realno Socialni transferi, realno Kaz. zaup. potrošnikov (desna os)

-3.000 -2.000 -1.000 0 1.000 2.000 3.000 4.000 5.000 6.000

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018

V mio EUR

Vir: AJPES.

Neto rezultat iz financiranja Neto rezultat iz poslovanja

Neto čisti dobiček obračunskega obdobja

70 80 90 100 110 120

jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan.19 Dolgoletno povprečje=100, 3-mes. drseča sredina

Desezoniran indeks 2008=100, 3-mes. drseča sredina

Vir: Eurostat, preračuni UMAR.

Ind. proiz. predelovalnih dej.

Obseg opr. del v gradben.

Prihodek v trg. na drobno ESI (desna os)

Kazalniki uspešnosti poslovanja gospodarskih družb so

leta 2018 večinoma presegali predkrizne ravni. Kratkoročni kazalniki aktivnosti v evrskem območju so se nekoliko izboljšali, kazalnik gospodarske klime ESI pa se je nadalje poslabšal.

Stopnja rasti BDP v Sloveniji ostaja visoko nad

povprečjem rasti držav EU. Rast aktivnosti se je v prvem četrtletju 2019 okrepila v vseh

dejavnostih.

(6)

tek oč a gosp odarsk a gibanja

(7)

(8)

-0,3 -0,2 -0,1 0,0 0,1 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6

EMU EU Nemčija Italija Avstrija Francija

Četrtletna desezonirana rast, v %

Vir: Eurostat, napoved EK (maj 2019).

Q2 18 Q3 18 Q4 18 Q1 19 napoved EK

1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 1,7 1,8

20 30 40 50 60 70 80 90 100

jan.16 maj.16 sep.16 jan.17 maj.17 sep.17 jan.18 maj.18 sep.18 jan.19 maj.19 USD za 1 EUR

USD/EUR za sod

Vir: ECB, EIA, preračun UMAR.

Cena v EUR (leva os) Cena v USD (leva os)

Menjalni tečaj USD za EUR (desna os)

Mednarodno okolje

Slika 1: Četrtletna rast BDP v glavnih trgovinskih partnericah

Slika 2: Cene soda nafte brent in menjalni tečaj USD/EUR

Gospodarska rast evrskega območja je bila v prvem četrtletju nekoliko nad pričakovanji, a ostala nizka. K povečanju za 0,4 % (desez.; medletno za 1,2 %) so pomembno prispevale zasebna potrošnja in bruto investicije v osnovna sredstva. V prvih treh mesecih se je namreč precej okrepila rast aktivnosti v gradbeništvu, nadalje se je povečala trgovina na drobno. Po izpetju enkratnih dejavnikov, povezanih predvsem z zastoji v proizvodnji avtomobilov, je bila zopet pozitivna tudi rast aktivnosti v predelovalnih dejavnostih. Višja od pričakovanj je bila gospodarska rast v naši najpomembnejši trgovinski partnerici, Nemčiji (0,4 %), rast v Italiji, Avstriji in Franciji pa je bila skladna s pričakovanji. Nadaljevanje nizke rasti evrskega območja v drugem četrtletju nakazujejo gospodarski kazalniki razpoloženja, ki zaradi povečevanja negotovosti ob najavi novih protitrgovinskih ukrepov ostajajo na podobno nizkih ravneh kot v preteklih mesecih.

Cene nafte so se, kljub znižanju v zadnjih dveh tednih, od začetka leta opazno zvišale. Dolarska cena soda nafte brent se je od začetka leta povečala za okoli 20 % in maja znašala 71 USD, zvišanje evrskih cen pa je bilo še nekoliko občutneje zaradi nižje vrednosti evra v primerjavi z ameriškim dolarjem. Medletno pa so bile cene nafte nekoliko nižje. Po oceni mednarodnih organizacij cene naraščajo predvsem zaradi manjše proizvodnje v državah članicah OPEC. V zadnjih nekaj mesecih se zvišujejo tudi dolarske cene neenergetskih surovin, vendar za precej manj (okoli 6 %).

Tabela 1: Cene nafte brent, menjalni tečaj USD/EUR in EURIBOR

povprečje sprememba, v %*

2018 IV 19 V 19 V 19/IV 19 V 19/V 18 I-V 19/I-V 18

Brent USD, na sod 71,01 71,26 71,17 -0,1 -7,4 -5,0

Brent EUR, na sod 60,17 63,41 63,63 0,4 -2,1 2,5

USD/EUR 1,181 1,124 1,118 -0,5 -5,3 -7,3

3-mesečni EURIBOR, v % -0,322 -0,310 -0,312 -0,1 1,3 1,8

Vir: EIA, ECB, EMMI Euribor, preračuni UMAR.

Opomba: *pri Euribor sprememba v b. t.

(9)

Gospodarska gibanja v Sloveniji

60 70 80 90 100 110 120 130 140

jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19

Desezoniran realni indeks 2015=100, 3-mes. drseča sredina

Izvoz Uvoz

Slika 5: Blagovna menjava Realni izvoz in uvoz sta se v prvem četrtletju povečala.

Kljub zmanjšanju v marcu, je bil izvoz v prvem četrtletju medletno večji za 7,7 %, predvsem zaradi povečanega izvoza medicinskih in farmacevtskih proizvodov.

Negotovost v mednarodnem okolju se odraža na nadaljnjem znižanju pričakovanj izvoza. Ob krepitvi zasebne potrošnje se je na uvozni strani opazneje povečal predvsem uvoz proizvodov za široko porabo.

Okvir 1: Bruto domači proizvod, 1. četrtletje 2019

Medletna rast realnega BDP je v prvem četrtletju (3,2 %) ostala razmeroma visoka. Če izločimo vpliv sezonskih in koledarskih dejavnikov, sta bili medletna in četrtletna (3,7 % in 0,8 %) rast realnega BDP nekolika višji kot četrtletje prej (3,5 % in 0,7 %). K rasti sta pomembno prispevala izvoz in domača potrošnja. Obdobje višje rasti BDP v Sloveniji kot v povprečju EU (3,7 % glede na 1,5 %, desezonirano) se je s tem nadaljevalo.

K povečanju domače potrošnje so prispevale vse komponente z izjemo visokega negativnega prispevka zalog. Rast zasebne potrošnje se je ob ugodnih gibanjih na trgu dela nekoliko okrepila. Nadaljevala se je visoka rast investicij v osnovna sredstva, h kateri so medletno največ prispevale gradbene investicije. Povečale so se tudi investicije v opremo in stroje, vendar je bila njihova medletna rast nižja kot lani, kar je predvsem odraz zmernejše rasti tujega povpraševanja in povečane negotovosti. Bruto investicije so bile kljub temu v prvem četrtletju malo nižje kot v enakem obdobju lani; to je posledica zmanjšanja zalog, katerih negativni prispevek k rasti BDP je bil največji po letu 2013. K rasti domače potrošnje je prispevala tudi opazna rast končne državne potrošnje.

Rast izvoza blaga in storitev, ki se je v drugi polovici lanskega leta umirila, je bila razmeroma visoka. S tem je sovpadala solidna rast industrijske proizvodnje, ki je najbolj vpeta v zunanjo trgovino. Oboje povezujemo z visoko rastjo v omejenem številu podjetij in dejavnosti, ki bi lahko bila vsaj delno začasne narave, in tudi nekoliko višjo rastjo gospodarske aktivnosti v glavnih trgovinskih partnericah (delno zaradi pojenjanja vpliva nekaterih enkratnih dejavnikov, kot je zastoj v proizvodnji avtomobilov). Ob nižji medletni rasti uvoza blaga in storitev v primerjavi z izvozom, je bil prispevek mednarodne menjave k rasti BDP močno pozitiven (1,6 o. t.).

-12 -10 -8 -6 -4 -2 0 2 4 6 8 10

Q1 05 Q1 06 Q1 07 Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 Q1 19

Medletna rast realnega BDP, v %*

Vir: Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Opomba:

* desezonirana in prilagojena za št. delovnih dni Slovenija EU

Slika 3: Medletna rast realnega BDP v Sloveniji in EU

-6 -4 -2 0 2 4 6 8

-12 -8 -4 0 4 8 12 16

Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 Q1 19 Realna medletna rast BDP, v %

Prispevki k medletni rasti, v o.t.

Vir: SURS.

Zasebna potrošnja Državna potrošnja

Bruto investicije v os. sr. Spr. zalog in vredn. pred.

Izvoz pro. in stor. Uvoz pro. in stor.

Realna rast BDP (desna os)

Slika 4: Izdatkovna struktura rasti BDP v Sloveniji

(10)

250 300 350 400 450 500 550 600 650 700 750

V mio EUR, desezonirano, 3-mes. drseča sredina

Vir: BS, preračuni UMAR.

Izvoz storitev Uvoz storitev

80 85 90 95 100 105 110 115 120 125 130 135

jan.09 jan.10 jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19

Realni indeks proizvodnje (2015 = 100)

Vir: SURS, preračuni UMAR Desezonirani podatki

Trimesečne drseče sredine, desezonirano

Slika 6: Storitvena menjava

Slika 7: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih

Izvoz storitev se je v prvem četrtletju ohranil na visoki ravni, uvoz storitev pa se je nekoliko povečal.

K medletni rasti izvoza je največ prispeval večji izvoz gradbenih storitev, katerih delež se v zadnjih letih ponovno povečuje (v strukturi sicer predstavljajo okoli 6,6 % izvoza vseh storitev). Še naprej sta pozitivno, a manj kot v preteklih četrtletjih, prispevala tudi izvoz transportnih storitev in potovanj, ki sta v prvem četrtletju predstavljala skupaj skoraj dve tretjini celotnega izvoza storitev. Slovenija uvaža največ transportnih storitev (21,3 %), sledijo potovanja (19,4 %) in tehnične, s trgovino povezane storitve (16,8 %). Te dejavnosti so tudi pomembno prispevale k povečanju rasti uvoza v prvem četrtletju letos. Podobno kot pri izvozu se povečuje prispevek uvoza gradbenih storitev.

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je zaradi pospeška v začetku leta v prvem četrtletju precej zvišala. Visoki januarski rasti je v naslednjih dveh mesecih sledilo znižanje, kljub temu pa proizvodnja ostaja na visoki ravni. V zadnjih dvanajstih mesecih se je sicer najbolj povečala v visoko in nizko tehnološko zahtevnih panogah. V srednje tehnološko zahtevnih dejavnostih pa je bila rast skromna, kar povezujemo z vplivom lanske upočasnitve aktivnosti v evropski avtomobilski industriji na proizvodnjo motornih vozil in nekaterih vmesnih proizvodov (zlasti kovinska in gumarska industrija).

Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji

v % 2018 III 19/II 19 III 19/III 18 I-III 19/I-III 18

Izvoz blaga, realno¹ 6,9 -3,1³ 2,2 7,7

Uvoz blaga, realno¹ 8,5 0,2³ 4,7 6,9

Izvoz storitev, nominalno² 10,3 -2,2³ 6,3 8,6

Uvoz storitev, nominalno² 7,0 0,0³ 6,2 7,0

Industrijska proizvodnja, realno 4,9 -0,6³ 2,9⁴ 4,3⁴

v predelovalnih dejavnostih 5,3 -0,6³ 3,5⁴ 4,7⁴

Gradbeništvo -vrednost opravljenih gradbenih del, realno 19,8 -6,1³ 28,2 22,8

Trgovina – realni prihodek 8,1 -0,7³ 9,8⁴ 10,9⁴

Storitvene dejavnosti (brez trgovine) – nominalni prihodek 8,2 -1,3³ 6,6⁴ 8,4⁴

Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR.

Opombe: ¹zunanjetrgovinska statistika, deflacioniranje UMAR, ²plačilnobilančna statistika, ³desezonirani podatki, ⁴delovnim dnem prilagojeni podatki.

(11)

50 70 90 110 130 150 170 190 210 230

Realni indeks gradbeništva, 2015 = 100

Desezonirani podatki

Trimesečne drseče sredine, desezonirano

80 100 120 140 160 180 200 220

jan.10 jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19

Desezoniran realni indeks 2010=100, 3-mes. drseča sredina

Skupaj Trg. z mot. vozili Trg. na debelo Trg. na drobno

.

Slika 8: Aktivnost v gradbeništvu

Slika 9: Prihodek v trgovini

Ob znatnih mesečnih nihanjih se je gradbena aktivnost v prvem četrtletju nadalje povečala.

Po visoki rasti v februarju, se je vrednost opravljenih gradbenih del marca sicer znižala, a je ostala na visoki ravni. V prvem četrtletju se je nadaljevala rast v gradnji inženirskih objektov, kar povezujemo z višjimi investicijami države, občin in infrastrukturnih podjetij.

Nadaljevala se je tudi rast gradnje stavb. V stanovanjski gradnji to povezujemo z visokim povpraševanjem po stanovanjih in pomanjkanjem gradnje v preteklih letih, v gradnji nestanovanjskih stavb pa predvsem z ugodnimi poslovnimi rezultati podjetij. Visoka rast aktivnosti se ob znakih pomanjkanja delovne sile odraža tudi v cenovnih pritiskih: rast cen v gradbeništvu je bila nazadnje tako visoka leta 2008. Vrednosti kazalnikov pogodb, ki naj bi nakazovali prihodnjo gradbeno aktivnost, so se na začetku leta prav tako okrepile, najintenzivneje pri stanovanjskih stavbah.

Prodaja v trgovini se je v prvem četrtletju nadalje povečala in bila realno za desetino višja kot pred letom. Od konca lanskega leta se ponovno krepi prodaja motornih vozil, ki se je predhodno ob uvedbi novega postopka za določanje porabe goriva in emisij izpušnih plinov sredi leta 2018 precej zmanjšala. Po visoki lanski rasti, na katero je vplivalo tudi povečano trgovanje z nekaterimi energetskimi proizvodi, se umirjeno nadaljuje tudi rast prodaje v trgovini na debelo. V trgovini na drobno, ki jo sicer precej zaznamujejo nihanja v prodaji motornih goriv, prodaja neživilskih proizvodov že četrto leto zapored močneje raste, kar povezujemo s povečanim trošenjem gospodinjstev. Po zmanjšanju v prvi polovici lanskega leta umirjeno narašča tudi prodaja živil, pijač in tobačnih izdelkov.

70 80 90 100 110 120 130 140 150 160

Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 Q1 19

Skupaj Promet in skladiščenje (H)

Informac. in komunik. (J) Strokovno-tehnične (M) Druge poslovne (N) Gostinstvo (I)

Slika 10: Nominalni prihodek tržnih storitev Visoka rast prihodka tržnih storitev se je v prvem

četrtletju nadaljevala. Zaradi višjega trošenja domačih

in tujih gostov se je pospešila rast v gostinstvu. Izvoz

storitev cestnega prometa ostaja ključni dejavnik rasti

prihodka v prometu. K rasti prihodka informacijsko-

komunikacijskih dejavnosti so poleg izvoza računalniških

storitev zopet prispevale tudi telekomunikacijske storitve,

katerih prihodek je dlje časa stagniral. Rast prihodka

drugih poslovnih dejavnosti je v zadnjem obdobju

izvirala predvsem iz rasti storitev, ki jih dajejo podjetja v

izvajanje zunanjim izvajalcem.

(12)

-40 -30 -20 -10 0 10

95 100 105 110 115 120

Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 17 Q1 18 Q1 19 Ravnotežje, desezonirano

Vir: MF, SURS, preračuni UMAR.

Potrošnja gospodinjstev Masa plač, realno Socialni transferi, realno Kaz. zaup. potrošnikov (desna os)

-60 -50 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30

jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan.17 jan.18 jan.19

Desezonirana vrednost kazalnika, 3-mes. drseča sredina

Gospodarska klima Predelovalne dej.

Trg. na drobno Storitvene dej.

Gradbeništvo Potrošniki

Slika 11: Izbrani kazalniki zasebne potrošnje

Slika 12: Kazalnik gospodarske klime

Medletna rast trošenja gospodinjstev se je ob pospešeni rasti razpoložljivega dohodka in relativno visokem zaupanju potrošnikov na začetku leta okrepila na 2,6 %. Poleg okrepljene rasti mase izplačanih neto plač in socialnih transferjev (s pokojninami) je na povečana sredstva gospodinjstev vplivala tudi visoka rast na novo odobrenih potrošniških kreditov. Gospodinjstva so ob višjih sredstvih povečala predvsem nakupe trajnih dobrin

¹

(za 6,9 %). Nadalje so povečala tudi izdatke za druge proizvode in storitve

²

(za 2 %), ki sicer predstavljajo skoraj 90 % vse zasebne potrošnje.

1 Gre predvsem za nakupe pohištva, gospodinjskih naprav in osebnih avtov.

2 Povečali so se izdatki za poltrajne proizvode za osebno nego in storitve povezane s preživljanjem prostega časa doma in v tujini.

Razpoloženje v gospodarstvu se je na začetku

drugega četrtletja poslabšalo. Največ je k temu

prispevalo nadaljnje zmanjšanje zaupanja v predelovalnih

dejavnostih, nadalje so se poslabšala predvsem

pričakovanja podjetij glede izvoznega povpraševanja

in obsega proizvodnje. Zaupanje se je zmanjšalo tudi v

večini ostalih dejavnosti, poleg predelovalnih dejavnosti

pa je nižje kot pred letom tudi v gradbeništvu. Zaupanje

potrošnikov je nižje kot pred letom zaradi nižjih

pričakovanj glede gospodarskega stanja, a ostaja precej

visoko.

(13)

0 20 40 60 80 100 120 140

740 760 780 800 820 840 860 880

jan.06 jan.07 jan.08 jan.09 jan.10 jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19 Število registriranih brezposelnih, v 1.000, desezonirano

Število delovno aktivnih po SRDAP, v 1.000, desezonirano

Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR.

Delovno aktivni po SRDAP (leva os) Registrirani brezposelni (desna os)

-5,0 -2,5 0,0 2,5 5,0 7,5 10,0

jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19

Medletna rast, 3-mes. drseča sredina

Zasebni sektor Javni sektor Skupaj

Slika 13: Število delovno aktivnih in registriranih brezposelnih oseb

Slika 14: Povprečna bruto plača na zaposlenega

Razmere na trgu dela so se v začetku leta nadalje izboljšale. Število delovno aktivnih se je v prvem četrtletju še povečalo – najbolj v gradbeništvu, prometu in predelovalnih dejavnostih. Gibanja na trgu dela so še naprej zaznamovana s pomanjkanjem delovne sile ob visokem povpraševanju po delu, kar se kaže tudi v visoki stopnji prostih delovnih mest in povečevanju zaposlovanja tujcev. Število registriranih brezposelnih se je v prvih štirih mesecih še naprej zmanjševalo, a ob že nizki ravni brezposelnosti počasneje kot predhodna leta.

Konec maja jih je bilo 72.012 oz. 6,1 % manj kot leto prej.

Rast plač se je v prvih treh mesecih letos skladno s pričakovanji nadalje okrepila. V zasebnem sektorju je k rasti poleg konjunkturnih in demografskih dejavnikov (dobri poslovni rezultati podjetij, postopna rast produktivnosti, pomanjkanje delovne sile in s tem povezan pritisk na rast plač) prispeval še dvig minimalne plače. Plače so se najbolj povišale v trgovini, gostinstvu in drugih raznovrstnih dejavnostih, torej v dejavnostih z največjim pomanjkanjem delovne sile in z velikim deležem prejemnikov minimalne plače. Rast plač v javnem sektorju pa je bila v prvem četrtletju posledica visoke rasti v sektorju država zaradi dogovorjenih dvigov plač konec lanskega leta, v manjši meri pa tudi dviga minimalne plače.

Trg dela

Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela

v % 2018 III 19/II 19 III 19/III 18 I-III 19/I-III 18

Delovno aktivni² 3,2 0,2¹ 3,1 3,2

Registrirani brezposelni -11,5 -0,8¹ -5,8 -5,8

Povprečna nominalna bruto plača 3,4 0,5¹ 4,9 4,6

zasebni sektor 4,0 0,4¹ 4,3 4,6

javni sektor 3,0 0,9¹ 6,3 5,6

v tem sektor država 2,3 0,3¹ 6,6 6,4

v tem javne družbe 4,8 1,3¹ 5,7 3,6

2018 III 18 II 19 III 19

Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 8,2 8,4¹ 7,8 7,7

Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR.

Opombi: ¹ desezonirani podatki,² zaposleni, samozaposleni in kmetje po SRDAP.

(14)

Cene

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je maja nekoliko znižala. Nižja je bila predvsem rast cen storitev, ki sicer ob rasti trošenja gospodinjstev, še naprej največ prispevajo k inflaciji. Znižal se je prispevek v skupini rekreacija in kultura, zaradi nekoliko nižje rasti cen počitniških paketov, ki pa je bila še vedno približno 8-odstotna. Prispevek cen komunikacij je bil negativen.

Medletna rast cen blaga se ohranja na nizki ravni (nekoliko pod 1 %), saj se cene poltrajnega in trajnega blaga medletno še naprej znižujejo.

Slika 15: Medletna rast cen v Sloveniji in evrskem območju

-1 0 1 2 3 4

Medletna inflacija, v %

Vir: SURS, Eurostat.

Slovenija Evrsko območje

Skupna medletna rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se je aprila ohranila nekoliko nad 1 %. Rast cen energentov se je še okrepila, predvsem zaradi višjih cen v oskrbi z električno energijo. Rast cen proizvodov za investicije pa se je, po okrepljeni rasti v prvem četrtletju, nekoliko upočasnila, a je ostala višja od povprečja lanskega leta. Višje cene energentov so pospešile rast cen industrijskih proizvodov na domačem trgu. Nadalje se upočasnjuje rast cen na tujih trgih, kar je v največji meri povezano z umirjanjem tujega povpraševanja.

Slika 16: Medletna rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev na domačem in tujem trgu

-6 -4 -2 0 2 4 6 8 10

Medletna rast cen industrijskih proizvodov domačih proizvajalcev, v %

Vir: SURS.

Domači trg Tuji trg

Tabela 4: Rast cen življenjskih potrebščin, v %

XII 18/XII 17 IV 19-V 18/IV 18-V 17 IV19/III19 IV19/IV18 I-IV19/I-IV18

Skupaj 1,4 1,8 0,8 1,7 1,4

Hrana 0,5 1,8 -0,1 0,5 0,3

Goriva in energija 3,8 5,3 0,6 3,6 2,4

Storitve 3,0 2,7 1,5 3,6 3,1

Ostalo¹ -0,3 0,0 0,6 0,0 0,1

Osnovna inflacija - brez hrane in energije 1,2 1,2 1,1 1,7 1,5

Osnovna inflacija - odrezano povprečje² 1,5 1,6 0,3 1,5 1,4

Vir: SURS, MGRT, preračuni UMAR.

Opomba: ¹ Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijače, tobak, itd.² Pristop z izključitvijo deleža ekstremnih sprememb cen v obdobju.

(15)

Plačilna bilanca

Presežek tekočega računa plačilne bilance se je v prvem četrtletju medletno še povečal. K medletno višjemu presežku je največ prispeval višji blagovno-storitveni presežek. K temu so večinoma prispevali količinski dejavniki (višja rast izvoza kot uvoza), rast uvoznih cen pa je presegla rast izvoznih cen (poslabšani pogoji menjave). Presežek se je dodatno okrepil zaradi nadaljnjega nižanja primanjkljaja primarnih dohodkov, predvsem neto plačil obresti. To je bila posledica nižjih stroškov financiranja dolga državnega sektorja in neto priliva obresti v zasebni sektor zaradi znatnega znižanja zunanjega dolga poslovnih bank in večjih finančnih naložb v tuje vrednostne papirje. Višje neto odlive sekundarnih dohodkov so v prvem četrtletju zaznamovala predvsem višja vplačila sredstev v proračun EU iz naslova davka na dodano vrednost in bruto nacionalnega dohodka.

Slika 17: Komponenete salda tekočega računa plačilne bilance

-2.000 -1.000 0 1.000 2.000 3.000 4.000 5.000

jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19

12-mesečne drseče kumulative, v mio EUR

Vir : BS, preračuni UMAR.

Blagovna menjava Storitvena menjava Primarni dohodki Sekundarni dohodki Tekoči račun

Tabela 5: Plačilna bilanca

I-III 2019, v mio EUR Saldo, I-III 18,

v mio EUR

Prilivi Odlivi Saldo

Tekoči račun 10.667,1 9.907,9 759,2 679,6

Blago 8.241,4 7.823,1 418,3 328,8

Storitve 1.804,2 1.122,6 681,6 611,6

Primarni dohodki 427,4 556,6 -129,3 -135,1

Sekundarni dohodki 194,1 405,5 -211,4 -125,8

Kapitalski račun 445,9 461,8 -15,9 -39,7

Finančni račun 536,6 1.089,7 553,1 523,0

Neposredne naložbe 756,7 308,5 -448,2 -147,5

Naložbe v vrednostne papirje -254,1 230,1 484,1 -1.334,8

Ostale naložbe 42,7 533,3 490,6 2.023,2

Statistična napaka -190,2 0,0 -190,2 -116,8

Vir: BS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal IMF. Na tekočem in kapitalskem računu prilivi pomenijo prejemke, odlivi pa izdatke; saldo je razlika med prilivi in odlivi. Na finančnem računu odlivi pomenijo imetja, prilivi pa obveznosti do tujine; saldo je razlika med odlivi in prilivi. Za vse plačilnobilančne prilive in odlive se povečanje izkazuje s pozitivnim predznakom, zmanjšanje pa z negativnim predznakom.

(16)

Slika 18: Medletna rast kreditov domačim nebančnim

sektorjem Obseg kreditov in depozitov domačih nebančnih

sektorjev se nadalje krepi. Še naprej najizraziteje narašča kreditiranje gospodinjstev. Obseg stanovanjskih kreditov narašča umirjeno, nekoliko višje pa so stopnje rasti potrošniških kreditov. To je po naši oceni tako posledica večjega povpraševanja gospodinjstev po kreditih, kot tudi večjega interesa bank za tovrstno posojanje. Kreditna sposobnost gospodinjstev je namreč, ob nizki zadolženosti in ugodnih gibanjih na trgu dela, ugodna. Hkrati so obrestne mere za potrošniška posojila tudi za več kot dvakrat višje, kot npr. za stanovanjska in podjetniška posojila, kar banke še dodatno spodbuja k tovrstnemu kreditiranju. Rast depozitov domačih nebančnih sektorjev se je letos še nekoliko okrepila. K temu prispeva tako rast depozitov gospodinjstev, kot tudi države, ki je ob ugodnih javnofinančnih razmerah okrepila vloge pri domačih bankah. Dobri poslovni rezultati pa vplivajo tudi na nadaljnjo rast depozitov nefinančnih družb. Kakovost bančne aktive se nadalje postopoma izboljšuje.

-6000 -5000 -4000 -3000 -2000 -1000 0 1000 2000

apr.13 apr.14 apr.15 apr.16 apr.17 apr.18 apr.19

Medletne spremembe v mio EUR

Vir: BS, preračuni UMAR.

Gospodinjstva Podjetja NFI Država Skupaj

Finančni trgi

Tabela 6: Kazalniki finančnih trgov

Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in vloge prebivalstva ter države

Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v %

30. IV 18 31. XII 18 30. IV 19 30. IV 19/31. III 19 30. IV 19/30. IV 18

Krediti skupaj 22.185,3 22.371,3 22.628,1 0,0 2,0

Krediti podjetjem in NFI 10.399,4 10.247,2 10.375,2 -0,4 -0,2

Krediti državi 1.880,9 1.754,1 1.683,2 -1,6 -10,5

Krediti gospodinjstvom 9.905,0 10.370,0 10.569,7 0,6 6,7

Potrošniški 2.494,0 2.682,9 2.797,2 1,3 12,2

Stanovanjski 6.029,7 6.238,7 6.331,2 0,3 5,0

Ostalo 1.381,3 1.448,4 1.441,3 0,5 4,3

Bančne vloge gospodinjstev skupaj 18.251,9 19.117,0 19.554,1 0,2 7,1

Čez noč 13.220,9 14.372,6 14.775,4 0,1 11,8

Vezane 5.031,0 4.744,4 4.778,7 0,3 -5,0

Bančne vloge centralne države skupaj 615,7 665,6 795,1 3,0 29,1

Vloge nefinančnih družb skupaj 6.380,3 6.833,3 6.643,3 0,4 4,1

Vir: Bilten BS, preračuni UMAR.

Opomba: NFI – nedenarne finančne institucije.

(17)

Javne finance

Slika 19: Prihodki, odhodki in saldo konsolidirane bilance javnega financiranja

-2.000 -1.500 -1.000 -500 0 500 1.000

13.000 14.000 15.000 16.000 17.000 18.000 19.000

jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jan.18 jan.19 12-mesečna kumulativa, v mio EUR

12-mesečna kumulativa, v mio EUR

Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR.

Javnofin. saldo (desna os) Prihodki Odhodki

Presežek konsolidirane bilance

¹

je bil v prvih štirih mesecih nekoliko nižji kot v enakem obdobju lani. Po primanjkljaju v prvem četrtletju se je konsolidirana bilanca prevesila v presežek, ki je bil nižji od lanskega zaradi okrepljene rasti izdatkov (6,8 %) ob nižji rasti prihodkov (5,7 %). Nižja rast davčnih prihodkov je izhajala iz davka na dodano vrednost, najvišje rasti pa so bile iz obdavčitve dohodkov, v povezavi z ugodnimi gibanji na trgu dela in poslovnimi rezultati podjetij. Precej manj kot lani so k rasti prihodkov prispevala tudi prejeta sredstva iz EU, okrepitev te rasti pa pričakujemo v nadaljevanju leta. K letošnji krepitvi rasti odhodkov, ki je glede na sprejete proračunske dokumente pričakovana, prispevajo vse največje skupine odhodkov. Povezana je s sprejetimi dogovori o zvišanju plač in nadaljnjo rastjo zaposlenosti, ki je najvišja v zdravstvu, ukrepi na področju transferjev posameznikom ter gospodinjstvom

²

in visoko rastjo investicij na področju prometne infrastrukture, ki so jo omogočile tudi ugodne vremenske razmere.

V začetku leta so bila okrepljena tudi vplačila v proračun EU.

³

1 Konsolidirana bilanca javnega financiranja po denarnem toku.

2 Glej tudi Ekonomsko ogledalo 2/2019.

3 Njihova rast v začetku leta 2019 je zaradi zahtevane vnaprejšnje vknjižbe sredstev iz naslova DDV in BND višja od predvidene z rebalansom državnega proračuna na letni ravni (14 %).

Tabela 7: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki po denarnem toku

Kategorija

I-IV 2018 I-IV 2019

Kategorija

I-IV 2018 I-IV 2019 Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl.

rast, % Mio EUR Medl.

rast, %

SKUPAJ PRIHODKI 5.887,9 7,2 6.220,6 5,7 SKUPAJ ODHODKI 5.785,8 3,8 6.180,3 6,8

Davčni prihodki¹ 3.160,8 7,3 3.358,1 6,2 Plače in drugi stroški dela² 1.306,9 3,2 1.423,1 8,9

Dohodnina 832,5 10,1 904,9 8,7 Izdatki za blago in storitve 771,4 5,1 823,1 6,7

Davek od dohod. pravnih oseb 301,2 23,5 371,9 23,5 Plačila obresti 581,2 -1,5 519,0 -10,7

Davki na nepremičnine 29,5 7,8 27,3 -7,6 Rezerve 46,9 27,1 51,3 9,3

Davek na dodano vrednost 1.207,6 6,0 1.257,2 4,1 Tekoči transferi posam. in gospodinj. 2.252,0 2,8 2.397,9 6,5

Trošarine 481,9 -0,7 473,4 -1,8 Ostali tekoči transferi 462,3 3,2 468,1 1,2

Prispevki za soc. varnost 2.136,3 7,8 2.290,3 7,2 Izdatki za investicije 198,5 11,3 262,3 32,1

Nedavčni prihodki 280,4 -16,1 246,1 -12,2 Plačila v proračun EU 166,7 27,3 235,7 41,4

Prejeta sredstva iz EU 270,4 30,4 283,2 4,7 JAVNOFINANČNI SALDO 102,0 40,3

Ostalo 40,0 66,8 43,0 7,4 PRIMARNI SALDO 674,6 558,3

Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR.

Opombi: ¹Med davčne prihodke niso všteti socialni prispevki, kot to velja v konsolidirani bilanci javnega financiranja. ²Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca.

(18)

izbr ane t eme

(19)

(20)

močno povečal,

²

v naslednjih letih pa je njihovo zniževanje izboljševalo poslovni izid. V razmerah visoke gospodarske konjunkture in omejene ponudbe delovne sile so se v zadnjem obdobju stroški dela v razmerju do dodane vrednosti in poslovnih prihodkov nekoliko zvišali, a še ostajajo blizu relativno nizkim predkriznim ravnem.

Družbe so lani prvič po letu 2007 spet imele neto dobiček iz financiranja. Zaradi visoke zadolženosti so imele družbe v začetku krize visoke finančne obveznosti iz tega naslova, ki so se kasneje v procesu razdolževanja zniževale. V zadnjih letih se

2 Stroški dela se prilagodijo z zamikom. Takojšnje znižanje plač ob upadu posla zavirajo obstoječe kolektivne pogodbe, obseg odpuščanja zaposlenih pa je v začetku manjši zaradi negotovost podjetnikov glede globine in časa trajanja krize.

Poslovni rezultati gospodarskih družb v letu 2018

Kazalniki uspešnosti poslovanja gospodarskih družb so leta 2018 večinoma presegali predkrizne ravni. Ob visoki rasti dodane vrednosti družb se je neto čisti dobiček okrepil še bolj kot leto prej: neto dobiček iz poslovanja je bil že opazno višji kot leta 2007, neto dobiček iz financiranja pa nižji, vendar po dolgih letih spet pozitiven. Donosnost poslovnih prihodkov je s 5 % presegla najvišje predkrizne vrednosti, za 1 o. t. pod njimi pa je bila z 9 % donosnost kapitala. Ta se je zadnja leta zelo povečal.

Prihodki od prodaje so se leta 2018 nadalje okrepili tako na domačem kot na tujih trgih.

Povečano rast prihodkov, zlasti v EU, povezujemo z visoko rastjo povpraševanja ter z izboljševanjem naše izvozne konkurenčnosti na tem trgu.

¹

Ob okrevanju domačega povpraševanja pa se je že drugo leto zapored zelo povečal tudi prihodek na domačem trgu in presegel raven iz leta 2008.

Izvozna usmerjenost družb se je v 2018 še povečala, a manj kot prejšnja let.

Deleža stroškov dela v dodani vrednosti in poslovnih odhodkih ostajata na primerljivi ravni kot pred krizo. Ob visokem padcu aktivnosti z začetkom krize se je v letu 2009 delež stroškov dela v dodani vrednosti in v poslovnih odhodkih

1 Tržni delež Slovenije, ki je kazalnik izvozne konkurenčnosti, se je na trgu EU v letu 2018 povečal šesto leto zapored (gl. tudi Poročilo o razvoju 2019, 2019).

-3.000 -2.000 -1.000 0 1.000 2.000 3.000 4.000 5.000 6.000

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018

V mio EUR

Vir: AJPES.

Neto rezultat iz financiranja Neto rezultat iz poslovanja

Neto čisti dobiček obračunskega obdobja

Slika 20: Neto čisti dobiček in njegovi glavni sestavini

0 10 20 30 40 50 60

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018

V mrd EUR

Vir: AJPES.

Prihodki od prodaje na domačem trgu Prihodki od prodaje v EU

Prihodki od prodaje izven EU

Slika 21: Prihodki od prodaje doma in na tujem trgu

13,50 13,75 14,00 14,25 14,50 14,75 15,00 15,25 15,50 15,75 16,00 16,25

59,0 59,5 60,0 60,5 61,0 61,5 62,0 62,5 63,0 63,5

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 V %

V %

Vir: AJPES, preračuni UMAR.

Stroški dela/dodana vrednost (leva os) Stroški dela/poslovni odhodki (desna os)

Slika 22: Stroški dela v dodani vrednosti in poslovnih

odhodkih

(21)

prekinila visoka rast kapitala. V zadnjih dveh letih pa sta se povečevala tako kapital kot tudi dolg družb.

Lani so z dobičkom poslovali v vseh dejavnostih, najbolj je k skupnemu povečanju dobička prispevala trgovina. Na obseg dobička v posameznih dejavnostih so močno vplivali konjunktura in uspešnost poslovanja družb na konkurenčnem trgu, na spremembe dobička pa tudi prestrukturiranje, ki je v pokriznem obdobju potekalo v številnih družbah (prevzemi, sanacije, čiščenje bilanc, stečaji). S tovrstnimi procesi je bilo precej povezano izboljšanje poslovanja v gradbeništvu leta 2017, kot tudi v trgovini leta 2018. Obe omenjeni dejavnosti sta v teh letih kar do polovice prispevali k povečanju neto čistega dobička vseh družb. Leta 2018 so še vedno največ dobička ustvarili v predelovalnih dejavnostih, ki pa se je po deležu v vseh družbah znižal s 40 % na tretjino.

je še posebej zmanjšala oslabitev finančnih naložb

³

, ki so med krizo prav tako vzdrževale visoko raven finančnih odhodkov. Finančni odhodki so se tako še nadalje znižali tudi leta 2018, za 12 %, in ob 7-odstotni rasti finančnih prihodkov je bil tako ponovno ustvarjen neto dobiček iz financiranja.

Stopnja zadolženosti družb se je po letu 2008 zniževala, vse do ravni iz začetka prejšnjega desetletja. Zadolženost družb, merjena z deležem dolga v virih sredstev, je ob ugodnih pogojih na finančnih trgih in visoki gospodarski aktivnosti v letih do 2008 močno narasla. V naslednjih letih se je dolg družb zmanjševal z odplačevanjem kreditov, odprodajo premoženja in s stečaji. Na ta način se je zniževala tudi vrednost sredstev, kar je leta 2016

3 Te so bile med drugim posledica slabih kreditov in zmanjšanja vrednosti delnic.

0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 3,0 3,5 4,0 4,5

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018

V mrdEUR

Vir: AJPES.

Drugi finančni odhodki Fin. odhodki iz oslabitev in odpisov Fin. odhodki iz finančnih obveznosti Finančni prihodki

Slika 23: Sestava finančnih odhodkov in finančni prihodki

0 10 20 30 40 50 60 70

0 10 20 30 40 50 60 70 80

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 V %

V mrd EUR

DolgKapital

Delež dolga v virih sredstev (desna os)

Slika 24: Dolg, kapital in delež dolga v virih sredstev

0 200 400 600 800 1.000 1.200 1.400 1.600

Ostale dejavnosti skupaj M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti

L Poslovanje z nepremičninami K Finančne in zavarovalniške dejavnosti

J Informacijske in komunikacijske dejavnosti

H Promet in skladiščenje G Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil

F Gradbeništvo D Oskrba z električno energijo, plinom in paro

C Predelovalne dejavnosti

V mio EUR

2018 2017

Slika 25: Neto čisti dobiček po dejavnostih

(22)

sta tistična prilo ga

(23)

(24)

Pomembnejši kazalci 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Pomladanska napoved 2019

Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) -1,1 3,0 2,3 3,1 4,9 4,5 3,4 3,1 2,8

BDP v mio EUR (tekoče cene) 36.239 37.603 38.863 40.357 43.000 45.948 48.797 51.578 54.443

BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene) 17.596 18.238 18.836 19.547 20.815 22.182 23.619 24.964 26.351 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)¹ 21.900 22.700 23.800 24.100 25.500

BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 28 = 100)¹ 82 82 82 83 85

Stopnja brezposelnosti, registrirana 13,1 13,1 12,3 11,2 9,5 8,2 7,6 7,0 6,4

Stopnja brezposelnosti, anketna 10,1 9,7 9,0 8,0 6,6 5,1 4,3 3,9 3,7

Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 0,0 2,6 1,0 1,3 1,9 1,4 1,4 2,1 2,2

Inflacija², povprečje leta 1,8 0,2 -0,5 -0,1 1,4 1,7 1,6 1,9 2,2

Inflacija², konec leta 0,7 0,2 -0,4 0,5 1,7 1,4 2,2 2,2 2,2

MENJAVA S TUJINO

Izvoz proizvodov in storitev (realne stopnje rasti, v %) 3,1 5,7 5,0 6,4 10,7 7,2 5,1 5,3 4,7

Izvoz proizvodov 3,3 6,3 5,3 6,2 11,0 6,6 4,9 5,2 4,6

Izvoz storitev 1,9 3,4 3,7 7,6 9,9 9,5 5,9 5,5 4,9

Uvoz proizvod in storitev (realne stopnje rasti, v %) 2,1 4,1 4,7 6,6 10,3 7,7 6,0 5,8 5,4

Uvoz proizvodov 2,9 3,8 5,1 7,0 11,1 8,1 6,2 5,9 5,5

Uvoz storitev -3,0 6,2 2,3 4,2 5,9 5,3 5,0 5,3 4,6

Saldo tekočega računa plačilne bilance³, v mio EUR 1.594 2.179 1.760 2.224 3.077 3.375 3.162 3.247 3.220

- delež v primerjavi z BDP, v % 4,4 5,8 4,5 5,5 7,2 7,3 6,5 6,3 5,9

Bruto zunanji dolg, v mio EUR 41.632 48.709 46.627 44.810 43.813 42.567 41.900*

- delež v primerjavi z BDP, v % 114,9 129,5 120,0 111,0 101,9 92,6

Razmerje USD za 1 EUR 1,328 1,329 1,110 1,107 1,129 1,181 1,135 1,134 1,134

DOMAČE POVPRAŠEVANJE

Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) -4,1 1,9 2,3 3,9 1,9 2,2 2,9 2,4 2,2

- delež v BDP, v % 55,4 54,4 53,6 53,3 51,9 50,8 50,3 49,8 49,3

Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) -2,1 -1,2 2,4 2,7 0,5 2,6 2,2 1,9 1,4

- delež v BDP, v % 19,5 18,6 18,5 18,8 18,2 17,8 17,9 17,9 17,9

Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) 3,2 1,0 -1,6 -3,7 10,7 10,6 7,7 7,0 7,0

- delež v BDP, v % 19,8 19,4 18,8 17,5 18,5 19,7 20,6 21,4 22,3

Vir: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Pomladanska napoved 2019).

Opombe: ¹Merjeno v standardih kupne moči (PPS); ²Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; ³ plačilno bilančna statistika; * konec februarja 2019.

(25)

Proizvodnja 2016 2017 2018 2017 2018 2019 2017 2017 2018 2019

Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5

INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v %

Industrija B+C+D 7,1 7,7 4,9 7,5 5,7 7,8 9,8 7,8 5,6 3,5 2,6 3,2 1,2 8,2 7,5 7,3 7,5 8,3 13,3 9,8 6,0 11,8 8,1 4,3 10,0 6,4 1,2 8,1 5,3 -2,1 7,3 2,7 -3,1 5,9 3,9 0,2 - -

B Rudarstvo 1,7 2,6 -1,0 11,4 8,0 3,0 -10,6 -16,9 6,6 6,5 0,3 9,2 7,1 7,8 9,0 38,7 1,2 -16,1 -17,8 -3,0 -8,3 -7,2 -18,8 -23,6 6,2 6,5 7,1 4,8 15,3 0,3 19,1 -7,0 -15,9 -8,0 14,0 22,6 - -

C Predelovalne dejavnosti 8,2 8,3 5,3 7,7 6,4 8,4 10,8 8,6 6,0 3,8 2,9 3,5 1,2 9,0 8,6 7,8 7,9 9,3 14,4 10,8 6,9 13,6 8,7 4,5 10,9 6,9 1,1 8,7 5,6 -2,1 7,8 2,7 -2,5 5,8 4,6 0,7 - -

D Oskrba z elektriko, plinom, paro -3,4 1,9 1,1 4,6 -1,1 1,3 2,7 4,1 0,7 0,4 -1,0 -1,3 0,4 -0,3 -3,4 -2,0 3,0 3,0 9,1 1,5 -1,9 -0,9 5,8 7,8 0,8 0,3 0,9 1,5 2,0 -2,2 -0,5 3,6 -5,9 8,9 -4,4 -8,4 - -

GRADBENIŠTVO², medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v %

Gradbeništvo skupaj -17,7 17,7 19,8 19,8 17,3 8,3 26,0 18,6 17,1 28,8 14,9 22,8 26,8 4,7 21,7 10,4 7,5 7,0 31,1 26,0 20,0 77,2 6,6 -2,0 12,7 30,7 9,8 25,8 34,0 26,9 18,5 19,5 4,3 2,9 39,0 28,2 - -

Stavbe 2,4 27,6 16,8 36,8 40,0 9,4 30,7 25,5 16,5 28,5 2,4 18,2 53,7 33,6 34,7 13,6 3,1 11,3 44,8 30,4 17,7 65,5 19,7 3,9 13,1 29,3 8,5 27,7 29,6 28,5 7,0 6,4 -7,5 -4,0 44,9 19,1 - -

Gradbeni inženirski objekti -24,8 14,4 21,1 15,1 9,1 8,3 25,0 13,3 17,8 29,4 20,5 24,0 17,4 -5,0 16,2 9,9 10,0 5,5 26,4 23,8 24,9 79,4 -1,0 -5,5 12,5 31,5 11,2 25,1 36,5 26,8 23,6 25,4 9,6 5,8 32,9 32,4 - -

TRŽNE STORITVE, medletna nominalna rast v %

Storitve skupaj 5,0 8,2 8,2 6,2 7,9 8,2 10,1 7,3 8,5 8,8 8,2 7,8 4,8 11,0 7,8 9,8 8,1 6,8 11,5 10,3 8,6 11,2 5,3 5,7 9,9 8,4 7,3 9,0 10,0 7,3 11,6 7,7 5,7 7,8 10,9 5,1 - -

Promet in skladiščenje 3,6 10,8 9,3 11,0 9,8 10,9 11,4 8,6 10,1 9,6 9,0 8,3 4,9 16,0 8,4 13,0 11,2 8,8 15,3 12,4 6,5 13,5 6,3 6,5 11,8 8,0 10,7 12,3 8,7 7,8 13,8 9,3 3,6 8,8 12,7 4,1 - -

Informacijske in

komunikacijske dejavnosti 3,5 5,8 3,9 3,5 7,7 4,5 7,2 6,1 1,0 4,2 4,6 4,6 5,4 9,5 8,1 5,5 4,3 3,6 8,8 6,5 6,7 5,2 4,7 8,1 2,2 2,6 -1,6 7,0 4,2 1,6 6,1 3,5 4,3 8,4 3,9 1,9 - -

Strokovne, znanstvene in

tehnične dejavnosti -0,8 3,7 16,1 1,2 3,4 1,2 7,8 10,9 18,5 16,5 17,3 11,9 -1,1 4,3 6,8 1,6 -2,2 3,9 7,4 3,9 11,6 15,5 9,5 8,5 23,0 19,4 13,8 11,5 24,1 14,7 22,0 16,7 14,2 9,5 14,8 11,6 - -

Druge raznovrstne poslovne

dejavnosti 7,7 12,2 7,3 11,9 12,3 9,2 15,6 8,5 11,2 7,9 2,0 2,0 13,9 12,1 11,0 11,4 7,6 8,5 14,7 22,6 10,1 12,7 9,6 4,1 8,7 13,6 11,3 8,1 11,4 4,3 4,7 -2,7 4,0 0,8 3,8 1,5 - -

TRGOVINA, medletna rast realnega prihodka v %

Trgovina skupaj 6,7 8,5 8,1 10,8 7,8 10,0 6,0 3,9 7,8 8,3 11,7 10,2 3,5 9,4 10,5 10,8 11,6 7,6 8,5 8,7 0,9 5,7 2,5 3,6 8,3 8,9 6,4 10,9 7,6 6,5 16,0 9,2 9,9 10,5 14,6 6,3 - -

Trgovina na drobno 4,4 7,4 4,6 12,1 8,3 8,1 2,2 -0,9 2,5 4,2 11,9 9,1 5,8 9,4 9,8 9,4 7,8 7,2 2,7 6,2 -1,6 -1,0 -2,2 0,3 -0,3 4,8 2,9 3,0 4,3 5,2 15,9 8,9 11,0 9,8 12,9 5,2 - -

Trgovina z motornimi vozili in

popravila motornih vozil 21,8 14,1 11,6 15,8 12,7 13,5 14,6 12,3 15,9 15,8 3,3 9,1 9,6 12,8 15,7 12,0 18,9 10,5 21,6 16,1 6,3 14,2 12,0 11,1 19,2 16,8 12,0 27,4 18,5 2,3 5,3 3,1 1,4 9,8 13,0 5,5 - -

Trgovina na debelo in posredništvo

pri prodaji 3,5 6,9 9,4 8,5 5,7 8,8 5,0 4,1 8,8 9,2 14,6 11,5 -0,3 8,5 8,7 10,4 10,8 5,6 7,7 7,3 0,1 7,2 2,3 3,1 10,8 8,8 7,1 11,8 7,0 8,9 20,1 11,8 11,9 11,5 16,5 7,4 - -

TURIZEM, medletna rast v %

Skupaj, prenočitve 8,5 12,3 10,5 6,0 19,4 12,8 8,5 2,4 10,7 11,8 14,4 3,1 28,7 5,5 25,1 14,0 14,9 7,1 6,8 7,7 11,3 6,0 -0,7 2,0 5,4 20,2 7,6 11,5 10,3 15,4 13,1 17,0 13,9 -2,1 10,7 0,9 10,1 -

Domači gostje, prenočitve 3,3 5,0 -0,1 5,2 6,5 3,3 6,4 -2,9 3,2 -1,8 2,4 4,4 -1,2 6,0 12,7 5,4 5,5 -4,2 15,2 0,3 3,5 11,1 -3,9 -12,2 7,5 0,5 2,2 -3,4 -2,4 2,1 -1,3 5,5 3,8 -8,8 12,7 6,9 -13,3 -

Tuji gostje, prenočitve 11,5 16,1 15,4 6,6 26,0 16,6 9,8 6,4 14,0 16,7 21,7 2,2 48,7 5,3 31,2 17,5 18,5 11,7 2,9 13,6 16,9 3,2 2,5 13,0 4,5 28,4 9,9 17,1 14,6 20,1 20,8 24,9 20,2 2,0 8,8 -2,7 20,8 -

Nominalni prihodek v gostinstvu 11,0 8,9 7,1 7,8 11,7 9,2 6,4 6,5 6,7 8,0 6,6 10,2 12,9 9,6 12,8 11,5 11,3 4,3 6,5 7,2 5,7 10,8 3,7 5,2 6,7 8,5 5,2 6,3 8,4 9,6 5,3 7,9 6,9 5,0 15,7 10,3 - -

KMETIJSTVO

Odkup pridelkov, v mio EUR 465,7 518,7 524,8 108,7 119,8 135,2 155,0 110,9 122,0 140,9 151,0 118,5 36,8 42,0 41,1 45,8 42,3 47,1 57,6 48,4 49,0 37,2 34,0 39,7 39,6 41,5 40,9 42,9 42,2 55,8 59,3 45,3 46,4 39,8 36,7 42,0 - - POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika*)

Kazalnik gospodarske klime 5,5 12,5 11,9 10,9 11,3 12,0 15,7 14,0 12,9 9,7 10,7 10,0 11,8 9,7 12,3 11,8 11,6 12,6 15,4 16,1 15,7 15,8 14,3 12,0 13,2 12,3 13,2 10,6 10,5 8,1 11,5 9,9 10,8 12,1 8,9 8,9 6,8 7,8

Kazalnik zaupanja

v predelovalnih dejavnostih 6 10 8 10 8 9 13 12 8 4 8 4 9 6 9 8 8 10 12 13 13 13 13 10 9 8 8 5 6 2 10 7 6 7 2 3 0 3

v gradbeništvu -10 12 22 4 10 18 18 22 25 20 19 17 10 8 13 18 17 18 22 13 20 22 22 23 25 25 26 22 21 17 18 23 16 17 17 16 12 13

v storitvenih dejavnostih 19 25 25 24 25 24 28 24 25 24 25 24 27 25 24 24 25 23 27 29 28 24 24 23 25 26 24 24 24 25 24 23 26 25 25 23 23 20

v trgovini na drobno 19 21 14 19 18 22 26 19 12 13 14 22 13 11 32 24 19 24 27 30 21 32 18 5 12 1 23 12 11 17 18 9 13 27 16 24 13 26

potrošnikov -14 -4 -2 -7 -5 -4 0 0 1 -5 -6 -5 -5 -6 -3 -4 -4 -3 0 -1 1 2 0 -1 1 0 1 -2 -4 -9 -7 -6 -4 -3 -5 -6 -7 -7

Vir: SURS.

Opombe: ¹Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; ²V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; * desezonirani podatki SURS; .

(26)